Доц. Др.Mерсим Mааксути Правен факултет – Др`авен ...

T I T E L S T O R Y P L M - T E C H N O L O G I Eund schneller verfügbar.“ Bei den Produkten,die dennoch am gewollten Konfigurationsumfangvorbeilaufen, lohnt sich zudem dieFrage, ob man sie nicht eventuell in die Serieübernehmen kann.Wahl der passendenSystemlandschaftNach diesen Vorarbeiten ging es in einemweiteren Schritt darum, das Produkt-Knowhowzu speichern. Als integraler Bestandteilder ERP-Lösung unterstützt zwarder VariantenkonfiguratorLO-VC von SAP schondie Konfiguration,allerdings eheraus Sicht derProduktion – undweniger hinsichtlichder Anforderungender Produktentwicklung.Hier bot sich vielmehrdas EEC vonEplan als ‚Steuerzentrale‘an, uminsbesondere zuprüfen, welchesZubehör zu demgewählten Basisproduktpasst.„3D-Daten lassensich im SAP nichtsinnvoll generieren, genausowie es umgekehrt keinen Sinnmacht, im Eplan Engineering Center jedenProduktionsablauf abzubilden“, erläutertSteffen. „Ein hybrider Ansatz ist sinnvoll, derdie Stärken beider Systeme nutzt.“ Mind8, dieSchwestergesellschaft von Rittal, wirkte hierberatend in der Gesamtgestaltung der Prozesse,der Organisation und IT-Umsetzung mit.Im EEC lässt sich ein Baukastensystem mit allden Abhängigkeiten zwischen den einzelnenModulen abbilden, zudem wird über den zentralenZugriff auf alle relevanten Daten (singlesource of truth) ein hohes Maß an Standardisierungerreicht. Denn: Je durchgängiger dieStandardisierung von Daten ist, desto einfachersind Konfigurationslösungen zu realisieren.„Relativ frühzeitig stand deshalb fest,dass das EEC das zentrale Produkt für die Ablagedes Produktregelwissens werden sollte. Dieunterschiedlichen Maschinenparks der Werkevon Rittal sowie deren jeweils spezifische Produktionsprozesseund Regeln werden dagegenviel besser in SAP modelliert und gepflegt.“Aufwändiger war die Wahl anderer Komponentender Systemlandschaft. So arbeitetedie Konstruktion unter anderem mit AutodeskInventor sowie Catia, Pro/Engineer und Unigraphicsals CAD-System. „In der Konsequenzhatten wir einige Probleme, ein PDM-Systemzu finden, dass diese Situation zufriedenstellendabbildete“, fährt Steffen fort. „Wir benötigtenaber als Bestandteil der neuen Konfigurationslösungeines – und wollten dabeinatürlich auch die weiteren Vorteileeines solchen Systems nutzen,beispielsweise ein über alleStandorte hinweg weltweiteinheitliches Änderungsmanagement.“Da Inventor weit verbreitetwar und darüberhinaus Eplan alsAnbieter von Autodesk-Produktenüberumfangreiche Erfahrungenmit Inventorund dem PDM-SystemVault verfügt, fiel dieEntscheidung zugunstendieser beiden Lösungen.„Das führtenatürlich dazu, dasswir einen Teil unsererMitarbeiter im neuenSystem schulen mussten,doch der Aufwandlohnt sich – ein Unternehmenmuss hier eineSprache sprechen.“ Für dasOEM-Geschäft werden selbstverständlichauch Daten für andereSysteme bereitgestellt, so dass die Kundenjeweils ihre Modelle in ihrem nativen Formaterhalten. (Aus Gründen der Übersichtlichkeitwird der CAD-CAM REPORT in der zweiten Jahreshälftein einem separaten Beitrag über dieKonsolidierung der CAD-Landschaft und dieEinführung der PDM-Lösung bei Rittal berichten,vorrangig soll es hier zunächst um denAufbau des Konfigurators gehen.)Konfigurator wird stufenweiseumgesetztUm Erfahrungen mit dem im EEC abgebildetenKonfigurator zu gewinnen, startetnun zunächst der Vertriebsinnendienst mitder Konfiguration von Kleingehäusen. Möglichist dann die Auswahl von Basisvariantenund plausibilitätsgeprüftem Zubehör, worauseine Bestellliste mit Artikelnummern generiertCAD-CAM REPORT Nr. 4, 2012 31

na~in na izbor i razre{uvawe na sudii vo Republika Makedonija, kako inivna pogolema nezavisnost pri donesuvawe odluki.Ustavnite izmeni vo oblasta na sudskata vlast vo normativniottekst na Ustavot na Republika Makedonija opfa}a 11 ~lena, koi vo odnosna sodr`inata se razli~ni. Zna~i , stanuva zbor za izmena na onie ustavniodredbi koi {to gi reguliraat pra{awata od oblasta na prekr{ok,pravoto na `alba protiv prvostepenata odluka, brojot na ~lenovi naRepubli~kiot sudski sovet na Makedonija predlo`en od strana naPretsedatelot na Republika Makedonija, imunitetot na Pretsedatelotna Vladata na Republika Makedonija, na~inot na predlagawe na Javniotpravobranitel na Republika Makedonija, na~inot na organizirawe isostavot na sudovite vo Republika Makedonija, okolnostite i uslovite zamiruvawe na funkcijata na sudiite, imunitetot na sudiite, na~inot naimenuvawe na ~lenovite na Republi~kiot sudski sovet na Makedonija,funkciite {to gi vr{i Republi~kiot sudski sovet na Makedonija, kako inadle`nostite, ovlastuvawata i funkcioniraweto na Javnotopravobranitelstvo vo Republika Makedonija.]e zapo~neme so Amandman 22, koj se odnesuvana ~len 13 na Ustavotna Republika Makedonija, koj opredeluva deka za prekr{ok opredelen voZakon, sankcii mo`e da izglasaat organi na dr`avnata administracijaili drugi organi i organizacii koi vr{at javni ovlastuvawa. Isto taka,spored ovoj amandman, se predviduva protiv kone~nata odluka zaprekr{ok da se garantira sudska za{tita pod uslovi i opredelenaprocedura so Zakon.So ovoj amandman se nadopolnuva ~lenot 13 na Ustavot naRepublika Makedonija, spored koj se predviduva lice obvineto za kaznenodelo }e se smeta za nevino se dodeka negovata vina ne se odredi sopravosilna sudska odluka. Lice li{eno od sloboda na nezakonski na~in,vo pritvor ili kaznet na nezakonski na~in, ima pravo na kompenzacija na[teta i na drugi prava odredeni so Zakon 3 .Amandmanot 21 go zamenuva ~len 15 na Ustavot na RepublikaMakedonija. Spored ovoj ~len se garantira pravoto na `alba protivposebni pravni akti proizlezeni spored procedura kako vo odnos naprvostepen sud, taka i vo odnos na administrativen organ, organizacijaili drugi institucii koi vr{at jani ovlastuvawa.^lenot za koj zboruvame, so poslednite ustavni izmeni {to gidobiva preku amandmanot 21, go regulira i garantira pravoto na `albasamo protiv donesenite odluki spored procedura od strana na prvostepensud, dodeka pravoto na `alba ili drug vid na pravna za{tita protivindividualni akti proizlezeni spored prvostepena procedura predadministrativen organ ili druga organizacija ili organ koi vr{at javniovlastuvawa se predviduva da se regulira so Zakon. Ovaa forma naregulirawe na pravoto na `alba samo so Zakon pred organite nadr`avnata administracija kako da go izbleduva celosnoto ralizirawe napravata na gra|anite i demokratskiot karakter na ovaa dr`ava.Amandmanot 22 {to ja zamenuva alinejata 5 na ~len 84 na Ustavotna Republika Makedonija, {to se odnesuva na predlagawe dvajca ~lenovina Repubi~kiot sudski sovet od strana na Pretsedatelot na Republika3~len 13, Ustav na Republika Makedonija, noemvri, 1991 g.

za penzija spored vozrast; dokolku e osuden so pravosilna sudska odlukaza krivi~no delo so bezuslovna kazna od najmalku 6 meseci; i dokolku eizbran ili imenuan na druga javna funkcija, osven koga sudskata funkcijaprestanuva vo uslovi opredeleni so Zakon. Dodeka, pak, razre{uvawe nasudija spored gore navedeniot amandman mo`e da ze izvr{i vo sledniveslu~ai: poradi te`ok disciplinski prekr{ok {to go pravi nesposoben zaizvr{uvawe na sudskata funkcija opredelena so Zakon, i poradineprofesionalno i ne~esno izvr{uvawe na sudskata funkcija pod uslovipredvideni so Zakon.Novinata vo amandmanot 26 e vo toa {to pravi razlika me|ukategorijata “prestanok na sudska funkcija” i “razre{uvawe na sudija”kako i so predviduvawe na posebni uslovi za sekoja od ovie kategorii podkoi mo`e da dojde.So Amandmanot 27 se zamenuvaat stavovite 2 i 3 od ~len 100 naUstavot. Novata pravno-ustavna formulacija nameneta na stavot 2 od~len 100, na sudiite vo Republika Makedonija im se garantira pogolemanezavisnost vo vr{eweto na nivnata funkcija, preku sega ve}e ustavnataopredelba deka: “sudija ne mo`e da se povika na krivi~na odgovornostzaradi iska`ano mislewe i odlu~uvawe pri donesuvawe sudska odluka”,kako i odzemawe na pravoto za odlu~uvawe na imunitetot na sudiite odstrana na Parlamentot na Republika Makedonija, doveruvajki mu ja, vonekoja forma, ova pravo na Sudskiot sovet na Republika Makedonijapreku Ustavnoto definirawe deka: “sudija ne mo`e da se pritvori bezdozvola na Sudskiot sovet na Republika Makedonija, osven ako e vklu~envo vr{ewe na krivi~no delo za koe delo so Zakon e predvidena kaznazatvor od najmalku 5 godini”.Vo vrska so stav 3 od ~len 100, Ustavnata izmena konsistira vo toadeka vr{eweto na sudskata funkcija ne e vo soglasnost, vo prv red, so~lenuvawe vo politi~ka partija i potoa so vr{eweto drugi javni iprofesionalni funkcii opredeleni so Zakon, za razlika od porano kogavr{eweto na sudskata funkcija se bara{e da bide, vo prv red, da ne bidevo soglasnost so vr{eweto drugi javni i profesioalni funkcii i nakrajot so ~lenuvaweto vo nekoja politi~ka partija, i deka reguliraewtona ovie pra{awa ne se predviduva{e so Zakon. Ovaa ustavna izmena ekondicioniran od golemoto vlijanie na politi~kite partii vo procesotna donesuvawe odluki od strana na sudiite i koj ima za cel celosnootstranuvawe na ova vlijanie vo sudskata vlast na Republika Makedonija.Amandmanot 28 go izmenuva ~len 104 na Ustavot na RepublikaMakedonija. Ovoj ustaven amandman e namenet na Sudskiot sovet naRepublika Makedonija, definirajki go kako organ koj obezbeduva igarantira samostojnost i nezavisnost na sudskata vlast. Novata sodr`inana ovaa odredba na Ustavot se odnesuva na: noviot sostav na Sudskiotsovet na Republika Makedonija, koj od 7 ~lena kolku {to ima{e poranosega e so~inet od 15 ~lenovi; druga novina na ovoj amandman e deka sporedfunkcija ~enovi na Sovetot se i: pretsedatelot na Vrhovniot sud iministerot za pravda; osum ~lena na Sovetot gi izbiraat sudiite odsvoite redovi; Trojca od izbranite ~lenovi se pripadnici na zaednicitekoi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija, pri {to }e se obezbedipravi~na i soodvetna zastapenost na gra|anite koi im pripa|aat na sitezaednici; so cel popravi~na i posoodvetna zastapenost na zaednicite vo

Makedonija, trojca ~lenovi na Sovetot gi izbira Parlamentot naRepublika Makedonija so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj napratenicite, pri {to treba da ima i mnozinstvo glasovi od vkupniot brojna pratenici {to se pripadnici na zaednicite koi ne se mnozinstvo voRepublika Makedonija; dvajca ~enovi na Sovetot gi predlagaPretsedatelot na Republika Makedonija, dodeka izborot go vr{iParlamentot na Makedonija, od koi eden e pripadnik na Zaednicite {tone se mnozinstvo vo Republika Makedonija; ~lenovite na Sovetot {to giizbira Parlamentot na Republika Makedonija, odnosno gi predlagaPretsedatelot na Republika Makedonija se od redovite nauniverzitetski profesori po pravo, advokati i drugi istaknatipravnici; mandatot na izbranite ~lenovi na Sovetot trae 6 godini, sopravo na u{te eden izbor; uslovite i procedurite za izbor, kako iosnovite i procedurite na zavr{uvawe na funkcijata i razre{uvawe naeden ~len na Sovetot, se regulira so Zakon; funkcijata izbran ~len naSovetot ne e vo soglasnost so ~lenuvawe vo politi~ka partija ilivr{ewe na nekoja druga javna funkcija ili profesija opredelena soZakon.So ustavnite izmeni preku ovoj amandman, se stremi da se nadminatmnogute ~uvstvitelni pre~ki vo vrska so aktualiziraweto na na~eloto nanezavisnost na Sudovite, i neophodnata potreba za izmeni vo izborot na~lenovite na Republi~kiot sudski sovet kako institucija od va`nost vofunkcioniraweto na celiot sudski sistem, sekoga{ so cel za da seobezbedi dominantno vlijanie na sudiite vo izborot na ~lenovite naSovetot, a so toa i vo predlagaweto i izborot na nositelite na sudskatafunkcija.Amandmanot 29 se odnesuva na zamenata na ~len 105 na Ustavot naRepublika Makedonija i bri{ewe na alineja 15 na stav 1 na ~len 68 naUstavot na Republika Makedonija. So usvoeniot amandman seopredeluvaat novi ustavni ingerencii na Sudskiot sovet na RepublikaMakedonija, koi se odnesuvaat na: izborot i razre{uvaweto na sudiite isudii – porotnici; opredeluvaweto na zavr{uvaweto na sudskatafunkcija; gi izbira i razre{uva pretsedatelite na sudovite; ja sledi iocenuva rabotata na sudiite; odlu~uva za disciplinskata odgovornost nasudiite; odlu~uva za odzemawe na imunitetot na sudiite; predlaga dvajcasudii na Ustavniot sud na Repubika Makedonija od redovite na sudii; ivr{i drugi raboti opredeleni so Zakon.Amandmanot 29, isto taka, osven ograni~uvaweto na gorenavedenitenadle`nosti na Sudskiot sovet na Republika Makedonija, vr{idopolnuvawe u{te so drugi dva stava na Ustavnata odredba na ~len 105,spored koja vo stav 2 na ~len 105, se opredeluva deka:” pri izbor na sudii,sudii – porotnici i pretsedateli na sudovi treba da se za~uvapravi~nata i soodvetna zastapenost na gra|anite koi pripa|aat nasite zaednici. I vo stav 3 na ~len 105, se opredeluva deka: “Sovetot zanegovata rabota podnesuva godi{en izve{taj pred Parlamentot naRepublika Makedonija, ~ija forma, sodr`ina i na~inot na usvojuvawe seregulira so Zakon.”Kako {to se gleda, ustavnite izmeni preku ovoj amandman, gizgolemuvaat nadle`nostite i ovlastuvawata na Sudskiot sovet naRepublika Makedonija. Nivnoto pogolemo zna~ewe e vo toa deka se dava

pogolem prioritet na pravi~nata zastapenost na gra|anite od sitezaednici, pri izborot na sudii i pretsedateli na sudovi vo RepublikaMakedonija, a {to vo najgolem broj se odnesuva na Albancite kakozaednica koja so~inuva pove}e od 20 procenti na naselenieto voRepublika Makedonija. Kako rezultat na ovie izmeni, sega se o~ekuvapogolemo vklu~uvawe na Albancite vo sudovite i vo celiot sudski sistemna ovaa dr`ava, bidejki dosega brojot na Albancite preku ovie organi nadr`avnata vlast se dele{e so minimalni cifri, kako posledica nanere{avaweto i ustavnoto regulirawe na ova pra{awe.Paralelno so ovie izmeni, na konsekventen na~in }e se realizirai eliminirawe na vlijanieto na dnevnata politika vo izborot na sudiitena Republika Makedonija, preku vospostavuvawe na objektivnikriteriumi od strana na Sudskiot sovet na Republika Makedonija pripredlogot za izbor i razre{uvawe na sudii, kako i pri prezemawe merkiza odgovornost, {to zna~itelno }e vlijae vo objektiviziraweto naprocedurata za izbor na sudii.Posledniot amandman vo celinata na Ustavnite promeni koi seodnesuvaat na sudskiot sistem vo Republika Makedonija e Amandmanot 30,koj gi zamenuva stavovite 2 i 3 od ~len 106 na Ustavot na RepublikaMakedonija i go bri{e ~len 107 od ovoj Ustav. Ovoj ustaven amandman giograni~uva nadle`nostite, ovlastuvawata i funkcioniraweto na Javnotoobvinitelstvo vo Republika Makedonija kako edinstven dr`aven organkoj ima glavna uloga vo goneweto na izvr{itelite na krivi~ni dela i naostanatite dela kaznivi so Zakon. Spored ovoj amandman se opredeluvadeka: Javnoto pravobranitelstvo svoite funkcii gi izvr{uva vrz osnovana Ustavot, Zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vosoglasnost so Ustavot; funkcijata na Javno obvinitelstvo ja izvr{uvaatJavniot obvinitel na Republika Makedonija i Javnite obviniteli;nadle`nosta, osnovaweto, skratuvaweto, organiziraweto ifunkcioniraweto na Javnoto obvinitelstvo se regulira so Zakon koj sedonesuva so dve tretini od glasovite na vkupniot broj pratenici; Javniotobvinitel na Republika Makedonija go imenuva i razre{uvaParlamentot na Republika Makedonija so vremetraewe od 6 godini sopravo na povtorno imenuvawe; Javnite obviniteli gi izbira Sovetot najavni obviniteli bez ograni~uvawe na manadatot; pri izborot na Javniobviniteli }e se obezbedi pravi~na i soodvetna zastapenost na gra|anitekoi im pripa|aat na site zaednici; za razre{uvawe na javnite obvinitelire{ava Sovetot; nadle`nostite, sostavot i strukturata na Sovetot,mandatot na negovite ~lenovi, kako i osnovite i postapkite zazavr{uvawe i razre{uvawe na ~len na Sovetot se regulira so Zakon;Osnovite i postapkite na zavr{uvawe i razre{uvawe na Javniotobvinitel na Republika Makedonija i na Javnite obviniteli se reguliraso Zakon; Funkcijata na Javniot obvinitel na Republika Makedonija i naJavnite obviniteli e ne-soobrazen so ~lenuvawe vo politi~ka partijaili so izvr{uvawe na drugi javni i profesionalni funkcii opredeleniso Zakon; i se zabranuva organizirawe i politi~ko dejstvuvawe voJavnoto obvinitelstvo.Izgotvuva~ite na ustavnite izmeni vo oblasta na sudskiotsistem, {to se odnesuva do novata ustavna pozicija na Javniot obvinitelna Republika Makedonija i na Javnite obviniteli, go opravduvaat so

faktot deka ova dojde kako rezultat na izmenite na vidovi i trendovi nakriminalitetot, transgrani~niot karakter na golem broj formi nakriminal i ostanatite okolnosti koi vlijaat vrz zgolemuvawe nakriminalot vo Repubika Makedonija, {to, pak, dovedoa do potrebata odpromena na pozicijata, formata i modalitetite na dejstvuvaweto isorabotkata na Javnoto obvinitelstvo, bazirano na zakonski odluki.Spored ovoj osvrt, Javnoto obvinitelstvo na Republika Makedonija trebada ja zacvrsti svojata pozicija kako organ koj ja verifikuva zakonitostana istra`nata dejnost prezemena od strana na policijata i istovremenona zadol`itelen na~in da go kontrolira na~inot kako policijata gipo~ituva ~ovekovite prava vo tekot na postapkata. Tie potenciraat dekavo soglasnost so novata pravna pozicija na ovie organi vo Makedonija,potrebni se i promeni koi se odnesuvaat na tehni~kata oprema,obezbeduvaweto elektronski vrski so ostanatite institucii – sudovite,policijata i drugi koi direktno ili indirektno se vo soodnos so Javnotoobvinitelstvo.Preku ovoj ustaven amandman, se predviduva zacvrstuvawe napozicijata i ovlastuvawata na Javnoto obvinitelstvo vo gonewe nakriminalot, kako i zacvrstuvawe na negovite kapaciteti, osobeno vooblasta na progonuvawe na organiziraniot kriminal, {to e i glavna celna ovie izmeni. No, postojanoto barawe vo ovaa nasoka sekoga{ ]eostane, proporcionalna zastapenost na Albancite vo ovie organi, kako iedna od najgolemite obvrski proizlezeni od Ohridskiot ramkovendogovor od 2001 godina. Ovie izmeni dojdoa kako rezultat na preporakitena Ministerskiot Sovet na Sovetot na Evropa na 6 oktomvri 2000 godina.4Ustavnite izmeni vo oblasta na Javnoto obvinitelstvo seobiduvaat da izgradat popraveden priod so javnosta. Posebno vnimanie]e se posveti na sistemot za za{tita na svedoci i `rtvi na krivi~nidela, kako nova institucija opfatena vo ovaa oblast. Ovie izmeni, istotaka, dojdoa kako rezultat na toa {to Javnoto obvinitelstvo naRepublika Makedonija vo idnina }e se stremi da razviva pogolemasorabotka so javnite obvinitelstva na drugi dr`avi od regionot vrzosnova na potpi{aniot Memorandum, ~ija cel e progonuvawe nakriminalot na regionalno nivo. Istovremeno, Javnoto obvinitelstvo naRepublika Makedonija ima za cel da razviva sorabotka i so soodvetniinstitucii i asocijacii na zemjite - ~lenki na Evropskata unija, kako vopogled na razmena na iskustva, taka i vo pogled na vospostavuvaweme|usebna efikasna sorabotka, kako eden od uslovite za nejzinovleguvawe i integrirawe vo Evropskata unija. Sorabotkata so sudovitena zemjite - ~lenki na Evropskta unija ne e razviena na zadovolitelnonivo, isto kako i sorabotkata vo regionot, posebno vo funkcija nazacvrstuvawe na profesionalnite kapaciteti vo sudovite na RepublikaMakedonija vo primenata na evropskite standardi vo oblasta napodelbata na pravdata i ostvaruvaweto na evropskoto pravo.4Nacionalna strategija za integracija na Republika Makedonija vo EU, str.195,Skopje,juni 2004.