Playbill - Lutkovno gledališče Ljubljana

spontan, direkten in iskren medij. Včasihso jo uporabljali pri delu, zdravljenju,zabavi, pomembnih ritualih, danes pa se jesmisel glasbe zožil na zabavo in sprostitev.Stik z živo glasbo je bistvenega pomena začloveka.Ne da bi se tega zavedali, se glasbapojavlja v vsakem trenutku našegaživljenja. Zato mora gledališče, kot “slikaspremenjene resničnosti”, hočeš nočešslediti glasbenim principom, da bi bilorazumljeno in sprejeto. Približevanjevizualne strani gledališča akustičnispodbuja direkten, spontan in iskrenstik med gledalci in igralci, ga prenašav življenje otrok in znova obuja v življenjuodraslih.V predstavi, namenjeni otrokom, dosežeglasba svoj smisel in deluje na otroke nesamo kot pravljica, ki jo sprejme pasivno,temveč kot doživetje, ki v otroku vzbudinajrazličnejše predstave ter vzpodbujanjegovo zavest in ustvarjalnost. Medtemko se odrasli ob ogledu predstave za nekajtrenutkov vrnejo v preteklost, se otroci obnjej razvijajo in spreminjajo.Glasbena večplastnost predstave oštirih muzikantihIzhodišče predstave je precej predelanazgodba vsem znanih Bremenskih godcev.V naši zgodbi ni več v ospredju konfliktmed dobrim in zlom, temveč pozabljenevrednote današnje družbe. Piramidaosnovnih človekovih potreb je postavljenana glavo, saj naši muzikanti odvržejodenar, zavržejo slavo, zapustijo svojegospodarje in gredo muzicirat naprej.Tega so sposobni samo kot skupina,ki deluje kot organizem - vsak izmedkarakterjev ima svojo funkcijo, svoj ritem,svojo barvo, svojo dinamiko. Kombinacijaštirih karakterjev tvori osnovno melodijo,ki je popolna ko so skupaj. S srečanjemštirih muzikantov vznikne tudi osnovnasituacija, ki prav tako kot leit-motiv narazlične načine varira skozi celo predstavo,pred koncem pa naraste v konflikt medjunaki, ki ga, kot se v pravljici spodobi,srečno prebrodijo. Predstava ima strukturoglasbene kompozicije s tremi stavki invelikim koncem. Vsak stavek uporabljadrugo formo lutkovnega izraza in s tempridobi povsem drug karakter. Začnemos predmetnim gledališčem, kjer se našijunaki dobesedno “sestavijo”. Na potovanjeodrinejo v obliki marionet, ki imajo jasnevizualne karakteristike. V tretji fazi ročnelutke dobro ponazorijo vrvež mesta, vkaterem se za vsakim oknom odigravadruga zgodba.Sámo glasbeno izhodišče predstave jenapol pozabljeno ljudsko glasbeno izročiloiz različnih koncev Slovenije ter bolj inmanj znane otroške pesmi. K nekaterimse gledalec prida, spet druge gredo hitrov uho in se jih lahko vsak nauči. Srčno paupam, da si bo po predstavi gledalec šenekaj časa prepeval ljudske pesmi ali pacelo naučil svoje bližnje.Gledališče kot izkušnjaPrednost gledališča pred televizijskoumetnostjo je omogočanje pristnegačloveškega stika. S tem se ustvari vgledališču posebno vzdušje in vsakapredstava je človeški dogodek, ki je bližeritualu.