12.07.2015 Views

Junij 2010 - Občina Postojna

Junij 2010 - Občina Postojna

Junij 2010 - Občina Postojna

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

P O S T O J N S K IPREPIH| <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> | letnik 4 | številka 12 | ISSN 1855-2382 |


KazaloIz občinske hišeproračunsko leto 2009 / 4Investicije / 8Kakšno Postojno siželimo mladi? / 10Furman / 11ObvestilaVarna vožnjaskozi krožišča / 13V središčuOčistimo Postojno / 18Praznovanja / 21Zgodilo se jeIz naše občine / 24Kultura / 30Šport / 34PredstavljamoParkur / 40Zgodovinski kotičekNova monografija / 41Razvedrilo / 42ZUvodnikSpoštovane bralke in bralci!akorakali smo v junij in v prečudovito poletno vreme. Tudi letošnja pomlad nam je prineslamnoge novosti, ki vam jih bomo poskusili predstaviti v tokratni številki glasila.V občini smo bili tako deležni nekaterih novosti, ki so namenjene lažjemu in lepšemu bivanjuvseh občanov. Ena od teh je mestni avtobus z imenom Furman, ki je z vožnjami pričel vjuniju. Poleg omogočanja lažje mobilnosti nekaterim skupinam prebivalstva naj bi mestniavtobus pripomogel tudi k zmanjšanju uporabe osebnih avtomobilov za transport občanov pomestu. V povezavi z uvedbo mestnega avtobusa je Občina <strong>Postojna</strong> za vsa gospodinjstva vobčini pripravila posebno zgibanko, ki so jo prejela vsa gospodinjstva v občini.Tudi začetek pomladi je bil v znamenju skrbi za okolje. Občina <strong>Postojna</strong> je skupaj z društvomRod kraških viharnikov organizirala že deseto tradicionalno čistilno akcijo pod delovnim nazivomOčistimo Postojno, ki je sovpadla z vseslovensko akcijo Očistimo Slovenijo. Akciji se jepridružilo več kot 2.000 občanov, ki so s tem pokazali, da jim je veliko do čistega okolja. Pa tudiv slovenskem merilu je bila akcija več kot uspešna in je presegla pričakovanja organizatorjev.Nadaljujejo se tudi drugi občinski projekti. Tako se izvajajo nekatere investicije, ki bodo še dodatnopolepšale mesto in ga naredile prijaznejšega za domačine in obiskovalce. Pred dnevi jebila zaključena izvedba nove promenade vzdolž Jamske ceste, ki predstavlja prijetno urejenosprehajališče za občane in obiskovalce ter povezuje središče mesta s Postojnsko jamo. Urejenapromenada bo gotovo prepričala marsikaterega domačina, da se bo odpravil na sprehod donašega turističnega bisera in marsikaterega turista, da si bo vzel čas za obisk središča Postojne.K videzu mesta prispeva tudi lepo oblikovan napis »<strong>Postojna</strong>«, ki je svoje mesto dobil nakrožišču med Tržaško in Reško cesto ter bo tam pozdravljal vse, ki bodo po tej poti dostopalido mesta, predvsem tuje obiskovalce. Končno pa se je tudi dosedanje začasno krožišče naTitovi cesti pri Logu uredilo v stalno, kar so si prebivalci že dolgo želeli.Občina nadaljuje tudi z aktivnostmi za sprejetje strategije razvoja, katere namen je začrtatismer razvoja celotne občine v prihodnjih 12 letih, s tem pa seveda tako za občane daneskot za bodoče generacije narediti mesto in občino prijetno za bivanje.O vsem tem in še o mnogočem pišemo v tokratni številki glasila. Prilagamo pa tudi dariloobčine <strong>Postojna</strong> – priložnostno razglednico Postojne, ki jo lahko pošljete znancem, prijateljemali sorodnikom, ki nove podobe mesta in občine še niso videli v živo, ali pa jo zadržitekot prijeten spominek. Prilagamo tudi brošuro o dogodkih v poletju <strong>2010</strong>, ki vam bo prineslavpogled v vse, kar se bo to poletje dogajalo v naši občini in vam olajšala odločitev oudeležbi na posameznih prireditvah.Želimo vam prijetno branje in še bolj prijetno poletno vreme. Naj prepih prežene oblake!Boštjan Udovič, odgovorni urednikNagovor županaSpoštovane Postojnčanke, spoštovani Postojnčani, dragi občani!Izteka se jubilejno leto, ki je zaznamovalo sto letnašega mesta. V tem letu smo se spominjali preteklegastoletja, naših korenin, prednikov ter velikih inmajhnih dogodkov, ki so zaznamovali zgodovinsko potmesta <strong>Postojna</strong>. V našo današnjo podobo so neizbrisnovtisnjene sledi te preteklosti in zato je praznovanje takopomembno. Naša preteklost je temelj, na katerem stojimodanes, prav tako pa bo naša prihodnost slonela na pridobitvahin naukih, ki jih bomo vsej tej zgodbi dodali mi.Prav vsi mi, ki oblikujemo podobo našega mesta danes,praznujemo in zato smo praznovanje jubilejnega letazasnovali tako, da je vsak lahko našel kaj zase, saj je tonujno jubilej vseh nas. V tem smo združeni, čeprav semorda v drugih stvareh ne strinjamo vedno in stojimona različnih bregovih.Ob zaključku tega posebnega leta smo pripravili še enpomemben dogodek, ki prav tako govori o zgodbi našegamesta. Prav ob tej priložnosti je izšla monografija »<strong>Postojna</strong>- upravno in gospodarsko središče«, ki na enemmestu združuje različne prispevke avtorjev, ki vsakskozi svoje področje predstavljajo Postojno. Pestra izbiraavtorjev ponuja razgiban pogled na mesto in občino,vsekakor pa poudarja tudi dejstvo, da je naša zgodba raznolika,bogata in večplastna.Upam, da nam bo vsem skupaj to jubilejno leto ostalo vspominu, tako kot naj vedno ostane v nas tisti ponos, kičloveka prevzema, ko govori o svojem kraju, o svojemdomu. Vse nas namreč druži ena vez in to je <strong>Postojna</strong>,naše mesto in naša občina.Jernej Verbič, župan občine <strong>Postojna</strong>


IZ OBČINSKE HIŠEProračunsko leto 2009Občina <strong>Postojna</strong> zaključila uspešnoBoštjan UdovičPrimerjava deleža investicijskih odhodkovglede na celotne odhodke občin:odhodki skupaj - realizacija20.000.000 €18.000.000 €16.000.000 €14.000.000 €12.000.000 €10.000.000 €8.000.000 €6.000.000 €4.000.000 €2.000.000 €0 €IZ OBČINSKE HIŠEinvesticijski odhodki - realizacija<strong>Postojna</strong>Ilirska BistricaPivkaCerknicaizredno dobro načrtovani. Tudi v letu 2009, ko so imele občinezaradi gospodarske krize precejšnje težave z načrtovanjem prihodkov,v občini <strong>Postojna</strong> razkorak med načrtovanim in izvedenim nibil nerazumen. Seveda bi bilo idealno, če bi prihodke in odhodkeproračuna »zadeli« 100%, vendar je realizacija odvisna od velikegaštevila faktorjev, na katere pa se vedno ne da vplivati. Po drugistrani je nujno, da je občina v načrtovanju proračuna v okviru danihzmožnoti kolikor je mogoče optimistična, saj bi drugačne težnjedelovale demotivacijsko. Napredek posamezne občine pa je vednonajbolje razviden iz višine njenega proračuna ali še bolj njenegazaključnega računa. Zaradi številnih faktorjev, ki vplivajo na proračunskeprihodke v posameznem letu, je izrednega pomena konstantnostrasti proračuna. In ravno na tem področju lahko v občini<strong>Postojna</strong> v zadnjih letih spremljamo precejšen napredek.Prikaz gibanja proračunov in višine nekaterih prihodkovObčinski svet je na 25. Seji sprejel Odlok o zaključnem računu proračuna Občine <strong>Postojna</strong>za leto 2009. S tem je potrdil proračunske prihodke in odhodke v letu 2009.Iz gradiva, ki je bilo na voljo občinskim svetnikom, je razvidno,da je realizacija prihodkov v letu 2009 znašala 18.143.226€, odhodki pa so bili realizirani v višini18.439.935 €. Iz leta v leto se zvišujejosredstva namenjena za financiranje javnihzavodov, čemur pa prihodkovna stranproračunov občin le s težavo sledi. Širi setudi krog upravičencev za obvezno zdravstvenozavarovanje. Na podlagi relevantnezakonodaje se tudi močno povečujejoobveznosti občin v zvezi z investicijskimvlaganjem v prostore vrtcev in šol, država pa ob tako pospešeneminvestiranju ne uspe zagotavljati sredstev sofinanciranja, s čimerobčine postavlja v vedno težji položaj. Seveda pa so to le nekaterapodročja, za katere mora občina zagotavljati sredstva, ki omogočajoin zagotavljajo izvajanje oziroma delovanje javnih služb.Primerjava deleža investicijskih odhodkov glede na celotne odhodke občinOBČINAPRIHODKISKUPAJ -realizacijaGlede na to, da je zaključniračun na nek način ogledaloproračuna, ne bomozgrešili, če ugotovimo, da so zadnjaleta proračuni Občine <strong>Postojna</strong> izrednodobro načrtovani.ODHODKISKUPAJ -realizacijaOcena realizacije proračuna Občine <strong>Postojna</strong> za leto 2009 jebila relativno točna. V primeru uspešne prodaje kompleksa zemljiščza bodoči tehnološko podjetniškipark Veliki otok in v primeru, da zaradizamika podpisa pogodbe na pristojnemministrstvu ne bi prišlo do spremembeterminskega plana izgradnje širokopasovnegaomrežja, bi bila namreč realizacijaproračuna blizu 100 %.Realizacija proračuna Občine <strong>Postojna</strong>za leto 2009 je izredno dobra tudi ko jo primerjamo z rezultatinekaterih sosednjih občin, katerih podatki so bili že objavljenioziroma obravnavani na občinskih svetih. Glede na to, da jezaključni račun na nek način ogledalo proračuna, ne bomo zgrešili,če ugotovimo, da so zadnja leta proračuni Občine <strong>Postojna</strong>INVESTICIJSKIODHODKI -realizacijadeležinvesticijskihodhodkovindeksrealizacijeproračunaPRIHODKIindeksrealizacijeproračunaODHODKI<strong>Postojna</strong> 18.143.226 € 18.439.935 € 8.912.264 € 48 % 85 % 85 %Ilirska Bistrica 13.687.357 € 14.968.323 € 6.980.978 € 47 % 62 % 55 %Pivka 7.156.133 € 6.957.838 € 2.856.893 € 41 % 82 % 82 %Cerknica 9.535.519 € 9.489.246 € 3.489.923 € 37 % 66 % 64 %* podatki iz bilance Prihodkov in odhodkovLETOVIŠINALETNEGAPRORAČUNASREDSTVANAMENJENAINVESTICIJAMDELEŽRavno tako kot višina posameznega proračuna je za napredeklokalne skupnosti pomembna višina proračuna, ki ga lokalnaskupnost namenja za najrazličnejše investicije. In tudi v tempogledu Občina <strong>Postojna</strong> dosega zavidljive rezultate. Vendar jepotrebno na drugi strani paziti, da se s sredstvi, ki so namenjenaDRŽAVNA INEVROPSKASOFINAN-CERSKANEPOVRATNASREDSTVAKONCESIJAPOSTOJNSKAJAMAKONCESIJAOD IGER NASREČOSREDSTVAMORS2003 6.786.763 € 1.683.796 € 25 % 508.442 € — 323.760 € —2004 7.959.606 € 2.364.922 € 30 % 573.485 € — 409.313 € 250.375 €2005 8.575.471 € 2.596.712 € 30 % 841.587 € — 434.148 € 250.375 €2006 11.403.801 € 6.690.949 € 59 % 1.549.255 € 500.000 € 420.677 € 250.375 €2007 15.205.802 € 7.077.292 € 47 % 1.156.300 € 434.889 € 464.702 € 250.375 €2008 16.121.076 € 8.172.309 € 51 % 2.106.905 € 786.700 € 410.885 € 354.000 €2009 18.690.737 € 8.912.264 € 48 % 4.419.658 € 1.079.753 € 385.410 € 33.650 €*<strong>2010</strong> 23.923.128 € 14.126.578 € 60 % 6.160.140 € 1.071.820 € 400.000 € 395.849 €SKUPAJ 108.381.384 € 51.624.821 € 17.315.772 € 3.873.162 € 3.248.895 € 1.784.998 €* podatki predstavljajo predvidevanja za leto <strong>2010</strong>investicijam, ne odžira sredstev, ki jih lokalna skupnost namenjaza delovanje raznih skupin, ki izvajajo družbeno koristnodejavnost na športnem ali kulturnem pa tudi na ostalih področjih.Tudi v tem delu želje vedno presegajo realnost, vendar pasredstva tudi tukaj konstantno rastejo.Prikaz gibanja proračuna, deleža investicijskih odhodkov in izvrševanja proračuna na zaposlenegaLetoVIŠINA LETNEGAPRORAČUNASREDSTVANAMENJENAINVESTICIJAMDELEŽ SREDSTEVNAMENJENIHINVESTICIJAMDEJANSKOŠTEVILOZAPOSLENIH NADAN 31.12.IZVRŠEVANJEPRORAČUNA NAZAPOSLENEGAIZVRŠEVANJEINVESTICIJSKEGADELA PRORAČU-NA NA ZAPOSLE-NEGA2002 6.379.861 € 1.249.144 € 20 % 30 212.662,03 € 41.638,13 €2006 11.403.801 € 6.690.949 € 59 % 38 300.100,03 € 176.077,61 €<strong>2010</strong> 23.923.128 € 14.126.578 € 60 % 37 646.571,03 € 381.799,41 €4<strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si<strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si 5


Nekatere večje investicije v letu 2009Prikaz gibanja proračuna, deleža investicijskih odhodkov in izvrševanja proračuna na zaposlenegaIZ OBČINSKE HIŠEProjektSredstva vproračunu 2009Sofinanciranje izdrugih virov v letu200930.000.000 €25.000.000 €20.000.000 €višina letnega proračunasredstva namenjena investicijamIZ OBČINSKE HIŠEReška in Tržaška cesta ter Kosovelova ulica v Postojni 1.158.692 € 483.483 €15.000.000 €10.000.000 €izvrševanje proračuna na zaposlenegaKrožišče pri avtobusni postaji 521.105 € 511.712 €5.000.000 €0 €2002 2006 2009Izvrševanje investicij na zaposlenegaKrožišče pri Vrtcu <strong>Postojna</strong> 221.144 € 90.000Knjižnica Bena Zupančiča 676.326 € 235.729 €Notranjski muzej 405.899 € 405.899 €Ob vsem navedenem je potrebno omeniti še zadolžitev v višini2.950.000 EUR, ki jo je občinski svet potrdil na 24. seji 30. Marca<strong>2010</strong>. Strokovne službe občine so ocenile, da je zaradi izpadadoločenih prihodkov v letu <strong>2010</strong> za izvedbo nekaterih nujnihinvesticij potrebno najeti dolgoročni kredit. Med prihodki v letu<strong>2010</strong> je bil namreč predviden tudi prihodek od prodaje kompleksazemljišč za bodoči tehnološko podjetniški park Veliki otok.Žal pa prodaja navedenih zemljišč kljub večkratnim javnim razpisomni uspela. Poleg tega pa Ministrstvo za okolje in prostorV okviru priprave Občinskega prostorskega načrta zaradi naravovarstvenihrazlogov (NATURA) ni izdalo soglasja za celotnopovršino (70.000 m 2 ) pač pa le za manjši del. Iz tega naslovapredvidenih sredstev tako v letu <strong>2010</strong> ne bo mogoče realizirati.Ker pa je izvedba nekaterih investicij bistvenega pomena, se boObčina <strong>Postojna</strong> za navedeni znesek zadolžila. Občinski svetnikiso menili, da bo občina kljub predvideni zadolžitvi ostala v dobrifinančni kondiciji, saj je bila do sedaj s krediti razmeroma neobremenjena,zato so predlog župana podprli.Projekcija zadolževanja za prihodnja letaVrtec <strong>Postojna</strong> 345.044 € 260.537 €LetoVIŠINA PRORAČUNASTANJE ZADOLŽENOSTINA DAN 31.12.DELEŽZADOLŽENOSTI gledena proračun (krediti)ODPLAČEVANJE DOLGA/letoMestni trg – mali trg 246.434 € 246.434 €Ureditev mestnega jedraprojekt POSTOJNA JUTRI90.640 € 55.402 €Pokopališče v Postojni 104.531 € —2007 15.205.802 € 5.206.127 € 34 % 443.651 €2008 16.121.076 € 4.756.305 € 30 % 449.825 €2009 18.690.737 € 4.416.919 € 24 % 339.386 €<strong>2010</strong> 23.638.128 € 7.366.919 € 31 % 321.347 €2011 22.000.000 € 7.045.572 € 32 % 550.000 €2012 23.100.000 € 6.495.572 € 28 % 524.000 €2013 24.255.000 € 5.971.572 € 25 % 506.000 €2014 25.470.000 € 5.465.572 € 21 % 500.000 €Gradnja širokopasovnega omrežja 2.294.699 € 2.289.337 €Kljub dodatni zadolžitvi v višini 2.950.000 EUR pa skupni dolg tudi v letu <strong>2010</strong> (tako kot ob zadnji zadolžitvi v letu 2006) ne bo višjiod tretjine prihodkov, kar pomeni, da stanje zadolženosti občine ostaja v enakih okvirih in se bo vsako leto zmanjševalo.Pločnik in kolesarska steza do Zaloga 102.616 € 99.172 €Mrliška vežica Planina 109.067 € 99.172 €Urejanje prometa 110.389 € —30.000.000 €25.000.000 €20.000.000 €15.000.000 €10.000.000 €5.000.000 €0 €Delež zadolženosti glede na višino proračuna2007 2008 2009 <strong>2010</strong> 2011 2012 2013 2014višina letnega proračunastanje zadolženosti na dan 31. 12.6<strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si<strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si 7


IZ OBČINSKE HIŠEInvesticijeGradimo tudi v pomladnih in poletnih mesecihObnova Jamske cestez ureditvijo promenadne poti•Zaključeno je urejanje jamske ceste do priključka kPostojnski jami. Namesto obstoječega pločnika je bilaurejena tlakovana promenada s pripadajočo urbanoopremo in zasaditvijo. Z obnovo Jamske ceste je bil narejenše en korak k ureditvi povezave med središčemPostojne in Postojnsko jamo, ki bo gotovo pomeniladodatno motivacijo tako za domačine, ki si bodo zaželelikvalitetnega sprehoda, kot za turiste, da bodo ti tudiv središče mesta vnesli nekaj turističnega utripa.Kidričevo naselje•V prvi polovici julija se bo pričelo tudi urejanje pločnikain cestišča ter javne razsvetljave na vzhodnem inzahodnem delu Kidričevega naselja.•Obnova Kulturnega doma»Miroslava Vilharja« PlaninaV teku je obnova kulturnega doma Miroslava Vilharjav Planini, ki bo služil tako za potrebe druženja krajanov,predvsem mladine, kot delu kulturnega društva ingledališča. Dela bodo predvidoma v celoti zaključenado začetka meseca julija.IZ OBČINSKE HIŠE•Obnova stopnišča proti cerkviObnove je bilo deležno tudi stopnišče k cerkvi Sv. Štefana, ki je bilo že v zeloslabem stanju. Stopnišče je bilo zato na novo tlakovano, postavljena pa so bilatudi nova železna držala.•Obnova Kalistrove uliceV začetku meseca julija se bo pričela obnova Kalistroveulice v Postojni z ureditvijo ločenega sistema meteornein fekalne kanalizacije, z obnovo dotrajanega vodovodnegaomrežja in obnovo javne razsvetljave, na novo bourejeno tudi dotrajano stopnišče s Kalistrove ulice naKolodvorsko cesto.Nova podoba krožišča pri Peljhanu•Pravo podobo je v preteklih dneh dobilo tudi krožiščemed Tržaško in Reško cesto pri avtosalonu Peljhan.Krožišče je oblikovano kot vstopni motiv, ki vključujenaravne značilnosti kraških in notranjskih krajin, v krožiščepa je umeščen tudi napis <strong>Postojna</strong>.•Izgradnja širokopasovnega omrežja po vasehNadaljuje se izgradnja širokopasovnega omrežja po vseh vaseh občine <strong>Postojna</strong>.Gradbena dela so že zaključena v vaseh Belsko, Bukovje, Dilce, Gorenje,Goriče, Grobišče, Hrenovice, Landol, Liplje, Lohača, Mali Otok, Planina,Predjama, Rakulik, Sajevče, Strmca, Studeno, Šmihel pod Nanosom in Zagon,tako da bi večina omenjenih vasi lahko bila priključena na širokopasovnoomrežje v mesecu avgustu oziroma septembru.Za razliko od nekaterih drugih občin, kjer morajo prebivalci sami poskrbetiza napeljavo optičnega omrežja od glavnega voda do svoje hišein za to plačati tudi do 500 EUR, se je Občina <strong>Postojna</strong> uspela dogovoritiz izvajalcem, da pripelje optični kabel prav do vsake hiše v naselju.Uporabniki morajo tako sami poskrbeti le še za napeljavo optičnegavlakna iz zunanje omarice do vtičnice v notranjosti hiše.Urejanje kanalizacije s sanacijo•ceste v severnem delu vasi HraščeKer se v letošnjem letu na odseku ceste, kjer je bila vpreteklem letu izvedena obnova vodovodnega omrežja,izvajajo dela na urejanju širokopasovnega optičnegaomrežja, se je Občina <strong>Postojna</strong> odločila, da bo preddokončno sanacijo ceste uredila tudi kanalizacijskoomrežje na tem delu ceste. Dela se bodo pričela v mesecujuniju in bodo zaključena do konca meseca julija.•Obnova pločnika in javnerazsvetljave ob Cesti na KremencoKonec meseca bo občina pričela tudi z obnovo delapločnika in javne razsvetljave ob cesti na Kremenco, kiv zadnjih letih še nista bila urejena. Predvidena dolžinaobnove pločnika in javne razsvetljave je 280 metrov.8<strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si<strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si9


IZ OBČINSKE HIŠEKakšno Postojno si želimo mladi?Furman3. delavnica v podporo Strategiji trajnostnega razvoja Brezplačni prevoz po mestuIZ OBČINSKE HIŠEMiha SimčičBoštjan UdovičV petek, 16. aprila <strong>2010</strong>, je v prostorih Mladinskega centra <strong>Postojna</strong> potekala tretja v nizudelavnic, ki jih Občina <strong>Postojna</strong> organizira v podporo pripravi Strategije trajnostnega razvojaobčine <strong>Postojna</strong> <strong>2010</strong>-2023. Tokrat je bila pozornost namenjena mladim.Na delavnici z naslovom »Kakšno Postojno si želimo mladi?«so sodelovali predstavniki mladinskih društev in organizacij,kulturnih in športnih društev, vzgojnih in izobraževalnihustanov, predstavniki krajevnih skupnosti ter strokovni sodelavciobčinske uprave in člani delovne podskupine strateškega sveta zapripravo strategije z županom Jernejem Verbičem na čelu.Po uvodnem pozdravu župana so strokovni sodelavci občinskeuprave najprej predstavili nekatera izhodišča, usmeritve in predlogeukrepov, s katerimi bi lahko izboljšali kvaliteto življenjamladih v naši občini. Aneta Smagaj Nared, pomočnica županaza družbene dejavnosti, je tako najprej predstavila vizijo občine<strong>Postojna</strong> kot občine izobraženih, zdravih in zadovoljnih mladih.K uresničevanju te vizije bi lahko prispevali predvsem ukrepi,kot so povezovanje šol, povezovanje šol inmladih z gospodarstvom in vzpostavitevmedpodjetniškega izobraževalnega centra(MIC) na eni strani ter spodbujanjerazvoja preventivnih (pedagoških, socialnih,kulturnih, športnih ipd.) programov,spodbujanje prostovoljnega dela in zagotovitevustreznih prostorski pogojev zašportne in družabne aktivnosti mladih nadrugi strani. Miran Žitko, višji svetovalec za družbene dejavnosti,je posebno pozornost namenil kulturi kot orodju medsebojnegarazumevanja mladih in kot možnosti njihovega samopotrjevanjain samorealizacije. Občina bi lahko mladim pri tem pomagala zorganizacijo učnih delavnic, poletnih šol, razstav in celo festivala,ki bi bil namenjen izključno predstavitvi del mladih z različnihpodročij njihovega ustvarjanja. Za konec je Anita Kranjc, svetovalkaza urbanizem, predstavila še idejni načrt novega mladinskegacentra, ki bi lahko zrasel na prostoru obstoječega centra in stareKar nekaj udeležencev,predvsem mladih, je izpostaviloureditev ''klubskihprostorov, v katerih bi se lahkomladi družili in zabavali, namestoda to počno na ulicah in v lokalih.porodnišnice na Vilharjevi ulici, ter nekatere konkretne možnosti,ki bi jih lahko novi center z mladinskim hotelom in zunanjimprireditvenim prostorom ponujal mladim iz celotne občine.Po uvodni predstavitvi so besedo dobili mladi in tisti, ki se z mladimivsakodnevno srečujejo in ukvarjajo. Govorniki so v prvi vrstipohvalili organizacijo delavnice o mladih in dejstvo, da se v strategijitrajnostnega razvoja občine mladim namenja tolikšno pozornost,predstavili pa so tudi nekatere konkretne predloge o tem, kako izboljšatikvaliteto življenja mladih. Kar nekaj udeležencev, predvsemmladih, je izpostavilo ureditev »klubskih prostorov«, v katerih bi selahko mladi družili in zabavali, namesto da to počnejo na ulicah inv lokalih. Mladi si poleg skupnih prostorov želijo tudi: kino, bazen,adrenalinski park, smučanje in drsanje, trim steze in urejene pešpoti,nadstreške nad avtobusnimi postajališči,McDonald's, kartice ugodnosti za nakupe,tematske pogovore in organizirano pomočza družine v stiski. Tomo Tiringer, tajnikŠportne zveze <strong>Postojna</strong>, je poleg zagotavljanjain vzdrževanja športnih objektov opozoriltudi na potrebo po izdatnejši finančnipodpori občine športnim programom zamlade, saj društva dandanes težko prihajajodo drugih finančnih sredstev, prav tako pa s prostovoljnim delomne morejo zadostiti vsem potrebam mladih in drugih udeležencev všportu. Na koncu so predstavniki mladinskih društev in organizacijizrazili še zadovoljstvo nad predlogom občine za razrešitev prostorskestiske mladih v okviru novega mladinskega centra in pri tempodali tudi nekaj dodatnih predlogov, kot na primer to, da naj vnovem centru dobijo svoje prostore tudi lokalna društva ter da bibilo smiselno vzpostaviti institucijo, ki bi različna društva in njihovodelo med seboj povezovala in koordinirala.Vabilo k posredovanju predlogovŠe vedno vljudno vabimo vse občanke in občane, društva in organizacije, da nam posredujete svoja mnenja, predloge, idejein vizije dolgoročnega razvoja občine <strong>Postojna</strong>. Predloge pošljite na naslov Občina <strong>Postojna</strong>, Ljubljanska c. 4, 6230 <strong>Postojna</strong>s pripisom »Strategija 2023« ali na elektronski naslov: strategija2023@postojna.siPotem ko so občinski svetniki na 23. seji 18. februarja <strong>2010</strong> sprejeli Odlok o organizaciji innačinu izvajanja javnih prevozov potnikov v mestnem prometu v občini <strong>Postojna</strong>, je občinav začetku maja pričela z izvajanjem mestnega prometa.Potem ko so občinski svetniki na 23. seji 18. februarja <strong>2010</strong>sprejeli Odlok o organizaciji in načinu izvajanja javnih prevozovpotnikov v mestnem prometu v občini <strong>Postojna</strong>, je občina vzačetku junija pričela z izvajanjem mestnegaprometa.V aprilu je občina poleg izbire izvajalcaposkrbela tudi za določitev prog mestnegaprometa in ustrezno označitev postajališč.Proge so bile določene ob največjem možnemupoštevanju potreb občanov in specifičneprostorske zasnove Postojne. Zavedatise je bilo potrebno tudi relativno omejenih sredstev, saj bo vzačetku mestni promet izvajan le z enim avtobusom. Kljub temuje Furman zastavljen tako, da bo v največji možni meri občanomolajšal zadovoljevanje vsakodnevnih potreb, saj bodo lažje in hitrejedostopali do vseh pomembnih točk v mestu.Mestni avtobus »Furman« vozi na dveh rednih progah – progi1 in progi 2 ter dveh namenskih progah – delavski in šolskiprogi. Progi I in 2 povezujeta najpomembnejše stanovanjskesoseske s središčem mesta in z industrijsko obrtno cono Kazarjeter vsemi pomembnejšimi točkami med njimi. Na njih Furmanvozi vsak delavnik med 8.00 in 12.00 uro ter med 15.00 in19.00 uro in vsako soboto med 8.00 in 12.00 uro.Furman vozi izmenično na progi 1 in progi 2: Ko (napostajališču Kazarje) zaključi z vožnjo na progi 1 (Kazarje–Kremenca–Kazarje), nadaljuje z vožnjo na progi 2(Kazarje–Poljane–Kazarje) in obratno.Progi 1 in progi 2 je skupen del krožne poti od središčamesta do Kazarij in nazaj do središča mesta, kar pomeni,da na tem delu proge mestni avtobus vozi na vsake polure, medtem ko v obe stanovanjski naselji (Kremenca oz.Poljane) avtobus zapelje na vsako polno uro.Furman je zastavljen tako,da bo v največji možnimeri občanom olajšal zadovoljevanjevsakodnevnih potreb, sajbodo lažje in hitreje dostopali do vsehpomembnih točk v mestu.Izvajalec je za začetek izvajanja mestnega prometa nabavil tudipovsem nov 20 sedežni avtobus, ki ga je Občina <strong>Postojna</strong> označilaz logotipom Furmana.Na nekaterih postajališčih mestnega prometapa se bo ustavljal tudi turistični avtobus.Ta je del javnega linijskega prevoza,ki ga organizirajo Slovenske železnice vsodelovanju z družbo Turizem Kras. Namenjenje predvsem prevozu turistov medželezniško postajo in Postojnsko jamo terPredjamskim gradom, vendar jo lahkouporabljajo tudi občani v okviru mestnega avtobusnega prometa.Vozni red z urnikom odhodov z vseh postajališč je občanomdostopen na spletni strani občine, poleg tega pa je vozni red zurnikom odhodov s posameznega postajališča razobešen tudina samem postajališču. Da bi občanom olajšala uporabo mestnegaprometa in hkrati dosegla pogostejšo uporabo le-tega, jeobčina poskrbela tudi za izdelavo priročnega voznega reda, kiso ga po pošti prejela vsa gospodinjstva v občini.10<strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si<strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si 11


IZ OBČINSKE HIŠEV letu <strong>2010</strong> se bo mestni promet izvajal poskusno. Na podlagiugotovitev bo lahko občinska uprava v bodoče pripravilamorebitne prilagoditve voznega reda in samih prog, ki bodoše pripomogle k učinkovitejšemu prevozu potnikov. Glede nato v začetku tudi ni bilo mogoče zagotoviti avtobusa, ki bi bilprilagojen prevozu gibalno oviranih, kar bo gotovo urejeno obdolgoročni ureditvi mestnega prometa.AnketaNekoč so se furmani s furmanskimi vozovi ustavljali v Postojni,po novem pa lahko v Postojni vidimo brezplačni mestniavtobus Furman, s katerim se iz dneva v dan pelje vse večobčanov. V bližini postajališča v središču Postojne smo ujelinekaj mnenj občanov o našem novem prevoznem sredstvu.Varna vožnja skozi krožiščaOBVESTILAZa dodatna vprašanja, pripombe ali pobude v zvezi z mestnimavtobusom se lahko občanke in občani obrnejo na telefonsko številko05 7280-700 ali na elektronski naslov furman@postojna.si.Prevozi občanov s šolskimi avtobusiV našem glasilu smo pred skoraj letom dni objavili novico,da se bodo lahko s šolskim letom 2009/<strong>2010</strong> s šolskimi avtobusi,s katerimi se z območja celotne občine v šolo vozijošoloobvezni otroci, v okviru razpoložljivega prostora brezplačnovozili tudi občani. Žal pa se je izkazalo, da občinapri tem ni naletela na posluh Direkcije Republike Slovenijeza ceste, ki bi morala v zadevi skladno z zakonom izdatisoglasje, in prevoznika Avrigo d.d., ki bi moral z navedenimsoglašati. Kljub temu da je bila izdaja soglasja s straniDRSC večkrat obljubljena, pa do nje na koncu ni prišlo.Na Občini <strong>Postojna</strong> pa so kljub temu odločeni, da bodona vsak način poskusili zagotoviti vsaj brezplačne prevozeposebnih kategorij potnikov (delavci, srednješolci, študenti...), ki v skladu z zakonom lahko uporabljajo posebne linijskeprevoze. V kolikor bo občina v svoji nameri uspešna, bise te skupine prebivalstva lahko s šolskimi avtobusu pričeleprevažati s pričetkom naslednjega šolskega leta.Sara Gorjanc, dijakinjaMislim, da je zelo v redu to prevozno sredstvoFurman, ker je lahko za starejše, patudi za mlajše zelo uporaben. Sama ga sicerše nisem uporabljala, ampak mislim, da gav prihodnosti bom. Mislim, da se bo prijelo,sploh pa poleti, ko bo vroče.Sebastjan Obradovič, dijakMeni se zdi Furman super, samo se mi zdi,da je eden še vedno premalo, ker vozi šele napol ure in mi tako časovno ne ugaja. Drugačepa mislim, da se ljudje vozijo. Jaz sem jih videl.Tudi jaz sem se vozil z njim. Za starejšeljudi je gotovo zelo v redu, za nas pa ne vem.Jože Mihelc, upokojenecZdi se mi, da je kar v redu ta stvar. Kakorspremljam, vidim, da je kar nekaj ljudi nanjem. To se bo šele prijelo. Nisem se še peljal,vendar se bom. Je pa za vse primeren. To jetak primeren avtobusek, to niso tisti mestniljubljanski. Je hitro, elastično … Kar takonaprej, pa bo dobro.Po podatkih iz leta 2009 ima Republika Slovenija zgrajenih107 krožišč. Med običajnimi krožišči poznamo takšne z enimali dvema pasovoma. Poznamo tudi drugačna krožišča, takšnas prevoznim srednjim otokom, »turbo« krožišča, mini krožišča,montažna ali prenosljiva krožišča in še.V mestu <strong>Postojna</strong> se je v zadnjih letih zgradilo kar nekaj krožišč.Na ta način se je izboljšala tako pretočnost prometa, kakortudi sama varnost v cestnem prometu. Trenutno je na območjumesta Postojne zgrajenih sedem krožišč. Od tega je šest običajnih(to je enopasovnih) in eno mini krožišče (pri pošti).S spremembo prometne ureditve v mestu se vozniki srečujejo znovimi problemi, ki so vezani predvsem na obnašanje voznikov privožnji skozi krožišče. Tako se je predvsem opazilo, da zaradi slabegapoznavanja pravil prednosti v krožišču prihaja do nepotrebnihzastojev, s tem pa do nervoze pri voznikih. Zato vsem voznikom vnadaljevanju dajemo osnovne napotke vožnje skozi krožišče.Pravila vožnje pri vključevanju v krožiščeKrožišče v KazarjahCestnoprometna pravila vključevanja na krožišče:• Pred vključevanjem na krožišče se je potrebnoprepričati, ali se lahko to varno stori.• Vozila, ki so že na krožišču, imajo prednost, pred tistimi, kise na krožišče vključijo.• Na uvozu v krožišče ni potrebno vključevati smernihkazalnikov.Cestno prometna pravila same vožnje po krožišču:• Promet na krožišču poteka v nasprotni smeri urinegakazalca – to označuje prometni znak krožni promet.Poslovni čas in uradne ureuprave Občine <strong>Postojna</strong>:Sprejemno - informacijska pisarna Občine <strong>Postojna</strong> deluje vokviru poslovnega časa in nudi strankam možnost pridobivanjainformacij o področjih dela občinske uprave. Stranke imajoprost dostop v poslovne prostore v času uradnih ur, izven tegačasa pa le z uradnim vabilom upravnega organa.Poslovni čas:ponedeljek, torek, četrtek: 8.00 - 15.00sreda: 8.00 - 17.00petek: 8.00 - 13.00Uradne ure župana Občine <strong>Postojna</strong>:Občani, ki se želijo osebno pogovoriti z županom, se lahkonaročijo pri tajnici župana osebno vsak dan ali po telefonu:05/728-0789.Uradne ure za neposredno poslovanjeobčinske uprave (referenti):ponedeljek: 8.00 - 12.00, 13.00 – 15.00sreda: 8.00 - 12.00, 13.00 – 17.00petek: 8.00 - 13.00Zora Vrtovec, upokojenkaZdi se mi, da se bo stvar obnesla, niso panajbrž ljudje še tako naučeni. Meni je izrednovšeč zamisel in jo zelo podpiram, da bise vsaj obnesla. Ja, vozila sem se že. Sva sešla z vnukom malo peljat, kar tako, da svavidela, kako to zgleda. Meni je všeč.Sebastijan Maučec, študentMeni se zdi to dobra ideja zaradi starejših občanov.Kakšni gredo radi v Mercator ali Supernovo, si kaj kupijo in gredo nazaj. Tudi mojamama je rekla, da bo šla lahko v trgovino, čene bo imela prevoza. Kar se mene tiče, ga zaenkratne potrebujem. Imam svoj avto, pa tudisprehodim se rad. Nisem se še peljal, tako da nevem, koliko je praktičen, kar se tiče časa. Slišalsem, da greš lahko recimo v Mercator in imašavtobus čez pol ure, potem pa šele čez dve uri, dani ravno časovno lepo usklajen. Zna se prijeti,se morajo pa ljudje navaditi na to. Mogoče bilahko imeli tudi kakšno lokalno povezavo z vasmi.Da je Furman brezplačen, se mi zdi prav,ker ljudje ne bi takoj dali recimo štirideset centovkar tako. Ljudje se morajo najprej navaditi,potem bodo pa z veseljem tudi plačali za to, kobodo videli, da je praktično.Karolina SimčičVir: Kdo ima prednost?, 2008, 25.Pravila vožnje pri izstopanju iz križiščaVir: Kdo ima prednost?, 2008, 26.Cestno prometna pravila izstopanja iz krožišča:• Pri izstopanju iz krožišča je potrebno pravočasnovklopiti desni smerni kazalnik. Priporočljivo je to storititakoj za zadnjim uvozom.Pri izstopanju iz krožišča pa je potrebno biti pozoren na to:• Da se lahko s prehitrim vklopom desnega smernegakazalnika (pred zadnjim uvozom) zavede voznika, ki seželi vključiti na krožišče. To pa lahko pripelje do nevarnesituacije.• Da se lahko s prepoznim vklopom desnega smernegakazalnika (tik pred izvozom) drugim udeležencem vcestnem prometu prepozno sporoči namen izstopa izkrožišča.Bernard Urbančič, prof., Miha Marcola,Povzeto po: Kdo ima Prednost?, Breznik Peter, Primetehna, Maribor, 200812 <strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si 13


OBVESTILAzrokovrokiVaši predlogi zaurejeno PostojnoZbirni center <strong>Postojna</strong>Zbirni center je prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranjein začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročiteljikomunalnih odpadkov izvajalcu javne službe prepuščajo tefrakcije in kosovne odpadke. Za prevzete frakcije so na voljoločene zbirne posode oz. kontejnerji, ki so ustrezno označeni zvrsto odpadka in pripadajočo klasifikacijsko številko.OBVESTILAZ roko v rokiObčina <strong>Postojna</strong> je v mesecu aprilu v okviru svojega spletnegaportala objavila novo spletno storitev »Z roko v roki«, s kateroželi občanke in občane vključiti v ustvarjanje in ohranjanje urejenein lepe občine <strong>Postojna</strong>, v kateri bodo radi živeli in v katerobodo z veseljem povabili tudi svoje sorodnike, prijatelje, poslovnepartnerje in znance. S storitvijo »Z roko v roki« želi občinapovečati tudi preglednost in učinkovitost delovanja občinskeuprave, javnih zavodov, koncesionarjev in drugih izvajalcev javnihdel. Če ste v Postojni opazili kaj, kar vas moti, imate ideje,pobude ali vprašanja, potem vas vabimo, da nam to sporočitepreko nove spletne storitve »Z roko v roki«. V spletno aplikacijovstopite tako, da na naslovnici portala www.postojna.si kliknetena pasico desno spodaj z napisom »Z roko v roki – Vaši predlogiza urejeno občino«. Dobrodošle so ideje in predlogi prav z vsehpodročij delovanja in življenja v občini!Kot zanimivost predstavljamo nekatere prejete pobudeoz.vprašanja občanov ter odgovore nanje:Vprašanje 1: Zanima me, če je v načrtu pločnik, ki bi omogočil,da gre pešec okrog vojašnice <strong>Postojna</strong>, ne pa da gre del poglavni cesti (čeprav je ta del majhen, a vseeno je zelo nevaren inmoteč!) Hvala za odgovor!Odgovor 1: Spoštovani! Z ureditvijo ceste okrog Soviča (Čukovca)za vojašnicami je ta sprehajalna pot postala veliko pogostejeuporabljana. Občina se zaveda problema, ki je bil izpostavljen.V letu 2009 je bil že urejen del pešpoti ob glavni cestiproti Pivki jami (ki je bolj uporabljan), letos pa bo na podobennačin urejen tudi del poti ob vojašnici proti Postojni.Vprašanje 2: Zanima me, ali v Postojni načrtujete postavitevkino dvorane?Odgovor 2: Spoštovani! Občina <strong>Postojna</strong> že dlje časa razmišljao ureditvi kina v dvorani Kulturnega doma <strong>Postojna</strong>, ki jezaenkrat najprimernejši objekt za tovrstno dejavnost. Toda zapredvajanje filmov v kulturnem domu bi bile potrebne nekateretehnične adaptacije, med drugim bi bilo potrebno prilagoditibalkon oz. zagotoviti drugo rešitev za predvajanje, nabavitikinoprojektorje in filmsko platno, še prej pa bi bilo potrebnoposodobiti ogrevalni sistem, saj je sedanji neustrezen. Vse to soinvesticije, ki zahtevajo velika finančna sredstva. Da pa občanine bi bili povsem prikrajšani za tovrstno kulturno vsebino, smože v lanskem letu v poletnih mesecih uvedli »Kino pod zvezdami«,ki se bo tudi letos, s pričetkom v mesecu juniju, enkrattedensko odvijal na trgu v središču Postojne. Vljudno vabljeni!Najem tržničnega prostorana Novem trgu v PostojniObčina <strong>Postojna</strong> je za potrebe tržnične prodaje uredila novprostor na Novem trgu (pred objektom PTC Primorka) vPostojni. V sklopu tega prostora občina omogoča vsem prodajalcemmožnost vsakodnevne (razen nedelje in praznikov)nemotene prodaje domačih pridelkov in izdelkov domače obrti,najem stojnic, uporabo pitnika z vodo, posode za odpadkein sanitarnih prostorov. Za potrebe tržnice je občina pripravilatržni red in cenik najema in storitev tržnice v Postojni, ki staobjavljena na spletni strani občine (www.postojna.si).Prodaja na tržnici se lahko izvaja le s tipskimi stojnicami, ki jihje kupila Občina <strong>Postojna</strong>. Stojnica je tlorisne velikosti 2,5 x1,8 m, torej pokriva površino 4,5 m2. V primeru, da ima prodajalecveliko izdelkov, lahko uporabi dve ali več stojnic. Moženje tudi priklop na elektriko. Razen komunalne takse je najemprostora in stojnice v okviru tržnice brezplačen.Obratovalni čas tržnice:• Letni čas od 1. 4. do 31. 10.:Vsak dan, razen ob nedeljah in praznikihod 6.30 h – 17.00 h• Zimski čas od 1. 11. do 31. 3.:Vsak dan, razen ob nedeljah in praznikihod 8.00 h – 15.00 hKer je potrebno organizirati postavitev stojnice, ki jih je omejenoštevilo, vse zainteresirane prodajalce prosimo, da nam svojnamen za prodajo na tržnici sporočite vsaj dva dni, preden biželeli prodajati izdelke na tržnici. Zaradi lažje organizacije vasvabimo, da nam svoj namen sporočite na naslov Občina <strong>Postojna</strong>,Ljubljanska cesta 4, 6230 <strong>Postojna</strong>, tel.: 05 / 7280 770,elektronski naslov obcina@postojna.si. Za dodatne informacijesmo vam na voljo: Rifet Kendič, tel: 051/330-947, elektronskinaslov: rifet.kendic@postojna.si in Milan Simčič, tel: 041/785-222 ali elektronski naslov: milan.simcic@postojna.siVabljeni!Zbirni center <strong>Postojna</strong> se nahaja ob odlagališču nenevarnih odpadkovStara vas pri Postojni.Urnik obratovanja zbirnega centra:• od ponedeljka do petka med 7. in 18. uro• sobota med 7. in 15. uroV zbirnem centru <strong>Postojna</strong> je omogočeno ločeno zbiranje:• papirja in lepenke vseh vrst in velikosti, vključno z odpadnoembalažo iz papirja in lepenke,• stekla vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažoiz stekla,• plastike, vključno z odpadno embalažo iz plastike alisestavljenih materialov,• odpadkov iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,• lesa, vključno z odpadno embalažo iz lesa,• oblačil,• tekstila,• jedilnega olja in maščob,• barv, črnil, lepil in smol, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,• detergentov, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,• baterij in akumulatorjev,• električne in elektronske opreme, ki ne vsebuje nevarnihsnovi (TV, radio, računalniki …),• opreme, ki vsebuje klorofluoroogljike (hladilniki,zamrzovalniki, klimatske naprave …),• kosovnih odpadkov,• mešanice betona, opeke, ploščic in keramike,• gradbeni odpadki,• zeleni vrtni odpad (veje, listje, trava),• avtomobilskih gum.Vse ločeno zbrane frakcije iz gospodinjstev se z zbirnem centruprevzemajo brezplačno, le za prevzem zelenega vrtnega odpada,avtomobilskih gum, gradbenih odpadkov ter mešanic betona,opeke, ploščic in keramike se obračuna cena po veljavnemceniku, ki je objavljen tudi na spletni strani občine <strong>Postojna</strong>(www.postojna.si). V ceni so všteti manipulativni stroški, stroškitransporta in stroški končne oskrbe.Mestna blagajna – plačevanjepoložnic brez provizijeObčane občine <strong>Postojna</strong> obveščamo, da bodo od 1. 7.<strong>2010</strong> lahko v mestni blagajni plačevali vse posebne položnicein plačilne naloge (bn 02) brez provizije.Mestna blagajna obratuje v stavbi Kulturnega doma vPostojni v poslovalnici Hranilnice Vipava na Cankarjevi1b, poleg vhoda v Loterijo Slovenije, in sicer od ponedeljkado petka od 08.30 do 12. ure in od 13.00 do 16.30 ure.Na »mestni blagajni« lahko občani med drugim plačujejonaslednje storitve: oskrba s pitno vodo in druge storitvena vodnem področju, pogrebne storitve, zbiranje, odvoz inodlaganje odpadkov, najemnine, storitve glasbene šole,storitve osnovnih šol in predšolske vzgoje, splošno izobraževanje,pridobitev izobrazbe in poklicno usposabljanje.Povabilo subjektom za oddajo vlogeza pridobitev pravice do uporabeznamke Zeleni krasNa podlagi Pravilnika o uporabi znamke Zeleni kras, sprejetegana 39. seji Sveta Notranjsko-kraške regije 13. aprila <strong>2010</strong>, vabimopotencialne upravičence k oddaji vloge za pridobitev pravicedo uporabe znamke. Zeleni kras je znamka območja Notranjskokraškeregije in je plod sodelovanja občin Bloke, Cerknica, IlirskaBistrica, Logatec, Loška Dolina, Pivka in <strong>Postojna</strong>.Znamka se lahko uporablja za promocijo občin in geografskegaobmočja ter za promocijo oz. trženje blaga in storitev, nastalih nageografskem območju znamke.Upravičenci, pogoji in postopek za pridobitev pravice so določeniv Pravilniku o uporabi znamke, ki je skupaj s potrebnimi obrazciobjavljen na spletni strani www.zelenikras.si. Obrazce in informacijeo prijavi dobite tudi pri skrbniku znamke: RRA Notranjskokraškeregije, d.o.o., Prečna ulica 1, 6257 Pivka, info@rra-nkr.si, T:05 72 12 243 ali 05 72 12 240, (kontaktna oseba: Mateja Simčič).Mag. Boštjan Požar, Direktor RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o.14 <strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si<strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si 15


OBVESTILAOBVESTILAV mesecu marcu, aprilu in maju so praznovali:90 let in več: Kernel Ivana, Čuk Marija, Gerželj Antonija, Istenič Frančiška, KalisterJožefa, Kogovšek Ivana, Matičič Frančiška, Možina Ivana, Tauzani Marija, Ambrožič Stanislava,Kalčič Marija, Smerdu Jožefa, Smrdelj Frančiška, Nevreden Marija Mirka.80 let in več: Kranjc Franc, Burger Sonja Antonija, Klemen Jakob, Likon Ivan, MilovanovićStevan, Moravec Alojzij, Možina Angela, Sever Jožefa, Smrdelj Marija, Tegelj Čotar Ivana, BergočAlojzija, Božič Stanislav, Černač Pavlina, Gruden Antonija, Jurca Florijana, Kravos Vladimir,Maver Evgen, Pavlovčič Marija, Požar Marija, Stegel Janez, Žitko Marija, Balon Ivan, ČernačIvana, Geržina Viktorija, Klemen Marija, Lipovec Zora, Mihajlov Frančiška, Osana Helena,Stegel Silvo, Škerjanc Milan, Šušteršič Marija Gabrijela, Ucin Angela, Antolovič Ivan,BlažekPavla, Božič Ida, Čeč Ivan, Gorup Peter, Gruden Pavla, Hladnik Jožef, Jurca Ivan, Kapel Marija,Kobal Zofija, Kogovšek Valentin, Lekšan Amalija, Merlo Albert, Nevreden Miroslav, OgrizekEma, Paternost Alojzija, Peršolja Antonija, Prelaz Karlo, Puc Antonija, Simčič Ivan, Smrdelj IvanVladimir, Živic Marija, Bajc Gabrijela, Benčan Marija, Brecelj Božidar, Debevec Stanislav, JurcaMarija, Kaluža Alojzij, Klemenc Vida, Lemut Franc, Miloš Ljubica, Rebec Katerina, Rutar Jože,Vrkljan Olga, Bizjak Zofija, Božič Angela, Curk Rozalija, Kerma Antonija, Klemen Anton, KodeleDanica, Leban Marija, Marojević Jožefa, Milavec Marija, Pivk Alojzija, Počkaj Stanislava,Požar Jožefa, Rožanc Angela, Simčič Danijel, Simčič Jože, Tomaduz Frančiška, Batagelj Jožefa,Benkovič Ivo, Brgoč Jožef, Furlan Kristina, Godeša Ivan, Gorenc Milka, Gorup Ludvik, HmeljakRoza, Jenček Marija, Kopač Marija, Mahne Stanislava, Milavec Jože, Milharčič Jožefa, MilharčičLjudmila, Petrovčič Marija, Petrovčič Anton, Terčelj Peter, Ucin Angela, Zakrajšek Ljuba, ŽeleFrančiška, Bajc Marija, Bizjak Karolina, Cej Jože, Čuk Frančišek, Klemenc Jožefa, Kolenc Jožefa,Kranjec Milko, Križman Vida, Križman Julijana, Milharčič Danilo, Penko Frančiška, RibnikarIvan, Sajevic Jožefa, Tiringer Karlo, Tomšič Cvetka, Tošić Marija, Čeč Antonija, Čelan Gabrijela,Černač Alojz, Dekleva Aleksander, Delak Angela, Dužnik Viktorija, Fajdiga Emilija, Golli Alojz,Gruden Amalija, Ivanušič Slavica, Jurjevčič Marija, Kobal Alojz, Kolar Franc, Kranjc Ana, KrižajMarija, Lavrič Emilija, Lešnjak Franc, Mejak Valerija, Mrše Stanislav, Petrič Jerica, Poljšak Franc,Premrl Frančiška, Raspor Jožef, Rebec Franc, Ris Matevž, Simčič Alojzija, Stegel Alojz, SussaTerezija, Tavčar Antonija, Vadnjal Matilda, Valetič Jožef, Vidrih Alojzija, Zemljak Franc.75 let in več: Babuder Ema, Bajec Jožef, Burger Adolf, Cole Miroslav, Černač Doroteja,Felicjan Alojz, Grželj Marija, Jelinčič Viktor, Jurca Zofija, Jurca Torresan Stanislava, MilavecKarolina, Milavec Ivana, Mohar Frančiška, Penko Danijela, Poljšak Miroslav, Premrl Ivan, RebecLino, Simšič Marija, Spasojević Gabrijela, Šantelj Stanislava, Šoštarič Ivana, Tomažič Jožef,Žura Ivan, Ambrožič Franc Aci, Batič Emilija, Bizjak Leopold, Bizjak Angela, Božac Jože, DolencMarija, Dragičević Angela,Fabjančič Bernarda, Gril Ivana, Janković Mile, Kaljanac Rudolf,Marinšek Andrej, Marinšek Franc, Meze Stanislava, Milavec Alojzija, Mohorčič Albert, OšoFlorijana, Posega Miroslav, Požar Franc, Rudolf Filip, Sajovic Angela, Sever Jožef, Šabec LovričStanislava, Vekar Frančiška, Vidaić Vjekoslav, Ambrožič Andrej, Bajec Ivana, Boštjančič Ivan,Culak Ivana, Čuk Rudolf, Fajdiga Jožef, Fajdiga Nada, Glažar Ivan, Grželj Alojz, Ivančič Viktor,Jarec Frančiška, Jelinčič Marija, Klobasa Marija, Kristan Adrijana, Lenassi Angela, MagajnaJože, Makarovič Slavoj, Malc Anton, Mikuš Marija Zdravka, Ocvirk Marija Franja, PetkovšekEpifanija, Pozvek Ernest, Sojer Viktor, Stegel Angela, Školny Antonija, Štimec Ivana, TrampaStanislava, Vatovec Ana, Vukelić Ivan, Bajec Ivan, Blažek Ana, Blažič Ciril, Cestnik Jožica, ColeJožefa, Debevec Marija, Gornik Marija, Kocman Branko, Kolenc Marija, Križaj Nada, LamperStanislav, Marušič Gabrijela, Mikuš Marjan, Milavec Frančiška, Mladenič Ana, Muhič Alojzij,Poljšak Leonarda, Razmovski Bruna, Šabec Ivan, Urbiha Antonija, Vilhar Marija, Žitko Ivana,Bajc Ivana, Benčina Albert, Benčina Marija, Blažič Filipina, Bole Anton, Čuk Ivana, Čuk, DerenčinAndrej, Frančeškin Marija, Glažar Ludvik, Ignjatović Anton, Ignjatović Sima, JenčekFranc, Kaluža Mirjana, Kaluža Anton, Karuza Aleksander, Karuza Albert, Leskovar Filipina,Leskovar Lavra, Lulik Nada, Magajna Marija, Magajna Terezija Marija, Malec Ivan, MihevcGabrijela, Papež Sima, Papež Ivana, Petkovšek Jožefa, Prelić Lavra, Prelić Milena, Premrl Milena,Premrl Anton, Rebec Marjan Alojz, Rebec Marija, Simčič Terezija Marija, Simčič Mirjana,Štajer Danilo, Turk Jože, Vodopivec Marjo, Žakelj Ivana, Žakelj Aleksander.Čestitke novorojenčkomin njihovim staršem!ZanT ilenElaNajaGasperLorenaZalaNejcV mesecu marcu, aprilu inmaju so na svet prijokali:LanaMatijaKarinIvanaNoelVidVitaGasperDavidJurijT imonRebekaJernejAlekMaksZigaZivaDavidNeaLaraSaraDavidDavidJakobEtienEnejSpelaTaiMitjaPiaEva16<strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si 17


Očistimo PostojnoAnketaV SREDIŠČU9. Tradicionalna čistilna akcijaMiha SimčičTudi opozorila ne preženejo onesnaževalcevV pogovoru z ljudmi je moč občutiti, da ni nikomur, ki seje akcije »Očistimo Postojno« udeležil, žal. Kljub temu pa jeakcija med ljudmi pustila mešana občutja. Veselje ob druženjuin koristnem delu, zgražanje ob količini in raznovrstnostiodpadkov, jeza na ljudi, ki so odgovorni za določene kupe zzemljo pokritih odpadkov, na koncu pa zagotovo zadovoljstvoob opravljenem delu. Za mnenje o poteku, nujnosti in učinkovitostiakcije smo povprašali prebivalce Postojne, prebivalceokoliških vasi in predstavnico Društva tabornikov <strong>Postojna</strong>.V SREDIŠČUAljaž Plevnik, <strong>Postojna</strong>»Vrečke imamo, rokavice tudi. No, ta par ima dve desni, ma bomo že uredili ... Karto imamo... Gremo? Akcija ...« Približno tako se je začelo naše prostovoljstvo 17. aprila <strong>2010</strong> narazličnih koncih Občine <strong>Postojna</strong>. Redko imamo priložnost videti na enem mestu tolikonasmejanih in močno motiviranih ljudi, ki stremijo k istemu skupnemu cilju.Na začetku čistilne akcije je bilo umazano, z vsako napolnjenovrečo pa vedno bolj čisto. Vzdušje je bilo veselo, razposajeno,predvsem pa se je videla zagnanost sodelujočih. Očiščenega je biloveliko, kljub temu pa je ostalo še pecej nepospravljenega ozemlja.Samo uspešnost akcije pa bomo lahko merili v količini smeti naulici v teh dneh. Veseli me, da se je akcije udeležilo veliko mladih.Akcija, ki je bila organizacijsko najbolj zahtevna doslej,je imela pozitiven učinek na številnih področjih. Pobralismo veliko količnino odpadkov, s čimer smo vsaj delnopripomogli k čistejšem okolju, marsikdo pa je po akciji postalbolj pozoren na odpadke. Številni prostovoljci smo dokazali, dalahko, če hočemo, stopimo skupaj in naredimo nekaj dobrega,z medsebojnim druženjem pa lahko postanemobolj povezani tudi kot skupnost.9. tradicionalne čistilne akcije »OčistimoPostojno – Pomlad <strong>2010</strong>« se je po podatkihorganizatorjev udeležilo več kot 2200posameznikov in pri tem zbralo kar 149ton oz. 597 kubičnih metrov odpadkov.Rekordno število posameznikov iz različnih društev, zavodov inpodjetij iz vse občine je letos poleg okolice šol, vrtcev, naselij,sprehajalnih poti in cest očistilo tudi veliko število divjih odlagališč(skupno kar 17), ki so na različnih lokacijah po občini nedotaknjenaležala že vrsto let ali celo desetletij. Temu primernakg zbranih odpadkov600.000500.000400.000300.000200.000100.000Še enkrat hvala vsem udeležencem,ki so našo občinoponovno napravili čisto inurejeno ter s tem prijetnejšo za bivanjein prijaznejšo za obiskovalce.Količina odloženih komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcijje bila tudi količina zbranih odpadkov. V nekaj urah je bilo zbranihin odpeljanih v zbirni center kar 149 ton oz. 597 kubičnihmetrov odpadkov, od tega največ, 30 ton azbestnih odpadkov, 28ton plastične embalaže, 25 ton železa, 11 ton lesa, 1 tono raznihnevarnih odpadkov (baterije, akumulatorji, olja, zdravila itd.) ter54 ton ostalih komunalnih odpadkov, ki jih zaradi umazane vsebineni bilo mogoče ločiti.9. tradicionalna čistilna akcija »OčistimoPostojno« je s svojo izjemno udeležbonedvomno uspela, do prihodnje pomladipa je na nas, da poskušamo takšno stanjeokolja v čim večji meri ohraniti ter nadaljevatiz zastavljeno strategijo ravnanja zodpadki. Predvsem pa nas lahko veseli dejstvo, da so k čistilniakciji v velikem številu pristopili najmlajši udeleženci: dijaki, šolarjiin predšolski otroci, katerih zavest do okolja je zagotovo nanajvišji ravni. Udeležence je na vseh lokacijah obiskal tudi županJernej Verbič in jim pri delu na kratko priskočil na pomoč.Prizadevne mlade družineSkupina čistilcev v PrestrankuEva Šabec, GrobiščeV Grobiščah smo z akcijo pričeli, ko so drugod že zaključevali.Zbrali smo se ob treh popoldne, ko so vsi izpolnili svoje obveznosti,potem se razporedili v pet skupin in se napotili proti divjim odlagališčemter sprehajalnim potem v okolici vasi. Ker smo vas in okolicotemeljito očistili že na lanski akciji, smo letos v dobrih dveh urahkončali. Naše druženje pa se tako še ni končalo. Vaščani smo se družiliše naprej ob pasulju in golažu, ki ga je skuhala vaščanka Helena.Poleg tega, da smo očistili vas, smo se tudi zbližali med seboj. Takšneakcije po mojem mnenju ne koristijo le naravi, ampak tudi pozitivnimmedčloveškim odnosom, ki danes izgubljajo na vrednosti.Sergej Mozetič, StudenoSem zelo zadovoljen. Glede na onesnaženost našega okoljain odlaganja odpadkov na vseh neprimernih mestih se mi zdijoakcije, kot je bila ob 17. aprilu, nadvse primerne. Čistilno akcijov Studenemu je organizirala Krajevna skupnost Studeno s pomočjoTurističnega društva Pudgura, Gasilskega društva Studenoin Kulturnega društva Lipa. Odziv je bil množičen (več kot100 ljudi), vzdušje je bilo pozitivno naravnano, v smislu akcije.Po koncu čistilne akcije smo imeli v gasilskem domu družabnosrečanje vseh udeleženih z manjšo pogostitvijo. Ob tej akciji ugotavljamo,da se kljub vsakodnevnemu ozaveščanju ljudi še vednopojavlja veliko odloženih odpadkov in smeti v naravi. Potrebnobi bilo poskrbeti za večje obveščanje vseh prebivalcev, da onesnaženjeokolice pomeni ogrožanje lastnega zdravja in bivanjav urejenem okolju, h kateremu težimo.0okt. 09 nov. 09 dec. 09 jan. 10 feb. 10 mar. 10 apr. 10Larisa Hreščak, Veliko Ubeljskoodloženi komunalni odpadkiločeno zbrane frakcijeEkipa občinske uprave na divjem odlagališču v BelskemKončno se je tudi Slovenija spomnila ene super ideje in jouspešno izvedla. Čistilna akcija pri nas je bila res potrebna, pa18 <strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si19


V SREDIŠČUne le zaradi kupov takšnih in drugačnih smeti, marveč tudizato, da bi se prebivalci te naše zelene dežele začeli zavedati, kakšen»kaos« povzročajo s smetmi. Izkazalo se je, da Slovenija leni tako »zelena«, kot smo mislili. Marsikdo je bil presenečen nadtakšnimi in drugačnimi nenaravnimi zakladi okrnjene narave.Vse čestitke tistim 250.000 posameznikom, ki so se odrekli vsakdanjimopravilom, si nataknili rokavice in naredili nekaj zasein celotno družbo. Tudi pri nas na Ubeljskem smo ljudje namestobrisanja prahu po hiši čistili ob cestah, po grmih, po potokih indrugod, verjetno vsi presenečeni nad količino in raznovrstnostjosmeti. Čistile so vse generacije, od najmlajših pa do najstarejšihin to z enako vnemo. Našli smo od najbolj običajnih smeti (pločevink,plastičnih vrečk ipd.) do najbolj nenavadnih (čevljev,barbik, kondomov …) in nevarnih (insekticidi ipd). Sama semopazila, da največ smeti za seboj puščajo ravno kmetje na poljih.Našli smo ogromno praznih plastičnih steklenic in odvrženefolije ter vrvi za zavijanje bal. Smeti je bilo toliko, da nam jekmalu po začetku zmanjkalo vreč, česar nihče ni pričakoval.Akcijo bi bilo potrebno izvesti vsaj dvakrat na leto. Za prvičse je odlično prijela med ljudi in mislim, da bi bilo tudi v prihodnjetoliko »pogumnih« prostovoljcev, če ne še več.Kljub vsemu pa akcija ni bila le »akcija«, ampak tudi medsebojnodruženje, kar je izbrisalo z obrazov jezo zaradi takšnekoličine smeti. Koristno združeno s prijetnim.Odvoz pobranih odpadkov v KS BukovjePraznovanjaSlovesnost ob občinskem praznikuMiha SimčičV SREDIŠČULarisa Petrič, Društvo tabornikovRod kraških viharnikov <strong>Postojna</strong>Letos že tradicionalna 9. čistilna akcija »Očistimo Postojno<strong>2010</strong>« je predstavljala za nas, tabornike Rodu kraških viharnikov,nov izziv. Organizacija dogodka je potekala podobno kotvseh 8 let do sedaj, največja razlika pa je bila seveda v številuprostovoljcev. Na letošnji akciji je bilo namreč vseh udeležencevv občini <strong>Postojna</strong> 2.200, kar je za petkrat več kot lani. Nedvomnoje k takemu številu prostovoljcev pripomogla tudi dobrapropaganda vseslovenske akcije »Očistimo Slovenijo«, v sklopukatere smo čistili tudi Postojnčani.Člani društva tabornikov smo (kar se organizacije tiče) postaliže utečena ekipa, kjer ima vsak od nas svoje mesto in funkcijo,ki jo opravlja pred, med, nekateri pa tudi po sami akciji. Kerso naloge vsakega izmed nas že znane, prihaja do manj zapletov,kot če bi se organizacije tako velikega dogodka lotili prvič.Tudi količina nabranih smeti se skoraj ne more primerjati z dosedanjimiuspehi. Predlani smo skupaj počistili 4, lani 7, letospa neverjetnih 149 ton odpadkov. Temu uspehu seveda botrujeveliko število udeležencev, ki so bili pripravljeni nekaj storiti začistočo občine.Želimo si, da bi bilo v naslednjem letu in v vseh, ki prihajajo,po gozdovih, travnikih, obrežjih, jamah in poteh manj odloženihsmeti, kar bi pričalo o drugačni ter boljši kulturi Postojnčanovdo ravnanja z odpadki in do varstva narave in svojega- našega okolja.Naš namen je spodbuditi prebivalce Postojne k drugačnemuravnanju z odpadki in varstvu narave, zato pozivamo vse Postojnčanek udeležbi na prihodnjih podobnih akcijah ter k prijaznemuravnanju z okoljem, vsem sodelujočim na letošnji akcijipa se zahvaljujemo za udeležbo.Z NARAVO K BOLJŠEMU ČLOVEKU!Mladi so tekmovali v znanju ločevanja odpadkovTudi Vrtec <strong>Postojna</strong> se je pridružil skupnim prizadevanjemza čistejše okolje. Malčki so s svojimi starši in vzgojiteljicamičistilno akcijo pričeli že dan prej, v petek, 16.aprila, ko so temeljito očistili neposredno okolico vrtca, vsoboto, 17. aprila, pa so očistili še območje za postojnskoporodnišnico, ki ga redno obiskujejo na svojih sprehodih.V petek 23. aprila <strong>2010</strong>, je v postojnskem kulturnem domu potekala prireditev ob ljudskemprazniku občine <strong>Postojna</strong> in slavnostna podelitev priznanj Občine <strong>Postojna</strong> »23. april«.Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan občine <strong>Postojna</strong>g. Jernej Verbič, v kulturnem programu pa so nastopili Dekliškipevski zbor Mavrice, Recitatorska skupina društva upokojencev<strong>Postojna</strong> ter učenki glasbene šole <strong>Postojna</strong>. Vrhunec jeprireditev dosegla s podelitvijo priznanj Občine <strong>Postojna</strong> »23.april«, ki sta jih letos prejeli Recitatorska skupina društva upokojencev<strong>Postojna</strong> in gospa Jožica Kobal.Recitatorska skupina društva upokojencev <strong>Postojna</strong>, ki delujev sklopu Kulturne skupine Društva upokojencev <strong>Postojna</strong>, si jepriznanje Občine <strong>Postojna</strong> »23. april« prislužila za svoje dolgoletnodelovanje na področju kulturnega udejstvovanja, utrjevanjamedgeneracijskih odnosov, skrb za kakovostno starost,ohranjanje slovenske besede – prirejanje literarnih večerov, skrbza ohranjanje vrednot NOB, ter ohranjanje starih šeg in navadožjega in širšega slovenskega okolja.Gospa Jožica Kobal, predsednica KS Hrenovice, si je priznanjeObčine <strong>Postojna</strong> »23. april« prislužila za svoje delo v občinskiin lokalni samoupravi. Velike zasluge ima za zgraditev mrliškevežice pri Fari, aktivna je pri urejanju vasi, izgradnji igrišč terureditvi kulturnih in zgodovinskih objektov. Osebno skrbi zaredno vzdrževanje in čiščenje pokopališča in objektov v lastiKrajevne skupnosti Hrenovice. Aktivna je v raznih občinskihorganih ter na socialnem in humanitarnem področju, zaslugepa ji gredo tudi za delo v času osamosvojitvene vojne.Karolina Simčič20<strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si 21


V SREDIŠČUPrejemniki častnih priznanjin nazivov Občine <strong>Postojna</strong>V SREDIŠČUV petek, 14. maja, so na slavnostni prireditvi ob zaključku praznovanja stote obletnice pridobitvemestnih pravic podelili tudi priznanja in nazive Občine <strong>Postojna</strong>. Častni meščanPostojne je postal kolesar Rudi Valenčič, naziv častni občan je posthumno prejel dr. PeterHabič, zlato priznanje občine <strong>Postojna</strong> pa Silvester Šušteršič, prav tako posthumno.Rudi ValenčičStanislav ŠušteršičSpomenik zaslužnim vrhniškim krasoslovcemDr. Peter HabičDr. Peter Habič (1934-1998) je utemeljitelj sodobnega slovenskegakrasoslovja. Njegov najbolj pomemben prispevek k razvojukrasoslovja je celostno razmišljanje o krasu in življenju nanjem. Kras je mogoče dobro proučevati le v njegovi vsakokratnitrirazsežnosti kraškega površja in jam ter z razumevanjempretakanja vode skozenj kot dejavnika njegovega oblikovanja.Pri tem je potrebno združevati znanje o kamninski osnovi innjenem tektonskem razvoju, o oblikovanju kraškega površja, onastanku in razvoju jam ter njihovi vlogi v vodonosniku in okraških vodah. Za njegovo razumevanje je neobhoden razvojnipogled, ki šele omogoča razlago današnje podobe krasa. Kraškipojavi so del celote krasa. Skozi številne regionalne študije jePeter Habič začrtal tudi teoretske podlage za razvoj proučevanjakrasa. Pomembno področje njegovega delovanja je tudirazvoj smiselnega načrtovanja življenja na krasu in njegovo varovanje.Še posebej veliko truda je posvetil proučevanju kraškihvoda, ki so najbolj pomemben vir pitne vode tudi pri nas.Središče slovenskega krasoslovja je na Inštitutu za raziskovanjekrasa ZRC SAZU v Postojni.Sodelavci Inštituta se držijo zastavljenepoti, ki jo nadgrajujejo skozi eno vodilnih mednarodnihraziskovalnih in študijskih središč in soustvarjajo svetovnokrasoslovje. Pokrivajo najbolj pomembna področja krasoslovja,sodelujejo pri načrtovanju življenja na krasu in njegovem varovanjuin skozi svojo mednarodno podiplomsko šolo poučujejoo krasu. Dr. Peter Habič, ki je vodil Inštitut med leti 1964 in1974 kot pomočnik upravnika in od 1976 do 1986 kot upravnik,je soustvaril pomembne temelje za razvoj slovenskega inmednarodnega krasoslovja in Postojne kot njegovega središča.Znanstvena revija Acta Carsologica, katere ustvarjalec je PeterHabič, se ponaša z mednarodnim indeksom citiranosti.S svojim neumornim razmišljanjem o krasu in izjemno ustvarjalnimrazvijanjem krasoslovja nas je zavezal k nadaljevanjuutrjevanja slovenskega krasoslovja kot enega vodilnih v svetu inPostojno kot njegovo domovanje.Rudi Valenčič, v kolesarskem žargonu imenovan »Orel iz Pivke«(ime je dobil leta 1966 na dirki Po Jugoslaviji, ko ga spremljevalniavto ni mogel dohajati in je tako rekoč vozil sam brez spremstva)je bil rojen leta 1941 v Mali Pristavi pri Pivki. V Postojno pa seje preselil leta 1969. Leta 1961 je bil vključen v kolesarski klubROG Ljubljana, kjer je ostal do konca svoje športne kariere, dovključno leta 1973. Že leta 1962 je postal stalen član državnereprezentance, ki je nastopala širom po Evropi in Afriki. V časušportnega udejstvovanja je dosegel naslednje uspehe:• 163 zmag na enodnevnih dirkah doma in v tujini,• dvakratni zmagovalec »Dirke po Jugoslaviji«, leta 1964 in1968. Ta dirka je bila v takratnem času tretja največja vsvetu. Poleg 2 zmag je dosegel leta l966 tretje mesto, letal962 peto mesto in l967 osmo mesto na tej dirki.• dvakratni državni prvak posameznikov - leta l964 in 1967,• sedemkratni državni prvak ekipno (od tega je enkratzmagal ekipno skupaj z bratoma Jožetom in Pavlom, ki stabila takrat tudi člana kolesarskega kluba ROG)• trikratni republiški cestni prvak posameznikov ( leta 1967,1968, 1969)• dvakratni slovenski gorski prvak posameznikov ( leta l967in 1969)• zmagovalec »Dirke po Sloveniji in Hrvaški leta 1971,dvakrat drugo mesto (1961, 1964)• zmagovalec dirke »Po Srbiji« - leta l964, enkrat drugi• zmagovalec dirke »Po Makedoniji« - leta l967, drugi 1966• drugo in tretje mesto na dirki »Alpe Adria« - leta l967 in l969V tujini:• četrto mesto na dirki »Po Maroku« - 1968• drugo in šesto mesto na dirki »Po Avstriji« - l967 in 1966• zmagovalec etape na dirki Po Franciji – leta l963• 19. v generalnem plasmaju• dvakrat 10. mesto na svetovnem prvenstvu v ekipni vožnji –1962 in 1963• 36. mesto na svetovnem prvenstvu posameznikov - v časuzmagovalca - 1965• 16. mesto na Olimpijskih igrah v Mehiki leta l968 v ekipnivožnji• 39. mesto na Olimpijskih igrah v Mehiki leta 1968 v vožnjiposameznikovUdeležba na Olimpijskih igrah v Mehiki,vsi zgoraj navedenirezultati ter predanost kolesarskemu športu, so ga uvrstili medkolesarske legende, o katerih se govori še danes. Še danes jezvest kolesu, saj letno prekolesari več kot 2500 km.Stanko Šušteršič je bil rojen 4. maja 1929 v Postojni. Socialničut ga je odlikoval že v rani mladosti, ko je z izrazito tenkočutnostjoznal prepoznati stisko in nemoč ljudi okoli sebe. Talastnost ga je spremljala skozi celo življenje, morda še najboljpa je prišla do izraza v zgodnjih devetdesetih letih preteklegastoletja, ko so ozemlje nekdanje skupne države pretresale vojne.Z majhnimi koraki in brezmejno vztrajnostjo je začel ustvarjatimrežo pomoči, ki je našla pot do številnih, ki so jo tako nujnopotrebovali. Da mu je ob tem uspelo vedno ostajati v ozadju inanonimnosti je nekaj, kar priča tako o njegovem značaju, kot onjegovi veličini.V letu 1991 je navezal stik z velikim dobrotnikom iz ItalijeDon Alfeom Nespolom iz kraja Monsigo pri Trevisu. Prav spomočjo Don Alfea je imela akcija velik odmev v severni Italijiin dobila širok krog prostovoljnih sodelavcev. Številne tovarne,šole, občine, župnije, humanitarne organizacije, avtoprevozniki,manjša podjetja, društva in mnogi drugi, ki so se ji pridružili,so ustvarili humanitarno mrežo, ki je pomoč v Slovenijo pripeljala465 krat. Humanitarna pomoč je zajemala hrano, oblačila,obutev, zdravila, ena večjih akcij pa je bila organizacija brezplačnenujne srčne operacije v Modeni za fantka iz Bosne, ki joje preko ostalih prijateljev zagotovil prav Stanko Šušteršič. Obtem dogodku se je sprožila mreža solidarnosti osebja bolnišnicev kateri je bil fantek operiran. Osebje se je odločilo, da odstopisvojo 13. plačo za begunce v Postojni.Celotna akcija je kmalu postala tako velika in razvejana, da jeprerasla okvir svojega prvotnega namena, ki je bil pomoč begunskemucentru v Postojni in prav s posredovanjem in koordinacijoStanka Šušteršiča, začela oskrbovati tudi druge begunskecentre po državi ter vse ostale potrebne pomoči. Njihova pomočje prišla v Ljubljano, Novo mesto, Rogaško, Bloke, Cerknico,Kozino in druge kraje. Vsako pošiljko je gospod StankoŠušteršič skupaj z Don Alfejem in sodelavci osebno spremljal,prav tako je glede na potrebe, pošiljke razporejal po različnihcentrih. Njegovo nesebično delo je obsegalo tako spremljanjepotreb na terenu, kot zagotavljanje pomoči in tudi njeno razdeljevanje.Njegov pristop pri vsem tem delu je temeljil na osebnemprijateljskem odnosu do vsakega, kar je v ljudeh zbujalosprejetost, dostojanstvo in optimizem.22 <strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si<strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si 23


ZGODILO SE JEIz naše občineDogodki v mesecu marcu, aprilu in maju•Mladi preživeli aktivne počitnicePostojnska Športna zveza je v okviru programa Hura prosti čas v sodelovanjuz Občino <strong>Postojna</strong>, Ministrstvom za šolstvo in šport RS ter Fundacijo za športtudi letos organizirala aktivne zimske počitnice za učence in mladostnike.Mladi, ki zimskih počitnic niso preživljali na snegu, so se lahko med ponedeljkomin petkom kratkočasili v dvorani Šolskega centra <strong>Postojna</strong>. Na igriščihso potekale aktivnosti prilagojene starosti, sposobnostim in željam otrok.Otroci so se sprva ogreli s počasnim tekom, razgibali, nato pa so se razdeliliv skupine in preizkusili v malem nogometu, košarki, različnih elementarnihigrah (med dvema ognjema, petelinček ...), skokih na mali prožni ponjavi,badmintonu in drugih športnih aktivnostih.Letošnjega počitniškega programa se je po ocenah organizatorjev udeležilopribližno 60 športa željnih otrok.S tradicijo med malčke•Zaradi naglice in hitrega načina življenja tradicija počasi izginja iz našegavsakdana. Ker pa starši prenašamo tradicijo na otroke, le-ti skorajda ne vedo večzanjo. In najprimernejši čas za obujanje starih, nekaterih že skoraj izumrlih, navadin obrti so zagotovo prazniki.Tega se zavedajo tudi vzgojiteljice v postojnskem vrtcu, ki so v torek, 30. marca,v prostorih vrtca izvedle delavnico z naslovom „Dan mojih staršev“ za starše inotroke. Na delavnici se je številnim staršem in razigranim otrokom s svojim zanimivimdelom predstavil gospod Danilo Šantelj, pletar iz Šmihela pod Nanosom,ki je še eden redkih v naših krajih, ki se ukvarja s pletenjem košar, posod itd., pa šeon, kot pravi, to počne samo še za hobi.Po uvodnem govoru vzgojiteljice Vlaste Černelič Brecelj je gospod Šantelj prikazalpletenje košarice iz vrbovih vej. Delo je bilo videti dokaj enostavno, doklernismo na vrsto prišli starši in se tudi sami preizkusili v tem. Seveda so nam posvojih močeh pomagali tudi naši malčki. Sledilo je domiselno okraševanje plastičnihjajčk, ki smo jih polepili s cvetlicami, travo in drugimi dodatki iz narave.Da nam je delo teklo lažje od rok, sta pripomogla oče in petletni sin, ki sta naharmoniko zaigrala nekaj slovenskih pesmi in s tem dodala piko na i. Ob koncuso se otroci posladkali in zadovoljni ter polni vtisov zapustili vrtec.Veseli nas, da se še kdo trudi prenašati izročilo iz roda v rod, ki je vse bolj virtualenin so mu opravila prednikov vse bolj tuja.Ana Kaluža,mama dveh malčkov, starih pet letZGODILO SE JEObčni zbor Turističnega društva Pudgura•V soboto, 7. marca, je v gasilskem domu v Studenem potekal občni zborTurističnega društva Pudgura. Občnemu zboru društva se je med drugimipridružil tudi župan Jernej Verbič.Župan se je v svojem kratkem govoru članom turističnega društva zahvalilza vse opravljeno delo in jih povabil, naj tudi v letu <strong>2010</strong> nadaljujejo z uspešnoorganizacijo prireditev, ki pomembno prispevajo h kulturni in turističniponudbi v naši občini. Župan Jernej Verbič je skupaj z nekdanjim županomJosipom Bajcem na občnem zboru prejel tudi naziv častnega člana društva.•Občni zbor Strelskega društva <strong>Postojna</strong>V petek, 5. marca, je v prostorih Srednje gozdarske in lesarske šole v Postojnipotekal občni zbor strelskega društva <strong>Postojna</strong>, ki se ga je na povabilodruštva udeležil tudi župan Jernej Verbič.Župan je v svojem nagovoru pohvalil vse, ki delujejo v društvu, posebejpa tiste, ki so si za svoj trud zaslužili posebna priznanja, in tiste, ki dosegajovrhunske rezultate na državni ravni. Društvu, med drugim tudi enemu njegovihnajstarejših aktivnih članov gospodu Janku Požarju, je župan podaril tudiprotokolarna darila.•Občni zbor TŠKD Erazem PredjamskiV ponedeljek, 12. aprila dopoldan, sta na obisk v Postojnoprispela potomca (trikratna pravnuka) Luke Čeča,gospa Liana in gospod Julo Baccarini. Ob tej priložnostiju je toplo sprejel župan občine <strong>Postojna</strong> Jernej Verbič.Sprejema pri županu sta se udeležila tudi msgr. MetodPirih ter Andrej Smerdu, ki je z raziskovanjemrodbinske linije Luke Čeča izsledil njegova še živečapotomca. Gospa Liana in gospod Julo Baccarini, ki stanujetav Rimu, sta ob današnjem obisku izrazila navdušenjenad razvojem Postojne v zadnjih letih in dejala, dase počutita kot njena občana. Župan Jernej Verbič jimaje v spomin na njun obisk poklonil protokolarni darili –srebrnik ter kristalni grb občine <strong>Postojna</strong>.Gospa Liana in gospod Julo Baccarini si bosta danesogledala še znamenitosti Postojne.Častitljivi praznik krajanke Mirke Nevreden•V mesecu marcu je častitljivo 90. obletnico rojstva praznovala naša krajankaMirka Nevreden, dolgoletna predsednica Komisije za socialna vprašanja priKrajevni skupnosti <strong>Postojna</strong>. Na njenem domu v Postojni, Pod Kolodvorom3, kjer živita z možem, so jo obiskali: župan Občine <strong>Postojna</strong> Jernej Verbič, kiji je izročil tudi spominsko darilo - grb mesta Postojne, predstavniki KS <strong>Postojna</strong>,sosedje in prijatelji. Še vedno vitalna in iskrivega duha je goste sprejelain postregla sama. Ob izrekanju prisrčnih čestitk jih je vprašala, če bo tudi včasopisu. Z veseljem so ji pritrdili in ji zaželeli obilo zdravja in dobrega počutja.Še na mnoga leta, gospa Mirka!Potomca Luke Čeča na obisku v Postojni•V ponedeljek, 12. aprila dopoldan, sta na obisk v Postojno prispela potomca(trikratna pravnuka) Luke Čeča, gospa Liana in gospod Julo Baccarini. Ob tejpriložnosti ju je toplo sprejel župan občine <strong>Postojna</strong> Jernej Verbič.Sprejema pri županu sta se udeležila tudi msgr. Metod Pirih ter Andrej Smerdu,ki je z raziskovanjem rodbinske linije Luke Čeča izsledil njegova še živečapotomca. Gospa Liana in gospod Julo Baccarini, ki stanujeta v Rimu, sta ob današnjemobisku izrazila navdušenje nad razvojem Postojne v zadnjih letih in dejala,da se počutita kot njena občana. Župan Jernej Verbič jima je v spomin na njunobisk poklonil protokolarni darili – srebrnik ter kristalni grb občine <strong>Postojna</strong>.24 <strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si<strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si 25


ZGODILO SE JEObčni zbor Turističnega društva <strong>Postojna</strong>•V sredo, 21. aprila, je v Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU potekalobčni zbor Turističnega društva <strong>Postojna</strong> s pestrim spremljajočim kulturnimprogramom.Občni zbor sta z glasbenim nastopom otvorila Aljaž Venišnik in njegovučitelj Nikica Banjec iz Glasbene šole <strong>Postojna</strong>, zbrane pa je pozdravil tudižupan Jernej Verbič. Sledilo je predavanje Marjete Keršič Svetel z naslovom»Vloga nevladnih organizacij pri ohranjanju in interpretaciji naravne in kulturnedediščine turističnih destinacij. Obravnavi preteklega dela in prihodnjihnačrtov društva je sledila razprava, občni zbor pa sta zaključili še dvekulturni točki: nastop pevskega zbora vzgojiteljic iz Vrtca <strong>Postojna</strong> ter nastopMatjaža Slivarja s harmoniko in Vide Trebše s trobento.•Prireditev v spominna odkritje novih delovPostojnske jameV Postojnski jami so se v sredo,14. aprila, s posebno svečano prireditvijospomnili časov 192 letnazaj, ko je ob sprejemu cesarjaFranca I. svetilničar Luka Čečsplezal nekoliko višje in odkrilnove dele jame.Tradicionalno polaganjevencev ob občinskem prazniku•Tako kot vsa leta je tudi ob letošnjem občinskemprazniku delegacija predstavnikov Občine <strong>Postojna</strong>položila vence na obeležjih v ulici Via Ghega v Trstu,Rižarni in na tržaškem pokopališču v spomin našimpadlim rojakom med NOB.•Podpis aneksa o financiranju gasilskih služb za leto <strong>2010</strong>V občinskih prostorih je v četrtek, 22. aprila, potekal svečani podpis aneksa, kidoloča financiranje lokalnih gasilskih javnih služb za leto <strong>2010</strong>. Podpisali so gapredsedniki vseh prostovoljnih gasilskih društev, predsednik Gasilske zveze <strong>Postojna</strong>gospod Štefan Majcen ter župan Jernej Verbič.Podpisani dokument za izvajanje dejavnosti prostovoljnih gasilskih društev vletu <strong>2010</strong> zagotavlja sredstva v višini 267.624,01 EUR, 39.900,00 EUR iz naslovapožarne takse bo namenjenih nabavi malega vozila GVGP1 za PGD <strong>Postojna</strong>ter dodatne zaščitne opreme za PGD Hruševje in PGD Veliko Ubeljsko,medtem ko bo investicijska sredstva v višini 117.000,00 EUR Občina <strong>Postojna</strong>namenila za nadgradnjo gasilskega vozila GVGP-2 PGD Šmihel – Landol, zanadgradnjo vozila PGD Studeno ter adaptacijo gasilskega doma PGD Razdrto.Ob tej priložnosti se je župan gasilcem zahvalil za vso njihovo nesebično pomočin požrtvovalnost pri zaščiti in reševanju prebivalcev naše občine, vključnoz nedavnim posredovanjem ob požaru v stanovanjski stavbi na Tržaški cesti vPostojni. Kot je poudaril župan, se je pri tem posredovanju ponovno pokazalapotreba po avtolestvi za gašenje v visokih zgradbah, zato je obljubil, da bo Občina<strong>Postojna</strong> storila vse, da tudi v Postojni čim prej pridemo do takšnega vozila.ZGODILO SE JESlavnostna podelitev diplom študentom Višje strokovne šoleV četrtek, 22. aprila, so v sejni dvorani Šolskega centra <strong>Postojna</strong> že četrtič slavnostno podelili diplome 43 študentom Višje strokovnešole programa poslovni sekretar in programa strojništvo.Diplome je prejelo 26 študentov, ki so uspešno zaključili dveletni študij in si pridobili višjo strokovno izobrazbo poslovni sekretarter 17 študentov programa strojništvo, ki so tako postali strojni inženirji. (VI. stopnja izobrazbe). Študentom je ob tej priložnostičestital tudi župan občine <strong>Postojna</strong> Jernej Verbič ter jim zaželel veliko sreče in poguma na njihovi nadaljnji življenjski poti.Do danes je na Višji strokovni šoli <strong>Postojna</strong> diplomiralo 185 študentov programa poslovni sekretar ter 21 študentov programastrojništvo. Diplomanti lahko nadaljujejo študij na nekaterih visokih strokovnih šolah sorodnih usmeritev, kjer se lahko vpišejo vdrugi letnik omenjenih šol.•Občni zbor Gasilske zveze <strong>Postojna</strong>V petek, 30. aprila, je v gasilskem domu v Studenempotekal občini zbor Gasilske zveze <strong>Postojna</strong>, ki so se gaudeležili predstavniki vseh gasilskih društev v občini,zbrane pa je nagovoril tudi župan Jernej Verbič.Osrednje občinsko prvomajsko kresovanje•Tudi letos se je na predvečer prvega maja v Šmihelu pod Nanosom odvijaloosrednje občinsko prvomajsko kresovanje v izvedbi Športno-kulturno-turističnegadruštva Šmihel pod Nanosom , PGD Šmihel – Landol in Krajevneskupnosti Šmihel.Ob spremljavi Matjaža Slivarja in Primoža Petohleba sta v večernih urahkres prižgala župan Jernej Verbič in predsednik KS Šmihel Bojan Jurjevčič.Sledil je zabavni program s skupino AKORDI. Po ocenah organizatorjev seje osrednjega občinskega prvomajskega kresovanja udeležilo preko 1.000 obiskovalcev,razdeljenih pa je bilo preko 550 porcij brezplačnega pasulja.26 <strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si<strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si 27


ZGODILO SE JETradicionalno kresovanje kinološkega društva <strong>Postojna</strong>•V petek, 30. aprila zvečer, so se na tradicionalnem prvomajskem kresovanjusrečali člani Športnega kinološkega društva <strong>Postojna</strong>, pridružil pa se jim jetudi župan občine <strong>Postojna</strong> gospod Jernej Verbič.Letošnje prvomajsko kresovanje so postojnski kinologi s člani svojih družin,županom občine <strong>Postojna</strong> gospodom Jernejem Verbičem in njegovo Tatjanoter gospodoma Hajdarijem in Franetičem na vadišču Športno-kinološkegadruštva <strong>Postojna</strong> preživeli posebej slovesno, saj so kresovanje povezali z nedavnouspešno zaključenimi deli na vadišču. S posredovanjem župana, obehpodžupanov in občinskih strokovnih služb ter s pomočjo »lokalnih« podjetnikovso namreč obnovili obstoječe objekte tako, da so pridobili dobesednonovo streho nad glavo, uredili pa so tudi razsvetljavo. Navedene pridobitvejim bodo pripomogle k nadaljnjemu uspešnemu delovanju, ki je na območjuobčine <strong>Postojna</strong> in sosednjih občin že dodobra prepoznavno.•Gasilska maša in predaja novegagasilskega vozila v StudenemV nedeljo, 2. maja <strong>2010</strong>, so v župnijski cerkvi sv.Jakoba v Studenem darovali sveto mašo v čast Sv. Florjana,zavetnika gasilcev. Gasilci so se k sveti maši podaliv sprevodu, odeti v svečane uniforme in z društvenimpraporom na čelu. Po gasilski maši je sledil še blagoslovnovega gasilskega vozila PDG Studeno.Maturantje zaplesali v ritmih četvorke •V petek, 21. maja <strong>2010</strong> točno opoldan, so maturantjepo vsej Sloveniji zaplesali že deseto maturantsko četvorko,s katero se potegujejo za vpis v Guinnessovoknjigo rekordov. Pridružili so se jim seveda tudi postojnskimaturantje in maturantke.Ti so se zbrali in v ritmih Straussove četvorke zaplesalina osrednjem mestnem trgu, kjer jih je pozdraviltudi župan občine <strong>Postojna</strong> Jernej Verbič.•Šolski center <strong>Postojna</strong> nagradil svoje mlade upeV ponedeljek, 24. maja <strong>2010</strong>, je bila v Kulturnem domu <strong>Postojna</strong> zaključnaprireditev »Mladi upi«, kjer so najboljši dijaki Šolskega centra <strong>Postojna</strong> prejelipriznanja in nagrade za svoje uspehe in dosežke v tem šolskem letu.Letos so nagrade in pohvale podelili približno 180 dijakom šole za dosežkena različnih področjih.Na prireditvi sta dijake pozdravila župan občine <strong>Postojna</strong> g. Jernej Verbičin direktorica Šolskega centra <strong>Postojna</strong> ga. Helena Posega Dolenc, prireditevpa je popestril tudi kulturni program v izvedbi dijakov šole pod mentorstvomprof. Katje Koren Valenčič.ZGODILO SE JEDan odprtih vrat ob dnevu Slovenske vojske•V soboto, 8. maja <strong>2010</strong>, so v postojnski in pivški, kakor tudi v drugih vojašnicahpo Sloveniji, organizirali dan odprtih vrat, v okviru katerega so siobiskovalci lahko ogledali opremljenost Slovenske vojske.Vojašnici je na ta dan obiskal tudi župan občine <strong>Postojna</strong> g. Jernej Verbič,kjer je v družbi polkovnika Vasilija Maraža, majorja Dragana Pavkoviča inRajmonda Debevca v postojnski ter majorja Vlada Bevetka v pivški vojašnicispoznaval opremo in usposobljenost naših vojakov.•Središče mesta napolnila otroška igraV sredo, 19. maja <strong>2010</strong> dopoldan, je bilo v središču mesta<strong>Postojna</strong> živahno kot že dolgo ne. Glavni trg so namrečnapolnili otroci, ki so pri prireditvi »Žogarija« sodelovaliv najrazličnejših športnih igrah in ustvarjalnih delavnicah.»Žogarija« - prireditev, ki jo za otroke in mladino poSloveniji že peto leto zapored organizira Športno društvoMedia Šport iz Ljubljane, se je letos pod pokroviteljstvomObčine <strong>Postojna</strong> prvič zaustavila tudi v Postojni.Prireditev, katere osnovno vodilo je »šport, gibanje,zabava, ustvarjanje in druženje«, je namenjena otrokomod 7 do 12 leta starosti, na njej pa otroci sodelujejo vštevilnih aktivnostih: štafetnih igrah, spretnostnih igrah,zadevanju kegljev z malo žogo, pripravi zdravega obroka,nogometu 3 na 3 ter ustvarjalnih delavnicah.Postojnske osnovne šole, ki so s svojimi otroki sodelovalena Žogariji, so s seboj pripeljale tudi številnenavijače, pevce in celo plesno skupino. Zmagovalneekipe bodo sodelovale na veliki finalni prireditvi Žogarija<strong>2010</strong> v Ljubljani, prav vsi udeleženci Žogarije paprejmejo tudi diplome.Otvoritev nove kotlovnice na Srednjigozdarski in lesarski šoli v Postojni•V ponedeljek, 24. maja <strong>2010</strong>, so na Srednji gozdarskiin lesarski šoli <strong>Postojna</strong> slovesno otvorili novo kotlovnicona lesne sekance, s katero se dijaki v šoli cenejegrejejo že dobro leto dni.Srednja gozdarska in lesarska šola <strong>Postojna</strong> je takopostala prva šola, ki se ogreva z varčnim in okolju prijaznimsistemom ogrevanja z lesnimi sekanci. Investicijaje znašala 280.000 evrov, dve tretjini sredstev pa je prispevaloMinistrstvo za šolstvo in šport RS.Prireditev sta pospremila tudi fotografska razstava»Gozd skozi objektiv« učiteljev Gregorja Češarkain Igorja Mezgeca ter dijaka Luke Ambrožiča, ki bo vavli dijaškega doma Srednje gozdarske in lesarske šole<strong>Postojna</strong> na ogled do konca meseca junija, in kiparskiex-tempore »Les – naše bogastvo« učencev in dijakovšol notranjsko-kraške in primorske regije.•Svečana prireditev ob20-letnici OŠ Miroslava VilharjaV sredo, 26. maja <strong>2010</strong>, je v Kulturnem domu <strong>Postojna</strong>potekala svečana prireditev ob 20. obletnici ustanovitveOsnovne šole Miroslava Vilharja.Na prireditvi sta zbrane nagovorila ravnateljica šolega. Pia De Paulis Debevec in župan občine postojnag. Jernej Verbič. V kulturnem programu so nastopilinekdanji in sedanji učenci ter učitelji oz. delavci šole,župan Jernej Verbič pa je najboljšim učencem po izboruučiteljskega zbora podelil tudi knjižne nagrade.28 <strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si<strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si 29


ZGODILO SE JENa regijsko Linhartovo srečanje gledaliških skupin sta se uvrstilikar dve postojnski skupini: prvo, otroško gledališko skupino, kideluje pod okriljem Osnovne šole M. Vilharja, je na območnemsrečanju skupin, ki je bilo 16. marca v Postojni, na regijsko srečanjeuvrstil selektor Sergej Verč. 8. aprila se je tako postojnska skupina spredstavo »Janko, Metka in Pavliha« pod režijskim vodstvom IreneRep predstavila na regijskem srečanju v Postojni v družbi dvehizbranih skupin iz Osnovne šole Gračišče ter Dramske skupinezamejskega kulturnega društva Slovenec iz Boršta.Uspešna je bila tudi predstava »Sayonara« avtorja in režiserjaNenada Muždeke – to je na območnem srečanju 14. marcav Postojni Verč izbral za uvrstitev na regijski nivo gledališkihpredstav Primorske, ki je potekalo konec aprila v Kopru in Izoli.V Izoli so 20. aprila na Plesnih miniaturah zaplesale – tako jeJSKD poimenoval območno srečanje plesnih skupin s krajšimikoreografijami – tri skupine mladih baletk iz postojnskegadruštva s tremi koreografijami Mance Krnel. Na srečanju sopoleg Baletnega društva <strong>Postojna</strong> sodelovale se plesne skupineiz Divače, Sežane, Izole, Portoroža in Pirana.Otroška folklorna skupina »Otroci iz Majlonta«, ki jo vodi BrigitaBlaško, se je 16. aprila udeležila srečanja otroških folklornihKulturaUspešna kulturniška pomladSilva BajcSpomladanska srečanja ljubiteljskih kulturnih skupin, ki jih JSKD organizira po piramidnemsistemu (območna, regijska in državna raven), se za kulturna društva iz občine <strong>Postojna</strong> zaključujejobolj uspešno kot leto poprej.skupin v Portorožu, dva dni zatem pa so v Kosovelovem domuv Sežani zaplesali člani in članice Folklorne skupine »Torbarji«iz Postojne. Regijski selektor srečanja Mirko Ramovš je njihovoodrsko postavitev uvrstil na regijsko srečanje folklornih skupinPrimorske, ki bo 13. maja v postojnskem kulturnem domu.Postojnske »pevske barve« so bile zastopane tudi na tekmovanjupevskih zborov Naša pesem, ki je potekalo 17. in 18. aprilav Mariboru in to kar z dvema skupinama: mešanim pevskimzborom, ki je sicer že star znanec tega največjega pevskega tekmovanjav državi, prvič pa so na mariborskem tekmovalnemodru zapeli člani moške vokalne skupine »Goldinar«, ki jo vodiDominik Jurca. Mešani pevski zbor <strong>Postojna</strong>, ki z novim zborovodjemMirkom Ferlanom komaj začenja skupno sodelovanje,saj jih vodi komaj dobrega pol leta, si je za svoj pevski programpripel srebrno plaketo, »goldinarji« pa so prejeli bronasto.<strong>Postojna</strong> je bila tako v Mariboru v pevskem smislu z dvemaskupinama odlično zastopana, Mirko Ferlan pa je od žirije prejelše nagrado za najperspektivnejšega zborovodjo.Tudi mladi pevci so peli – 13. aprila se je iz avle pivške osnovnešole razlegala pesem že štiridesetič pod naslovom »Naše pomladi«,revije otroških in mladinskih pevskih zborov Primorske, kije nekakšna »mlajša sestra« leto starejše revije »Primorska poje«.Kar sedem od devetih zborov, ki so letos sodelovali na reviji,je prišlo iz postojnske občine: otroški in mladinski zbor OŠM. Vilharja ter otroški zbor POŠ Hruševje z zborovodkinjoAlenko Polh, otroški zbor prestranske osnovne šole s SimonomNovakom, otroški in mladinski zbor OŠ A. Globočnika, ki juvodi Barbara Dolgan ter otroški pevski zbor TŠKD Tisa NanosUbeljsko in dekliška vokalna skupina, ki deluje pod okriljemistega društva. Vodita ju Nina Maver in Melita Stegel.Tudi ta prireditev je bila strokovno spremljana; to nalogo jeJSKD zaupal zborovodji in skladatelju Ambrožu Čopiju, ki jepo končanih koncertih na severnem in južnem Primorskemskupaj z drugimi selektorji pripravil spored treh zaključnihkoncertov najboljših primorskih otroških in mladinskih zborov.Eden od njih bo 27. maja v Pivki in prav gotovo bodo mednajboljšimi tudi »naši« pevci.Tudi člani in članice Društva likovnih ustvarjalcev <strong>Postojna</strong> topomlad ne počivajo: 10. aprila so se pod vodstvom akad. slikarjaToneta Račkija udeležili izobraževalnega seminarja na temo»Portret«, s seminarji pa nadaljujejo v maju, ko se bodo pod istimstrokovnim vodstvom bolje spoznali z likovno kompozicijo.Slovesnost ob izidutematske številke Kronike•Kulturno društvo Slavina in časopis za krajevno slovenskozgodovino Kronika sta v petek, 5. marca <strong>2010</strong>,v kulturnem domu v Slavini pripravila slovesnost obizidu tematske številke Kronike z naslovom »RodbiniKalister in Gorup«.Kulturni dogodek,ki zasluži posebno pozornost•V torek, 23. marca, <strong>2010</strong> je v avli Kulturnega doma<strong>Postojna</strong> in v Galeriji na vogalu potekala otvoritev razstavelikovnih del Silva Mehleta, slikarja tetraplegika,ki ustvarja z usti, in razstave umetniških fotografij njegovehčerke Edith Mehle.Na prelepem in odmevnem kulturnem dogodku so številniljubitelji umetnosti spoznali gospoda Silva Mehletakot slikarja in kot osebnost. Spoznali pa so tudinjegovo družino, brez požrtvovalnosti in podpore katerese umetniška dela slikarja ne bi odražala s takšnomočjo, svežino in v tako sončnih barvah.Umetniško pot obeh avtorjev razstave je obiskovalcemprikazala likovna kritičarka Polona Škodič. Za glasbenopresenečenje otvoritve sta poskrbela mlada kitarista Glasbenešole <strong>Postojna</strong> pod mentorstvom Nataše Črnugelj, pravob koncu pa so obiskovalci doživeli še premierni nastop novoustanovljenegadekliškega zbora »Šiške«, ki ga sestavljajovzgojiteljice iz Vrtca <strong>Postojna</strong>.•Karavana plesa vpostojnskem kulturnem domuV petek, 12. marca <strong>2010</strong>, se je na odru Kulturnegadoma <strong>Postojna</strong> odvila Karavana plesa, plesno-igranapredstava društva za indijski in orientalski ples SalamGhazeea iz Ljubljane.Karavana plesa je obiskovalce kulturnega doma popeljalav svet plesnih kultur različnih narodov Orienta. Predstavanamreč govori o karavani, ki potuje v prostoru in časuod Indije, preko Arabskega polotoka, Egipta, pa vse došpanske Andaluzije. Na svojih postankih karavana zaživiv tistem času in kraju, kjer se ustavi, ter gledalcem postrežes plesnimi utrinki. Na koncu karavana pripotujena sodobni oder, kjer plesi doživijo transformacijo in postanejoodrska umetnost brez kulturnih meja.•Slovesno odprtjenovih prostorov Galerije 2V ponedeljek, 15. marca <strong>2010</strong>, je v PTC Primorkapotekalo slovesno odprtje novih prostorov Galerije 2 zotvoritvijo razstave akademskega kiparja Janeza Pirnatain akademskega slikarja Janeza Zalaznika.Slovesne otvoritve novih galerijskih prostorov v Postojnise je udeležil tudi župan občine <strong>Postojna</strong> JernejVerbič, glasbeno spremljavo dogodku pa je z izbraniminarodnimi napevi dajal Mešani pevski zbor Pivka.ZGODILO SE JE30 <strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si<strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si 31


ZGODILO SE JEPlesni poklon dragim mamam•25. marca <strong>2010</strong> (na materinski dan) so se mladi plesalciin plesalke Plesne šole Urška s plesno predstavov dvorani Kulturnega doma <strong>Postojna</strong> poklonili svojimdragim mamam.Razstava izdelkovlikovno-literarneganatečaja ob občinskemprazniku •Tako kot že vrsto let zaporedso tudi ob letošnjem občinskemprazniku mladi v okviru likovno-literarneganatečaja Občine<strong>Postojna</strong> ustvarjali svoja umetniškadela, tokrat na temo »Sožitjegradi naše mesto in okolico«.Najlepša izmed del so bila razstavljenav Galeriji na vogalu inavli Kulturnega doma v Postojni.•Galerija Epicav odtenkih medprostorovV sklopu prireditev ob praznovanju 20-letnice Osnovnešole Miroslava Vilharja <strong>Postojna</strong> so v torek, 20. aprila <strong>2010</strong>,v postojnski galeriji Epica odprli razstavo platen MagdaleneCej z naslovom Odtenki v medprostoru.Kulturni večer je dopolnila poezija Magdalene SvetinaTerčon, za veselo vzdušje pa je poskrbela tudi pevska skupinaStudenec pod vodstvom Irene Rep. Razstavo je na potpospremila tudi ravnateljica OŠ Pia De Paulis Debevec.Predstavitev nove monografije o Postojni•V petek, 14. aprila <strong>2010</strong> zvečer, je v prostorih Slovenskeakademije znanosti in umetnosti potekala predstavitevnove monografije »<strong>Postojna</strong>, upravno in gospodarskosredišče«, ki jo je Občina <strong>Postojna</strong> v sodelovanjuz založbo Galerija 2 izdala v počastitev stoletnice pridobitvemestnih pravic.Ob tej priložnosti so imeli govor: župan občine <strong>Postojna</strong>g. Jernej Verbič, urednik monografije dr. JurijFikfak, avtorji poglavij v monografiji, dr. Jože Prinčič,dr. Dragica Čeč, ga. Irena Uršič in ga. Alenka Čuk terzaložnik g. Bojan Novak, za glasbeni program pa je poskrbelgodalni kvartet Glasbene šole <strong>Postojna</strong>.•Svečan zaključek praznovanja 100-letnice mestih pravicV petek, 14. maja <strong>2010</strong>, se je s svečano prireditvijo v postojnskem kulturnemdomu zaključilo jubilejno leto ob praznovanju 100. obletnice podelitvemestnih pravic mestu <strong>Postojna</strong>. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednikSlovenske akademije znanosti in umetnosti akademik prof. dr. JožeTrontelj, zbrane pa je nagovoril tudi župan občine <strong>Postojna</strong> g. Jernej Verbič. Vbogatem kulturnem programu so sodelovali orkester Postojnske godbe 1808,Mešani pevski zbor <strong>Postojna</strong>, plesalke Plesnega kluba Urška – <strong>Postojna</strong> inplesna skupina »Salam Ghazeea« iz Ljubljane.Ob tej priložnosti je bila tudi podelitev priznanj »Častni občan«, »Častni meščan«in Zlato priznanje Občine <strong>Postojna</strong>. Naziv »Častni občan« je posthumnoprejel dr. Peter Habič, »Častni meščan Postojne« je postal Rudi Valenčič, Zlatopriznanje Občine <strong>Postojna</strong> pa je prejel Stanislav Šušteršič, prav tako posthumno.ZGODILO SE JEFoto: Janez Eržen, JSKD•Regijska revija primorskih folklornih skupin13. maja <strong>2010</strong> se je v postojnskem Kulturnem domu odvilo tretje od sedmihregijskih srečanj folklornih skupin, ki so bila v maju po vsej državi. Nanj se jeuvrstilo osem folklornih skupin, tri otroške in pet odraslih, izbor za srečanjepa je bil opravljen na štirih območnih srečanjih, ki so bila v aprilu v Portorožu,Sežani in Tolminu.Med izbranimi otroškimi folklornimi skupinami so bile OFS »Kamenčki«iz Sežane, »Buške coudrne« iz Bovca ter OFS »Val in zingelci« iz Kopra, kiso predstavile svoje odrske postavitve plesov, otroških iger, pesmi in izštevank.Dogajanju na odru so nadeli naslove Štruklji, Trentarji na paši ter Godemoin plešemo po istrsko.Med petimi izbranimi primorskimi folklornimi skupinami, ki so prišle izSežane (FS Borjač), Komna (FS KD Karla Štreklja), Bovca (FS B'c) ter Tolmina(FS Razor), so bili ponovno postojnski Torbarji, ki jih vodi Andreja Berlak.Skupine so pripravile splete pesmi, plesov in starih običajev z naslovi: Deklica,podaj roko, Ples na sali, Čajovka ter Bal v Ravnah. Postojnski Torbarji pa so vnotranjskih oblačilih iz konca 19. in začetka 20. stoletja pripravili odrsko postavitevz naslovom Prava l'bizn za skuzi prime.Najuspešnejše skupine na regijskem srečanju se bodo uvrstile še na državna srečanjafolklornih skupin, ki bodo, prav tako kot območna in regijska, v organizacijiJSKD potekala v naslednjih mesecih v Rogaški Slatini, Lendavi in Mariboru.Silva Bajc•Notranjski baletni ansambel uprizorilPoletno nevihtoBaletno društvo <strong>Postojna</strong> je s prireditvijo Poletnanevihta v soboto, 29. maja <strong>2010</strong>, ponovno do zadnjegakotička napolnilo dvorano postojnskega kulturnegadoma. Na zaključnem nastopu je 136 otrok, ki vadijobaletne korake v Postojni, Pivki, Cerknici in Logatcu,pokazalo, kaj so se naučili v iztekajočem se šolskem letu.Prireditev je bila v dveh delih: najprej so posamezneskupine v krajših točkah predstavile klasične baletnekoreografije, med katerimi je postojnsko občinstvo najboljnavdušila predstava najmlajših članov, 5- in 6-letnihŠkratkov. Baletnih korakov so se pod vodstvomJerneje Omahen začeli učiti šele pred nekaj meseci.Zaključna točka, ki je trajala skoraj 20 minut, pa je bilaprava baletna predstava, v kateri je 42 balerin in 2 baletnikaprepletlo različne koreografije. »Večina teh otrokse zna že zelo dobro izražati skozi ples, saj so osvojiliprecej visok nivo baletnega znanja, da smo lahko sestavilitako zahtevno točko. To je bistvo našega dela: naučitijih osnove baleta, izpiliti korake, gibe in pozicije, dalahko ustvarimo baletno zgodbo,« je povedala njihovakoreografinja in vaditeljica Manca Krnel.32 <strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si<strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si 33


ZGODILO SE JEŠportPregled preteklega dogajanjaReprezentančni nastop strelke Natalije Otoničar•Od 6. do 14. marca je v Marakerju na Nizozemskem potekalo mednarodnostrelsko prvenstvo, ki se ga je v slovenski izbrani vrsti udeležila tudi članicaPostojnskega strelskega društva Natalija Otoničar.Natalija je na strelsko črto v mestecu Meraker v neposredni bližini Trondheimaprvič stopila v torek, 9. 3. <strong>2010</strong>, ko so potekale kvalifikacije za Olimpijskeigre mladih v Singapurju. Zasedla je 28. mesto z doseženimi 388 krogi.V četrtek, 11. 3. <strong>2010</strong>, je sledila še kvalifikacijska tekma za evropsko prvenstvo,na kateri so slovenske mladinke zasedle naslednja mesta: 35. NinaJuvan (389), 41. Natalija Otoničar (389) in 45. Živa Dvoršak (388). Ekipnoso zasedle 12. mesto.Tek po ulicah Postojne•Na letošnjem Teku po ulicah Postojne, ki ga Atletskiklub <strong>Postojna</strong> tradicionalno organizira ob občinskem prazniku,so se udeleženci pomerili v desetih starostnih kategorijah.Vrhunec prireditve je predstavljal tek na 8 km zudeležbo nekaterih najboljših slovenskih atletov in atletinj.Letos smo tako lahko v Postojni v ženski konkurencispremljali nastop Jolande Batagelj, nosilke medaljez olimpijskih iger in svetovne rekorderke v teku na 800m, ter trenutno najboljšo slovensko maratonko DanejoGrandovec, ki je še prejšnji teden na maratonu v Milanuosvojila odlično 6. mesto. Tudi v moški konkurencismo lahko videli najboljše slovenske tekače na srednjein dolge proge. Prvo ime je bil Roman Kejžar, najboljšislovenski maratonec vseh časov in trikratni udeleženecolimpijskih iger. Poleg Kejžarja pa so nastopili še aktualnidržavni prvak v teku na 1500 m Peter Kastelic,aktualni državni prvak v kratkem krosu Robert Kotnikin trenutno najboljši slovenski mladinec v tekih na srednjein dolge proge Vid Zevnik.ZGODILO SE JEPostojnski atleti uspešnozaključili zimsko sezono•Atleti in atletinje Atletskega kluba <strong>Postojna</strong> so zimskoatletsko sezono <strong>2010</strong> končali z nekaterimi odličniminastopi na dvoranskih prvenstvih in mitingih tako včlanski kot v mlajših kategorijah.Erik Vončina je na Prvenstvu Slovenije v dvorani vkrožnih tekih v teku na 400 metrov s časom 49,19 sekundeosvojil 4. mesto, na odprtem državnem prvenstvuv dvorani pa je v teku na 60 metrov osvojil 8. mesto. Vončinaje nastopil tudi na mednarodnem atletskem mitinguv Ljubljani, na katerem je v teku na 60 metrov zasedel3. mesto in dosegel svoj osebni rekord 7,00 sekunde.Nina Kovačič se je po 2. mestu na mednarodnematletskem mitingu v Budimpešti poškodovala, zato jev zimski sezoni opravila le dva nastopa. Kljub temu jes časom 7,52 sekunde v letu <strong>2010</strong> prva na lestvici medslovenskimi atletinjami v teku na 60 metrov.•Zaključek rekreacijske košarkarske ligeV soboto, 20. marca, so se v športni dvorani Šolskegacentra <strong>Postojna</strong> na finalnem turnirju pomerile ekipe, kinastopajo v letošnji rekreacijski košarkarski ligi. V tekmiza prvo mesto je slavila ekipa Dolgi kabli Avio Pub.Zaključek rekreacijske kegljaške ligeŠportna zveza <strong>Postojna</strong> je v sodelovanju s Kegljaškim klubom »Proteus« organizirala že 28. občinsko rekreacijsko kegljaškoligo, v kateri so po ligaškem sistemu nastopile ekipe podjetij, društev in poljubnih skupin. V četrtek, 1. aprila, so svečano podelilipriznanja najboljšim ekipam in posameznikom.Končni vrstni red: 1. Proteus – mladi, 2. Ta hudi, 3. Liv, 4. Čuk Graf, 5. Gobarji, 6. Mušketirji, 7. ŠD Invalidi, 8. DU VipavaTurnir državnegaprvenstva v in-linehokeju v Postojni•Po dolgih letih smo v Postojnidočakali turnir državnega prvenstvav in-line hokeju. V nedeljo, 25.aprila, so se v »Gnezdu« na trehtekmah pomerile 4 ekipe 1. lige,med njimi tudi domači Piščanci.Piščanci so v prvi tekmi doživeliporaz proti ekipi Vrhpolja, potemko se je nesrečno poškodoval vratarPrelc. Na drugi tekmi proti ekipiS.H.T. Brezovice je zato v vratapo nekajletnem premoru stopilKravanja, ki je svoje delo opravilodlično in veliko pripomogel kzmagi Piščancev z rezultatom 8:5.•Postojnski dirkači z zmagoin drugim mestom v novo sezonoV soboto, 17. aprila, se je na avstrijskem dirkališčuMelk pričelo slovensko državno prvenstvo v krožnih avtomobilskihdirkah, na katerem se je uspešno predstaviltudi novoustanovljeni Avtoklub MGM <strong>Postojna</strong>.Izkušeni Marjan Nagode je bil na obeh kvalifikacijahnajhitrejši, na sobotni dirki je bil v svoji diviziji prvi, vnedeljo pa je po večkratni pirueti zasedel drugo mesto.Mladi perspektivni Grega Premrl pa je že na svoji prvidirkaški preizkušnji osvojil dve tretji mesti in bil v obehpreizkusih med mladimi vozniki do 21 let starosti drugi.34 <strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si<strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si 35


ZGODILO SE JEIzjemni uspehi male pionirske formacije v Hip- Hop-u•V nedeljo, 18. aprila, je v Radovljici potekal zadnji kvalifikacijski turnir za uvrstitev nadržavno prvenstvo v Show plesih. Izreden uspeh je dosegla mala pionirska formacija vhiphopu Plesnega kluba Urška <strong>Postojna</strong>, ki je slavila zmago pred vso konkurenco.V soboto, 8. in nedeljo, 9. maja, je v športni dvorani v Medvodah potekalo državnoprvenstvo v modernih tekmovalnih plesih, na katerem so odlične uspehe dosegle tudiplesalcke in plesalci plesnega kluba Urška iz Postojne.Velika Pionirska HIP-HOP skupina je zasedla 3. mesto, Mala Pionirska HIP-HOPskupina pa 2. mesto, s čimer sta si obe skupini zagotovili tudi nastop na prihodnjemSvetovnem in Evropskem prvenstvu.Velika Članska HIP-HOP skupina je dosegla 6. mesto, Mala Članska HIP-HOPskupina se je uvrstila v finale, Solo HIP-HOP plesalka Anaja Alilovski-Žagar jenastopila v polfinalu, prav tako pa sta v polfinalu nastopila tudi HIP-HOP para NikKidrič-Lea Kern in Neja Kalan-Anaja Alilovski-Žagar. Vsi našteti so si s svojimidosežki priborili nastop na Evropskem prvenstvu. Čestitamo!8. turnir državnegaprvenstva posameznikovv taroku•V soboto, 22. maja <strong>2010</strong>, jev postojnskem Epicentru potekal8. turnir državnega prvenstvaposameznikov v taroku, ki se gaje udeležilo 150 tekmovalcev.Na turnirju, ki ga je obiskaltudi župan občine <strong>Postojna</strong> JernejVerbič, je zmagal Fikret Lakič,drugi je bil Alojz Markič,tretji pa Franci Godnjavec. Vskupnem seštevku še vedno vodiIgor Filipančič, na drugo mestopa se je prebil Bojan Makovec.ZGODILO SE JE•Finalni turnir mladinskegakošarkarskega državnega prvenstvaOd petka, 23. aprila <strong>2010</strong>, do nedelje, 25. aprila <strong>2010</strong>,je v dvorani Šolskega centra <strong>Postojna</strong> potekal zaključniturnir mladinskega košarkarskega državnega prvenstva.Naslov mladinskih državnih prvakov so po zmagi v finalunad ekipo Zlatoroga z rezultatom 72:62 osvojilikošarkarji ljubljanske Olimpije.•Domači karateisti najboljšiV soboto, 15. maja <strong>2010</strong>, se je v dvorani Šolskega centra <strong>Postojna</strong> odvijalo9. mednarodno tekmovanje v karateju »<strong>Postojna</strong> Open« v organizaciji Karatekluba <strong>Postojna</strong>. Med kar 77 sodelujočimi klubi iz 8 držav je bil z 62 točkaminajboljši prav domači karate klub.Karate klub <strong>Postojna</strong> je osvojil kar 10 prvih, 10 drugih in 12 tretjih mest,drugouvrščeni Karate klub Morava Grad iz Srbije je osvojil 5 prvih, 5 drugihin 13 tretjih mest (skupno 38 točk), tretjeuvrščeni Karate klub Shotokan Velenjepa 8 prvih, 2 drugi in 3 tretja mesta (skupno 31 točk). Čestitamo!9. tradicionalni Šmihelski kolesarski kros•Tudi letos se je na predvečer prvega maja v Šmihelupod Nanosom odvil tradicionalni 9. kolesarski kros vizvedbi Športno-kulturno-turističnega društva Šmihelpod Nanosom, PGD Šmihel – Landol in Krajevneskupnosti Šmihel.Na startu krosa je nastopilo 87 tekmovalcev iz Slovenijein Hrvaške ter 2 rekreativca. 16 km dolgi kolesarskikros, ki je potekal na relaciji Šmihel-Predjama-Landol-Strane s ciljem na »gradu« nad Šmihelom, kot temupravijo domačini, je uspešno zaključilo 84 tekmovalcev.Drugo leto zapored je v absolutni razvrstitvi zmagalMatej Mugerli, ki je postavil tudi nov rekord proge sčasom 34:43:21, drugo mesto je osvojil Lovše Matej sčasom 34:43:22, tretje mesto pa Budin Matjaž s časom35:49:04. Pokale in nagrade najboljšim je podelil županobčine <strong>Postojna</strong> gospod Jernej Verbič.•Državno atletsko prvenstvoza pionirke in pionirje v PostojniV soboto, 29. maja <strong>2010</strong>, je v športnem parku v Postojnipotekalo državno prvenstvo za pionirke in pionirje v atletskemmnogoboju v organizaciji domačega atletskega kluba.Mlade atletinje in atlete je pred pričetkom tekmovanja pozdraviltudi župan občine <strong>Postojna</strong> g. Jernej Verbič.Mednarodni atletski miting <strong>Postojna</strong> <strong>2010</strong>•V nedeljo, 6. junija <strong>2010</strong>, je v postojnskem športnem parku potekal drugimiting mednarodne lige Atletske zveze Slovenije za veliko nagrado Vzajemne,na katerem je nastopilo 145 atletov in atletinj iz 11 držav, med temitudi nekatera največja imena slovenske atletike. Približno 500 gledalcem so setako predstavili takšni atletski šampioni in šampionke kot so Martina Ratej,trenutno tretja metalka kopja na svetu, legenda svetovnega ženskega šprintain nosilka številnih kolajn s svetovnih prvenstev in olimpijskih iger MerleneOttey, najhitrejši Slovenec in nosilec bronaste kolajne z zadnjega evropskegaprvenstva v teku na 100 metrov Matic Osovnikar, osmi z lanskega svetovnegaprvenstva v suvanju krogle in finalist olimpijskih iger Miro Vodovnik terštevilni drugi odlični atleti in atletinje. Domačim gledalcem sta se predstavilatudi najboljša domača atleta Nina Kovačič, ki je zasedla odlično 2. mesto vteku na 100 metrov in Erik Vončina, ki je v teku na 400 metrov v zelo močnikonkurenci zasedel 5. mesto. V teku na 100 metrov sta nastopila tudi UrošStegel, ki je s časom 11,35 zasedel 25. mesto in Gregor Vrčon, ki je s časom12,01 osvojil 29. mesto.Zanesljivo zmago v svoji konkurenci so dosegli Martina Ratej v metu kopija,Matic Osovnikar v teku na 100 metrov in Marina Tomič, ki je v teku na100 metrov z ovirami potrdila normo za evropsko prvenstvo.Atletski klub <strong>Postojna</strong> je po končanem tekmovanju za odlično organizacijoin zelo kvaliteten nivo nastopajočih atletov in atletinj prejel številne čestitke.Po opravljeni analizi mitinga pa se bodo že začele priprave na naslednji mednarodniatletski miting, ki bo v Postojni potekal junija 2011.Mednarodno atletsko tekmovanje si je ogledal tudi župan občine <strong>Postojna</strong>g. Jernej Verbič, ki je najboljšim atletinjam in atletom podelil tudi priznanjain občinska spominska darila.36 <strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si<strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si 37


ZGODILO SE JEZGODILO SE JEDirka okoli SlovenijeŠportno kulturno društvo Notranjc iz Postojne je tudi letospripravilo že četrto izvedbo ultramaratonske kolesarske dirkeokoli Slovenije, imenovano DOS Extreme <strong>2010</strong>. Na dirki jesodelovalo rekordnih 64 tekmovalcev iz 9 držav, ki so poskušaliod četrtka, 13. maja, do nedelje, 16. maja, čim hitreje in brezpravega počitka oziroma spanja prekolesariti razgibano progookoli Slovenije v skupni razdalji 1.231 km. Letošnja dirka jebila za kolesarje še posebej zahtevna, saj jo je spremljalo mrzloin deževno vreme, ki je botrovalo številnim odstopom tekmovalcev.Niti ekstremno vreme pa ni moglo do živega Juretu Robiču,ki je s časom 1 dan, 18 ur in 56 minut najhitreje prevozilprogo in še 4. zapored osvojil naslov prvaka dirke.Start mednarodno in dodobra že uveljavljene ekstremne dirke jebil letos izpred Hotela Kras v samem središču mesta, kjer je bil tudicilj. Že start dirke je bil pravi spektakel, primerljiv celo z začetkietap na svetovno znani profesionalni dirki Giro di Italia. Prireditveniprostor je bil prav tako pravšnji, zato se je na ploščadi predhotelom ob vsem pompu, glasbi in svetlobnih efektih ob zaključkudirke zbrala številna množica radovednežev.Na prvi dirki leta 2007 se je na pot podalo 18 kolesarjev iz 7 držav,leto kasneje 50 iz 12 držav, lani 59 iz 9 držav, letos, kot rečeno, 71iz 10 držav, med njimi tudi slovenski tekmovalec z ležečim kolesom.Udeležbo na letošnji dirki, ki naj bi bil izreden športni intudi medijski dogodek, prav gotovo pa ena največjih kolesarskihprireditev letos v Sloveniji, so že potrdili eminentni gostje. To so:Jure Robič, vrhunski kolesar, štirikratni zmagovalec najtežje preizkušnjena svetu, kolesarske dirke preko Severne Amerike, obenemtrikratni zmagovalec Dos Extreme (2007-2009), Marko Baloh,svetovni rekorder na 100 in 200 milj ter 12-urnega in 24-urnegakronometra, zmagovalec RAAM- a med dvojicami, vrhunski švicarskikolesar Thomas Ratschob in Kanadčanka Caroline van denBulk, lanska zmagovalka Dos Extrem-a med ženskami in dvakratnazmagovalka svetovnega pokala.Organizacijski odbor dirke (Gorazd Petrovčič, Jure Požar, MarkoMilharčič, Petra Kovče, Tomaž Penko, Janez Mandeljc, DarkoBizjak, Edi Klemenc) z direktorjem Andrejem Bergincem na čeluso za izvedbo dirke v minulih letih dobili vrsto pohval od Svetovnegazdruženja ekstremnih kolesarjev (UMCA), ki jo je večkratocenil ko najboljšo v Evropi. »Postojnska dirka« je bila tako ponovnouvrščena v koledar dirk za svetovni pokal in je hkrati služilakot kvalifikacijsko sito za nastop na letošnjem RAAm –u.BalinanjePo skorajda treh mesecih ligaškega tekmovanja se je končal pridel balinarskega ekipnega državnega prvenstva oziroma tekmovanjav Super balinarski ligi. V naši najkvalitetnejši ligi nastopaosem ekip, med njimi štiri primorske, poleg Koprčanov, Sežancevin Hrasta iz Kobjeglave Tupelč tudi BK <strong>Postojna</strong>, katere selektorin obenem trener je Pavel Švara. Po prvem delu, oziroma12. krogih so Postojnčani z devetimi točkami uvrščeni na šestomesto. V dosedanjem delu prvenstva so trikrat zmagali, Skalo izSežane v gosteh 17 : 5 in doma 15 : 7 ter Hrast v gosteh 14 : 8.Do konca rednega dela prvenstva, ki se nadaljuje šele 9. in 16.oktobra preostajata še dva kroga. BK <strong>Postojna</strong> najprej doma igraproti Hrastu nato pa gostuje pri Krimu iz Ljubljane. Naj omenimo,da je konkurenca v ligi izredno huda saj za posamezneekipe igra vrsta državnih reprezentantov, dve naši najboljši ekipiLokateks Trata (Škofja Loka) in Krim igrata tudi v evropskemklubskem pokalu. Postojnčani naj bi se za obstanek v ligi borilitako s Skalo kot Hrastom, vendar glede na kvaliteto igralcev intrenutno uvrstitev obstanek ne bi smel biti vprašljiv.KegljanjeNa kegljišču v Športnem parku se je po 27 igralnih dnevih končaltradicionalni mednarodni 27. kegljaški turnir »Pokal <strong>Postojna</strong><strong>2010</strong>«, na katerem je nastopilo rekordnih 482 kegljačev inkegljavk iz petih držav. Med moškimi je zmagal Gorenjec BorisBenedik (683) pred Hrvatom Vladom Galjaničem (672), najboljšidomači igralec je bil na 5. mestu Vojko Lapanja (646). Prikegljavkah sta bili najboljši reprezentantki Cerkničanka BrankicaPavlović (637) pred Celjanko Barbaro Fidel (633). Najboljšaprimorska igralka je bila na 4. mestu Nives Samec (Adria) - 617,domačinka pa Anja Ulaga (596), a je nastopila za rep. SL0 U -18. Najboljšim sta pokale, medalje in darila podeljevala županJernej Verbič in predsednik KK Proteus Albin Stegel.KošarkaPostojnski košarkarji so po izpadu iz 1 A SKL sezono 2009/10odigrali v 1 B SKL in na koncu pristali na osmem mestu med14 ekipami. V 26 tekmah so dosegli 14 zmag (tri dobili celo popodaljških - Litija, Janče in Hrastnik) in doživeli 12 porazov, karje več, kot so pričakovali, in tudi dosegli načrtovani cilj - obstanekv ligi. Sezono bi lahko označili kar za turbulentno, saj jebila zelo razgibana tako v trenerskih kot igralskih vrstah, a se jena koncu po besedah direktorja KD <strong>Postojna</strong> Toma Tiringerjavse dobro izšlo. Sezono je namreč na trenerskem stolčku začelizkušeni strateg Predrag Milović, a je tik pred novim letom <strong>2010</strong>dobil izredno vabljivo ponudbo za treniranje prvoligaškega klubaiz Sirije, kar je seveda sprejel. Ekipo je nato nekaj tekem vodilkar Tomo Tiringer, kot trener pa je bil v zapisnik po pravilihvpisan kapetan Tilen Zalar. V sami končnici je na pomoč s svojotrenersko licenco priskočil še Gregor Pokleka iz Cerknice, ki je vpostojnskem klubu že uspešno deloval in ekipo pred leti (sezona2007/08) celo pripeljal v našo najkvalitetnejšo ligo.Tudi pri igralskem kadru je med sezono prišlo do kar precejšnjihnihanj, prihodov in odhodov. Pred sezono so v klub od drugodprišli Klemen Panič, Miha Juvan, Igor Tratnik, Janez Mišič, JureJaničijevič ter domači igralci Ivan Jovanović, Ivica Čoruša, BoštjanBlaško in Dejan Dramičanin. Ker je med sezono iz tekmovanjaizstopil KK Gradišče (Cerknica), so Postojnčani zatoeno tekmo dobili brez boja (20 : 0), od tam pa je prišlo kar nekajigralcev, a sta do konca zdržala le Miha Korošec in Sašo Ardaličter pomembno prispevala k obstanku v ligi. Iz kluba sta natoiznenada odšla še center Igor Tratnik (Islandija), kapetan MihaKobe pa je v končnici zaradi neizpolnjevanja dogovorjenih obveznostiprenehal igrati za svoj matični klub. V Postojno je kasnejeiz Uniona Olimpije prestopil še mladi reprezentant, 210 cm visokiNejc Buda, kar se je v igri še kako poznalo.Naj omenimo, da so imeli Postojnčani v ligi prav gotovo najmlajšoekipo, zato je končno osmo mesto zelo lep uspeh in spodbudaza vnaprej. V ekipi je nekaj mladih domačih igralcev: brata Milanin Mišo Španič, Luka Šantelj, tu sta že preizkušena KlemenMuha in kapetan Tilen Zalar, motor ekipe.Prvak lige je prvič v svoji zgodovini Maribor Messer, ki napredujemed prvoligaše, iz lige se poslavljata Janče in Cerkničani, novinecpa je ekipa iz Portoroža, ki jo trenira prav Postojnčan Kosta Subotić.Kegljanje — Postojnčanke v prvi ligiPo skorajda šestih mesecih (potekala je od septembra do marca)se je končala kegljaška ligaška sezona, kjer je vidno vlogo igraltudi Kegljaški klub Proteus <strong>Postojna</strong>. V naši najkvalitetnejši 1 Aligi je nastopala moška ekipa Proteus-Liv, ki je na koncu meddesetimi ekipami (prvak je mariborski Konstruktor) pristala naosmem mestu z 11 osvojenimi točkami. Postojnčani so tokratpristali nekoliko nižje, kot so načrtovali, saj imajo mlado ekipo,a z nekaterimi izkušenimi posamezniki. Dosegli so želeni cilj- obstanek v ligi. V državnem ekipnem prvenstvu so v sezoni2009/10 petkrat zmagali in igrali doma neodločeno 4 : 4 s sosednjoekipo Novolit iz Cerknice. Na domačem kegljišču, pravgotovo enem najlepših na Primorskem, so s 5 : 3 premagali takoLjubljano, Sinet (Hrastnik) kot Interokno (Dravograd), v gostehpa Ljubljano 7 : 1 in Calcit (Kamnik) 5 : 3.Pravi podvig pa je uspel kegljavkam ekipe Proteus, ki so nastopalev 1 B ligi in za celjskim Lanteksom II osvojile drugo mesto.Ker imajo Celjanke v 1 A ligi že eno ekipo, Lanteks I je osvojilnaslov državnih prvakov, so v višjo ligo po osmih letih napredovaleprav drugouvrščene Postojnčanke. Varovanke trenerja LadaRoglja so v 18 tekmah osvojile 27 točk, dosegle 13 zmag, remi inbile štirikrat poražene. Na domačem kegljišču so doživele le porazproti Celjankam, trikrat so klonile še v gosteh. Napredovanjeso si s tremi zaporednimi zmagami priigrale v sami končniciin tako prehitele Slovenj Gradec na tretjem mestu. Ekipa je šezelo mlada, torej perspektivna, posebej pa so se izkazale NoemiŽivkovič, ki je imela s 551 podrtimi keglji tretje povprečje v ligiin obenem na eni tekmi zrušila največ kegljev med vsemi (629).Šesto najboljše povprečje je imela Anja Ulaga (542) in sedmoTina Janež (540). V naslednji sezoni bo imel tako KK Proteus,sicer najboljši primorski kegljaški kolektiv, v 1 A ligi tako moškokot žensko ekipo, kar ima v slovenskem kegljaškem prostoru leše Konstruktor (Maribor) in Brest (Cerknica).Brane Fatur38 <strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si<strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si 39


PREDSTAVLJAMOParkurEleganca uličnega gibanjaNova monografija<strong>Postojna</strong>, upravno in gospodarsko središčeZGODOVINSKI KOTIČEKTibor RepMiha Simčič»Bistvo parkurja je, da se premakneš od točke A do točke B čim hitreje in čim bolj elegantno. Druga platparkurja pa je freerun, pri katerem iščeš kreativne načine premagovanja ovir oziroma atraktivnejše načinetelesnega izražanja v okolici. Parkur se povezuje s freerunom in obratno. Eno brez drugega ne gre.«Enej ProgarZadnja leta se povečuje popularnostveščine, imenovane parkur, katerecilj je čim hitrejše premagovanje ovir napoti. Parkur se je razcvetel v osemdesetihletih prejšnjega stoletja v Franciji, DavidBelle pa je tisti, kiga je populariziralv obliki, kot to veščinopoznamo danes.Gre za kombinacijogimnastike,borilnih veščin inprostega plezanja,ki jo je skupinafrancoskih mladeničevprivedla do atraktivne nove veščinegibanja na prostem. Zgodovina parkurjaima tudi svojo filozofijo, ki sega dalečv preteklost, v čas Georgesa Heberta,francoskega vojaškega oficirja in rousseaujevca.»Prva stopnja parkurja, kot gapoznamo danes, je bila metoda naturale.Gre za vojaški trening, gibanje po gozdu,plezanje po drevju in podobno. Današnjiparkur pa je metodo vojaškega treningapreselil iz narave v urbano okolje in nadgradilsuhoparen vojaški trening z novimielementi gibanja,« razlaga Enej, neformalnivodja postojnskih parkurjevcev.Pri parkurju gre za kombinacijogimnastike, borilnihveščin in prostegaplezanja, ki jo je skupina francoskihmladeničev privedla do atraktivnenove veščine gibanja na prostem.”Popularnost parkurja je največja medmladimi, njegova priljubljenost pa sepovečuje tudi v Sloveniji. Medtem koje v Veliki Britaniji in v Franciji parkurprisoten že trideset let, se je pri nas šelezačel razvijati. VPostojni se s temšportom ukvarjazgolj peščica mladih,toda njihovazagnanost ni zaraditega nič manjša.Fantje prihajajotrenirat na ulicePostojne iz Pivke,Košane, Cerknice in celo iz Kozine. EnejProgar, Sandi Banovič, Andraž Kuret,Gregor Bajc Živec, Žare Rajh April, GašperNovak in Matevž Mulec se nad parkurjemnavdušujejo predvsem s pomočjovideo portala You Tube, kjer si dnevnoogledujejo kratke posnetke svojih vrstnikoviz celega sveta. Ustvarjajo tudi svojelastne posnetke in jih posredujejo v ogledna omenjenem portalu. »Vsake toliko kajposnamemo. Predvsem zato, da vidimo,kako napredujemo ter da uskladimogibe,« uporabnost video posnetkov opišeEnej. V procesu nastajanja je tudi pet-najstminutni film o parkurju v Sloveniji,ki ga snema Matej Slabe iz Tržiča in najbi ugledal luč sveta v septembru.Stilska raznovrstnost je pri parkurju zelopomembna. Kot pove Enej: »Vsak imasvoj stil, vsak ima svoj 'flow', vsak se gibljepo svoje. Razlike so v načinu hoje,teka, gibanja pri samem parkurju kottudi pri freerunu.« Poškodbe so sevedaneizbežne. Najpogostejši so razni zviniin zlomi, ki so po Enejevih besedahnajpogosteje posledica prenaglega inzaletavega pristopa k športu. Parkur sicerni tekmovalni šport in ga je tudi zaraditega velikokrat težko opredeliti kotšportno disciplino. »Bistvo parkurja je vdruženju in skupinskem urjenju v premagovanjunajrazličnejših ovir. Ponekodpo svetu želijo iz parkurja narediti boljtekmovalno stvar, vendar pa je pri nas ševedno na prvem mestu druženje in spoznavanjesamega sebe,« preprosto pojasniEnej. Največja prednost parkurja pa jesvobodna izbira prostora, na katerem gafantje izvajajo. Možno ga je namreč izvajatikjerkoli, tako v naravi kot v urbanemokolju, tako na vasi kot v mestu.Občina postojna je stoto obletnico pridobitve mestnih pravic mesta <strong>Postojna</strong> počastila tudis posebno knjižno izdajo - novo zgodovinsko monografijo z naslovom »<strong>Postojna</strong>, upravno ingospodarsko središče«.Obsežno zgodovinsko delo – obseganamreč kar 428 strani – je nastalona podlagi vizije župana Jerneja Verbiča,da bi s pisano besedo obogatili in doprineslik razvoju kulture v občini. Knjiga jetako na eni strani dejavnik, ki prispeva kutrjevanju lokalne, regionalne in nacionalnezavesti in identitete, na drug strani paje tudi del kulturne ponudbe, in tako tudineposredni dejavnik razvoja.Monografijo je uredil dr. Jurilj Fikfak, vanjopa so obravnave različnih zgodovinskihobdobij Postojne kot upravnega ingospodarskega središča prispevali dr. AndrejPančur, dr. Dragica Čeč, dr. Jože Prinčič,Irena Uršič, Pavel Vrtovec in AlenkaČuk. Zgodovinsko obravnavo tematikedopolnjuje zanimiva obravnava krajevnihimen v občinah <strong>Postojna</strong> in Pivka avtorjamag. Silva Torkarja, vodilnega slovenskegahistoričnega imenoslovca.Knjiga je izšla v založništvu Galerije 2,oblikovala jo je Milena Oblak Erznožnik,Bojan Novak je poskrbel za prelom,za tisk pa je poskrbela tiskarna Čukgraf.Obsežno zgodovinsko delo – obsega namrečkar 428 strani – je nastalo na podlagivizije župana Jerneja Verbiča, da bis pisano besedo obogatili in doprinesli krazvoju kulture v občini. Knjiga je takona eni strani dejavnik, ki prispeva k utrjevanjulokalne, regionalne in nacionalnezavesti in identitete, na drugi strani pa jetudi del kulturne ponudbe in tako tudineposredni dejavnik razvoja.Monografijo je uredil dr. Jurij Fikfak, vanjopa so obravnave različnih zgodovinskihobdobij Postojne kot upravnega ingospodarskega središča prispevali dr. AndrejPančur, dr. Dragica Čeč, dr. Jože Prinčič,Irena Uršič, Pavel Vrtovec in AlenkaČuk. Zgodovinsko obravnavo tematikedopolnjuje zanimiva obravnava krajevnihimen v občinah <strong>Postojna</strong> in Pivka avtorjamag. Silva Torkarja, vodilnega slovenskegahistoričnega imenoslovca.Knjiga je izšla v založništvu Galerije 2,oblikovala jo je Milena Oblak Erznožnik,Bojan Novak je poskrbel za prelom,za tisk pa je poskrbela tiskarna Čukgraf.Knjigo je mogoče kupiti v postojnski Galeriji2 v PTC Primorka po ceni 50 evrov.Praznovanje mesta <strong>Postojna</strong> pa bo Občina <strong>Postojna</strong> počastila še z eno izdajo - izdajo novih razglednic z motivi mesta in občine.Na petih tematskih razglednicah se tako pojavljajo tipične podobe iz mesta, kot je novi mestni trg, krožišče pri avtobusnipostaji in napis »<strong>Postojna</strong>« na novourejenem krožišču pri avtosalonu Peljhan, ki odslej ob vstopu v mesto pozdravlja turiste.Na dveh razglednicah s sloganom »<strong>Postojna</strong> – v osrčju zelenega krasa« pa se izmenjujejo najbolj značilne podobe iz našeobčine, kot so Predjamski grad, Postojnska jama, letališče Rakitnik in drugi motivi iz narave.Razglednice bodo prejela vsa gospodinjstva v občini, mogoče pa jih bo kupiti tudi na vseh običajnih prodajnih mestih.40 <strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si<strong>Postojna</strong> 1909 - Naša občina v besedi in sliki / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si 41


KrižankaRAZVEDRILOGeslo nagradne križanke na osenčenihpoljih ter svoj naslov pošljite na dopisnicahna naslov: glasilo <strong>Postojna</strong> 1909,Ljubljanska cesta 4, 6230 <strong>Postojna</strong>, najkasnejedo 30. junija <strong>2010</strong>.Med pravilni rešitvami bomo izžrebalitri nagrajence, ki jim praktične nagradepodarja SAWAL d. o. o. POSTOJNAAKCIJA!Brezplačno kasko zavarovanjein podaljšana garancija za 8 LET.1. nagrada:vikend z vozilom Opel2. nagrada:komplet predpražnikov za avto3. nagrada:obesek za ključe Opel SawalPravilno rešeno geslo prejšnje križanke:NOVA OPEL MERIVAIzžrebani nagrajenci so:1. nagrada: Mimi Prelc, <strong>Postojna</strong>2. nagrada: Leon Zuodar, <strong>Postojna</strong>3. nagrada: Zvonko Škorjanc, <strong>Postojna</strong>Nagrajenci nagrade prevzemejo na naslovupodjetja:Sawal d. o. o., Tržaška cesta 61, <strong>Postojna</strong>SudokuSmeh ni greh : )Napačna smerSe pelje Janez v napačni smeri po avtocesti. Med vožnjo ga pokliče kolega in pravi:''Izogibaj se avtoceste ker se en bedak vozi narobe!'' Janez odgovori: '' Ja, jih je kar več!''NogometFinale svetovnega prvenstva v nogometu, stadion je popolnoma razprodan. Nekgledalec se čudi, zakaj je sedež poleg njega prazen. Vpraša moškega, ki sedi ensedež naprej, kako je to mogoče. Ta mu odgovori: ''Pravzaprav imam jaz karto za tasedež. Bila je za mojo ženo, ki je 40 let vedno hodila z mano na vse tekme, zdaj paje nenadoma umrla.''''Oprostite, moje iskreno sožalje. Ampak, ali nimate kakega drugega sorodnika aliprijatelja, ki bi mu lahko dali karto?''''Ne. Vsi so na pogrebu.''Kolofon: Prepih je glasilo Občine <strong>Postojna</strong> in je namenjeno občasnemu obveščanju občanov. • <strong>Postojna</strong>,junij <strong>2010</strong>, leto izdaje 4, številka 12 • Naslov uredništva: Glasilo <strong>Postojna</strong> 1909, Ljubljanska cesta4, 6230 <strong>Postojna</strong> / T: 05/7280 721 / E: postojna1909@postojna.si • Glasilo je vpisano v Razvid medijev,ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1249. ISSN 1855-2382. • Izdajatelj inzaložnik: Občina <strong>Postojna</strong>, Ljubljanska cesta 4, 6230 <strong>Postojna</strong> • Za Občino <strong>Postojna</strong>: župan JernejVerbič. • Uredniški odbor: Boštjan Udovič (odgovorni urednik), Silva Bajc, Beti Bricelj, Suzana Vidmar,Karolina Simčič, Nika Rot, Tibor Rep • Lektoriranje: Margit Berlič Ferlinc • Fotografije: Arhiv Občine<strong>Postojna</strong>, Foto Atelje <strong>Postojna</strong>, Valter Leban, Beti Bricelj, Miha Simčič, Milan Simčič • Oblikovanje: BarbaraKogoj • Tisk: Abakos d.o.o., 6.200 izvodov • Glasilo se financira iz sredstev občinskega proračunaObčine <strong>Postojna</strong> ter iz sredstev oglaševanja. • Avtor nepodpisanih člankov je odgovorni urednik.42 <strong>Postojna</strong> 1909 / <strong>Junij</strong> <strong>2010</strong> • www.postojna.si


Občina <strong>Postojna</strong> je ob zaključkupraznovanja stoletnicemesta <strong>Postojna</strong> izdalaserijo 5 razglednic z motivimesta in občine.Razglednico so kot spominna praznovanje in obeležitevvisokega jubilejaprejela vsa gospodinjstva vobčini <strong>Postojna</strong>.www.postojna.si

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!