prosojnice 2004

POGLAVITNE PRAVNE PANOGE• 1. USTAVNO PRAVO• 2. KAZENSKO PRAVO• 3. UPRAVNO PRAVO• 4. FINANČNO NO PRAVO• 5. CIVILNO PRAVO• 6. DRUŽINSKO PRAVO• 7. GOSPODARSKO PRAVO• 8. DELOVNO IN SOCIALNO PRAVA• 9. MEDNARODNO JAVNO PRAVO• 10. MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO• 11. EVROPSKO PRAVO (PRAVO EGS IN EU)8

Razmerje med notranjim pravom inpravom EUPravo EU velja za samostojen pravni red, neposrednonadrejen pravnim redom članic in se uporablja vdržavahavah- članicah neposredno.• Evropski pravni red je celota predpisov, političnihusmeritev, praks in obveznosti, ki so nastale v procesurazvoja Evropske unije, sestavljen pa je iz primarne insekundarne zakonodaje.PRIMARNI PRAVNI VIRI:• so ustanovitvene pogodbe, ki so ustvarile skupnost inpredstavljajo vsaka svoj pravni temelj za ustanovitev indelovanje posameznih skupnosti. Med primarne viresodijo tudi dopolnitve pogodb, pristopne pogodbe, ki sojih sklenile državečlanice in vse pogodbe medSkupnostjo in tretjimi državami.9

• SEKUNDARNI PRAVNI VIRI:• so pravni akti, določeni v 189. členu Pogodbe o Evropskiskupnosti.• Tvorijo jih:• 1. uredbe, , zavezujoče e v vseh svojih elementih, katereje mogoče e neposredno prenesti v zakonodajo vsakedržavečlanice,• 2. direktive, , ki načeloma niso neposredno uporabne,temveč obvezujejo le državečlanice, da uredijo nekopravno področje skladno s cilji direktive in• 3. odločbebe, , zavezujoče e le za tistega, na katerega sonaslovljene. Poleg teh pravnih aktov, katerih učinki usozavezujoči i za državečlanice, ustanove skupnosti in vštevilnih primerih tudi za državljane državčlanic, lahkosvet EU in evropska komisija sprejmeta• 4. priporočilaila, , ki predlagajo določeno smer obnašanja,anja,in 5. mnenja, , ki ocenjujejo trenuten položaj alidoločena dejstva v Uniji ali v državahčlanicah. Nistapravno zavezujoča.a.11

• Pravni sistem EU se razvija zelo hitro, predvsems pomočjo sekundarnih dokumentov, ki jihsprejemajo institucije Skupnosti. Vsako letosprejmejo in dopolnijo več sto aktov, katerihpodročje delovanja je različno v vsakemposameznem primeru. Pomembna razlika medprimarno in sekundarno zakonodajo je, da prioblikovanju primarne zakonodaje državečlanicesodelujejo v precej večji meri in bolj suverenokot pri sprejemanju sekundarne zakonodaje, kjerdržavečlanice sodelujejo le prek svojihpredstavnikov v institucijah Skupnosti. PravoSkupnosti je enotno in v celoti veljavno v vsejSkupnosti, posamično pravo ene države ga nemore izničiti. iti. Iz Pogodb izhaja, da ima to pravoprednost pred pravom državčlanic.12

VELIKI PRAVNI SISTEMI• 1. EVROPSKI (KONTINENTALNI)• – izhaja iz rimskega prava, temlji nasplošnih in abstraktnih pravnih pravilih,univerzalnih načelih zakonodajalca,sodstvo podrejeno pravnim pravilomzakonodajalca (načela: zakonitost, pravnavarnost, predvidljivost).13

• 2. ANGLO-AMERIAMERIŠKI- ‘common law’, ‘judgemade law’• - najpomembnejši i viri: a) običaji,• b) zakon (podrejen občemu pravu). Sodnikuporabi zakon samo, če e so v njem nedvoumnein natančne ne določbe, drugače e odloči i po občempravu,• c) sodni precedensi (osrednji pravni vir)3. RELIGIOZNI IN TRADICIONALNI- islamskopravo- nadrejenost verske zapovedi nad pravno-(v Turčiji, Albaniji, bivši i Sovjetski zveziodpravljeno islamsko pravo); hindujsko pravo indruge sisteme Afrike, Daljnega vzhoda.14

METODE PRAVNE ZNANOSTI(Str.202-210)210)• 1. . DOGMATIČNA METODA• Dogma= trditev, ki ne dopušča a dvoma in zunanjegapreverjanja.• Najpomembnejša a sredstva so: jezik, logika in pravnisistem. Jezikovno preučevanjeevanje- sodobno jezikoslovje,jezik zakonodajalca.• Logično preučevanjeevanje- logika, sodbe, sklepanje,analiza,sinteza-pravnipravniško logično mišljenje.• - nujno potrebna metoda za razlago pravnih določb,oblikovanje, sistematiziranje pravnih norm, temeljnihsestavin.• Negativno: zanemarja vzročnono-funkcionalno povezavomed pravom in družbenimi pojavi. Nekritična metoda: čekritičnost vežemo emo na problem soočanja normativnega indejanskega.15

• 2. SOCIOLOŠKA METODA• Metoda za spoznavanje družbene resničnosti nosti prava-vzročnono-funkcionalna povezanost prava in družbenihpojavov oz. kaj vpliva na oblikovanje prava ter kakoudejanjanje povratno učinkuje una družbo. Postopki:analiza dokumentov, ki se je lotimo drugače e kot pridogmatični metodi: znanstvena objektivnost invrednostna nevtralnost.• Analiza sodne prakse: dogmatik- katero normo (splošno,abstraktno) je uporavil sodnik, uporabnik sociološkemetode- upošteva družbene pojave, ki so terjali sodnoodločanje. Sociološka analiza: z izvajanjem analiz,eksperimentov, neposrednim opazovanjem obnašanjaanjaljudi v normativno zavezujočih položajih. Odkrije se:družbene interese/nasprotja, porazdelitev družbenemoči, politične intrige,... kar vpliva na zakonodajalca.16

• 3. PRIMERJALNA METODA- miselni postopek, s katerim odkrivamopodobnosti/različnosti med posameznimi pravnimisistemi ali njihovimi deli.- - Kritično ovrednotimo domače e pravne institute,predlagamo preoblikovanje, vendar: ne nekritičnonoposnemanje, ampak odkrivanje tistega, kar je mogočeprenesti v domač pravni prostor.- - S kritično metodo vrednotimo: zakonodajo, pravneustanove, sodno, drugo prakso, pravno doktrino.Pomembno, če želimo v domači i zakonodaji uveljaviti tujepravne doktrine- ne s posnemanjem, ampak iskanjesamostojnih zakonodajnih rešitev.- - Upoštevati potrebno: zgodovinske, družbenobeno-aktualnein terminološke posebnosti.17

• 4. ZGODOVINSKA METODA• - posamezne pojave obravnava v kontekstu časa:upošteva dejstva preteglega dogajanja, skuša a najtiodgovor na vpr. kaj je neka dejstva, pravne odločitve,akte izzvalo. Relativizira zgodovinske mejnike, odpirapogled v nastajanje pravne kulture, utrjuje spoznanje opovezavi zgod. elementov za sedanjost.• - metodološki prijemi izhajajo iz spoznanja, da semoramo zgodovinskih virov lotiti posebej občutljivo; daohranimo možnost objektivnega in osveščujoujočegaspoznavanja.18

• 5. AKSIOLOŠKA(DEONTOLOKA(DEONTOLOŠKA) KA) METODA• - gre za postopek vrednotenja, ocenjevanja, kritičnepresoje prava, ki si kot izhodišče e jemlje vrednoto ali večpovezanih vrednostnih meril.• - vodi k oblikovanju odgovora na vpr. kakšno pravo siželimo in katero pravo zavračamo amo in terjamo njegovospremembo.• - potrebna so vrednostna merila, ki so v družbi različna,nasprotujoča. a. Absolutne vrednote, ki ne dopuščajovrednotenja so npr. človekovoživljenje, svoboda,enakost, varnost, pravičnost, mir,... (Legitimnost oblastije odvisna od podpore ljudi, ki pričakujejo varstvovrednot.) z vrednotami, ki naj bi bile specifične zapravno urejanje pa so: zakonitost, pravičnost, pravnavarnost, predvidljivost,... Po njih ocenjujemo kakovostprava v družbibi. . Vrednotenje- odvisno od vsakokratnepolitike, ideologije.19

DRŽAVA(Str. 11- 24)• Pojem države in sestavine:• 1. ozemlje (omejen tridimenzionalen prostor)• 2. prebivalstvo ( (državljani- ius soli=kraj rojstva,ius sanguinis= državljanstvo staršev; in tujci);evropsko državljanstvo!• 3. organizacija prisiljujoče e javne oblasti,suverenost državeave- notranja in zunanjasuverenost države (Slovenija- prenos delasuvernosti na EU!); mednarodne organizacije,sodišča!• Država je monopolna organizacijaprisiljujoče e javne oblasti.20

ISKANJE LEGITIMNOSTIDRŽAVNE OBLASTI• Legitimnost pridobi državna oblast vsaj s povprečnomero zaupanja svojega prebivalstva, ki omogočaprostovoljno podrejanje oblastnim odločitvam.• Legitimnost države, legitimnost EU!• - oblast opravičuje svoj položaj, prebivalstvo sprejemaargumente in se podreja• Legitimna oblast je tista, ki jo izbere ljudstvo, mejenjenega delovanja so omejene s temeljnimi človekovimipravicami in svoboščinami. Uživati Umora povprečno(večinsko soglasje).• Legitimnost: : na ravni konkretnega doživljanja oblasti innasimbolični ni ravni (moč države: zastave,spomeniki,parade,...)21

DRŽAVA IN PRAVO• Država: potrebuje pravila za:• -oblikovanje države kot organizacije,določanje vloge ljudi v njej;• -pravila za odnos: država- prebivalstvo.• Družbena pravila-pravna pravna pravila zausmerjanje k določenim ciljem.• Država je obenem oblikovalec prava(splošni pravni akti, obvezni modeliravnanja, posamični pravni akti –upravnein sodne odločbebe).S prisilnimi sredstvizagotavlja učinkovitost uprava.22

SODOBNA DRŽAVA KOTPRAVNA IN SOCIALNA DRŽAVA• Pravna država je kriterij za ocenjevanjelegitimnosti državne oblasti.• Zasnova pravne države– 19.stol. (Rechtsstaat)-ideja: državno oblast je treba omejiti v skladu spravno določenimi pristojnsotmi in splošnimipravnimi akti.• Evropski kontinentalni sistem: pravna države:strogo podrejanje pravu, pomembna kakovostprava, vrednostni temelji pa ne sodijo v zasnovopravne države.23

• Za današnji nji pogled na pravno državo:pomembno: anglosaški pristop vladavineprava.• ‘Rule of law’: : določa a poleg načela, damora biti odločanje državnih organovzakonito (v skladu s pravom) in v skladu spravno enakostjo tudi nekatere vsebinskekriterije.24

Prvine sodobne pravne države• Evropski in angloameriški pogled na pravnodržavo določata njene prvine:• - varovanje človekovih pravic in svoboščin• - uresničitev itev načela delitve oblasti• - zakoni kot pravni izraz predstavniškedemokracije morajo imeti lastnosti, kizagotavljajo pravno varnost• - zakonodajna oblast mora biti podvrženaustavnosodnemu nadzoru• - izvršilna ilna in sodna oblast morata biti podrejenizakonu• - sodni oblasti, i opravlja nadzor nad odločitvamiupravne oblasti mora biti zagotovljenaneodvisnost.25

Razvoj pravne državeave- socialnadržava• Država blaginje: welfare state – 20. stol.• Vloga države ni samo vzdrževanje družbenegaravnotežja (mir, varnost in nevmešavanje vzasebno sfero, spoštovanje pravic insvoboščin)AMPAKdržava prevzame tudiodgovornost za gospodarski razvoj insocialno blaginjo državljanovavljanov.• Jasna razmejitev med zasebnim in javnim sepodira (posegi države v zasebni sektor),gospodarske dejavnosti v državni lasti (energija,transport). Država zagotavlja raven javneblaginje z javnim šolstvom, zdravstvom,socialnim skrbstvom.26

ZGRADBA DRŽAVNEORGANIZACIJE• Državne organe, organizacijske enotedržave delimo na več načinov(glederazličnih kriterijev):• 1. glede na število oseb: ENOOSEBNI INVEČOSEBNI (predsednik države, vlada)• 2. po načinu, kako pridejo ljudje na položaje:VOLJENE(DEMOKRATIČNE) NE) IN IMENOVANE ALIPOSTAVLJENE (BIROKRATIČNE) TER VSILJENE(AVTOKRATIČNE): predsednik države aliparlament; monarh; diktator.27

• 3. glede na dejavnost (funkcijo) državnihorganov: ZAKONODAJNI, UPRAVNI(IZVRŠILNI) ILNI) IN SODNI.• 4. OBOROŽENI IN CIVILNI: policija invojska; vsi drugi civilni.• 5. POLITIČNI IN STROKOVNI: političnisprejemajo državne odločitve–zakonodajni organ in vlada;zauresničevnaje evnaje teh odločitev skrbijostrokovno usposobljeni organi, podrejenipolitičnim organom.28

RAZVRŠČANJE ANJE DRŽAV• 1. PO OBLIKI VLADAVINE: na monarhije inrepublike• 2. PO OBLIKI POLITIČNEGA SISTEMA: nademokratične in avtokratične• 3. PO OBLIKI DRŽAVNE OBLASTI: na deljenooblast in enotno oblast• 4. PO OBLIKI DRŽAVNE UREDITVE: na enotne insestavljene države.29

1. PO OBLIKI VLADAVINE• GLEDE NA ORGANIZACIJO DRŽAVNEGA POGLAVARJA:• A) monarhije• B) republike• Monarhija(samovlada)- vladavina enega. Monarh-podlaga dedovanje in je dosmrtni vladar. Več vrstmonarhij:• - ustavna monarhija: : monarhova oblast je omejena zustavo, zakonodajno oblast si deli s parlamentom, imaizvršilno ilno oblast v celoti.• - parlamentarna monarhija: : (18., 19.stol.) vladar jeizgubil zakonodajno funkcijo, prešla na parlament.Upravno f. Opravlja vlada, ki je dgovorna parlamentu.Monarh: samo predstavniška funkcija, Odgovornost zapomembnejša a dejanja prevzame vlada oz. Minister.(Anglija, Nizozemska, Švedska, Norveška, Belgija)30

• B) Republika: : državni poglavar je voljenipredsednik (voljen neposredno ali ga volizakonodajalec). Pristojnosti predsednikarazlične. Pravno odgovarja le v primerih, ko greza hude kršitve ustave in zakonov, po posebnempostopku. O njegovi odgovornosti odloča a aluzakonodajno telo ali ustavno sodišče.• - parlamentarne republike• - predsedniške republike• v parlamentarni rep.: predsednika voliparlament; v predsedniški rep.: predsednikavolijo državljani neposredno (močnejnejši i položajaj-ZDA), je neposredni šef izvršilne ilne oblasti (vlade),kar krepi njegovo vlogo v primerjavi spredsednikom v parlamentarni rep., kjer je vladaodgovorna parlamentu.31

• - mešan sistem – prevzema prvine obehvrst republik: Francija, , kjer volijopredsednika neposredno, ta vpliva na delovladem čeprav je vlada podrejena tudiparlamentu. (sedaj tudi: Rusija, Hrvaška)32

2. PO OBLIKI POLITIČNEGASISTEMA• A) demokratične države• B) avtokratične države• Demokracija: prebivalstvo sodeluje pri sprejemanjuodločitev & zavarovane so pravice in svoboščine.• Bistvene značilnosti sodobne demokracije:• - državljan mora biti zavarovna pred zlorabo drž.oblasti• - državne ustanove po meri ljudi• - suverenost ljudstva, volitve• - deljena in uravnotežena ena državna oblast• - ustava mora jamčitičlovekove pravice in temeljnesvoboščine in določiti pravna sredstva za zaščito.33

Neposredna in posrednademokracijaPrevladujoča a posredna demokracija:predstavniška demokracija- svobodnaizbira predstavnikov, ki se za uveljavljanjepravic in interesov svobodno združujejo.ujejo.Pomen političnih strank!Neposredna demokracija: referendum, ljudjeodločajo neposredno.Državni organi naj bi sprejemali samoodločitveitve- doseženo eno družbeno soglasje.34

Avtokracija• Nasprotje demokratični je avtokratična(vsiljena, totalitarna) država. Posameznikse je dolžan podrejati državi, nima pravicenadzirati in kritično presojati njenegaravnanja.• - obstoj samo ene politične stranke, nispoštovanjačlovekovih pravic, en samvrednostni sistem.• Italijanski fašizem in nemški nacizem2.sv.vojne, stalinistični komunizem inrealsocializem.35

3. PO OBLIKI DRŽAVNE OBLASTI• A) deljena oblast• B) enotna oblast• DELITEV OBLASTI: sistem ‘checks and balances’: na tej osnovi izoblikovanidve osnovni oblikidržavne oblasti:• 1.PARLAMENTARNA IN 2. PREDSEDNIŠKA• Parlamentarna oblika: odnos med parlamentomin vlado- vlada je odvisna od zaupanjaparlamenta. Mandat za sestavo vlade podeli šefdržave vodji stranke, ki ima večino glasov vparlamentu. Vlado mora potrditi parlament.Odnos med vlado-parlamentomparlamentom-sodstvom36

• 2. Predsedniška oblika deljene oblasti:ZDA (ustava 1787):• Poudarjena neodvisnost vseh treh vejoblasti , izrazita vloga predsednika državeave.Predsednika volijo neposredno, je dejanskišef izvršilne ilne oblasti, mu pripadajofunkcijepoglavarja države.• Izvršilno upravni aparat izbira sam (obsoglasju senata- del zakonodajnegaorgana) in so njemu odgovorni.37

B) Enotna oblast• Utemeljitelj: J.J. Rousseau; Družbenapogodba (1762)- nauk o ljudskisuverenosti: vsa oblast zakonodajalcu,tudi upravna oblast.• SKUPŠČINSKA ALI DIREKTORALNAOBLIKA OBLASTI: (Švica)(Izvršilna oblastni samostojna oblastna funkcija; središčnipoložaj zakonodajalec, izvršilni ilni organ jeizvrševalec zakonod. Odločitev brez lastnesamostojnosti. Švica: razvita predvsemneposredna demokracija!38

4. PO OBLIKI DRŽAVNEUREDITVE• A) ENOTNA (UNITARNA) DRŽAVA• B) SESTAVLJENA (KONFEDERACIJA INFEDERACIJA)• Oblika pove tudi, ali so razmerja med centralnimiin lokalnimi organi urejena centralistično no alidecentralistično.no.• Centralizirana državaava: : krajevni organi sopopolnoma odvisni od osrednjih (lokalnasamouprava).• Sestavljena državaava: : sestavljena iz državav-članic,da je razlika med zvezno državo in državamiavamičlanicami.(Švica,(ZDA in Nemčijaija-prejkonfederacije, danes federacije) EU!!39

PRAVO (Str. 47- 210)Iskanje bistva prava (TEORIJE O BISTVU PRAVA)• 1. NARAVNOPRAVNE TEORIJE• 2. ETATISTIČNONO- LEGALISTIČNE TERNORMATIVISTIČNE NE TEORIJE• 3. SOCIOLOŠKE TEORIJE• 4. INTEGRALNE TEORIJE40

1. NARAVNOPRAVNE TEORIJE• -razlikovanje med naravnim in pozitivnim-nadrejenost prvega drugemu.• Osrednji moralni princip: PRAVIČNOST• KLASIČNO NARAVNO PRAVO, MODERNO(RACIONALISTIČNO) NO) N.PRAVO• KLASIČNO N.PRAVO: : osnova jepravičnostnost, , ki je kriterij za določanjepravnosti. Veljavnost prava je odvisna odvrednote, , ki je imanentna pravu samemu.Aristotel, Tomaž Akvinski- morala41

• MODERNO NARAVNO PRAVO: Descartes;dualizem, duševnost in materialni svet staločena. Pravo kot del človekovega sveta,ne more biti objektivna danost, je spletpravil, ki so plod človekove duševnosti.Vsebina prava = pravičnostnost, , ne tista, ki jev naravi človeka, ampak pravičnost, ki jo vobliki splošno veljavnih absolutnih pravnihnačel spoznava človekov razum kot odlikoposameznikove avtonomne subjektivnosti.Sodobna vračanja anja k naravnemu pravu-iskanja notranje moralnosti prava, , kinaj bi s kriteriji o lastnostih pravnih aktovzavezovala zakonodajalca.42

2. ETATISTIČNONO-LEGALISTIČNETER NORMATIVISTIČNENETEORIJE= pravni pozitivizem• Etatističnono-legalistična pojmovanja: : pravo jeskupek norm, ki jih oblikuje suverena državnaoblast. Učinkovitost Uprava temelji na prisilnostizoper vsakogar, ki se ne podredi pravnizapovedi.• Kriterij pravnosti je v pozitivnem pravu, ki jezapovedujoč sklop pravnih norm.• Pravično je tisto, kar je v skladu z veljavnopravno normo.• Kriterij pravičnosti je v samem pozitivnem pravu(legalistična teorija pravičnosti).43

• Pozitivno pravo – čista teorija prava(Hans Kelsen)- čista v smislu, da bozagotovila zgolj proučevanje prava inizločila ila vse, kar ni pravo.• Hierarhija norm: normo utemeljimo samoz normo samo. Temeljna norma ( (Grund GrundNorme), na kateri temelji veljavnostpravnega sistema.• Meščanska moderna pravna misel: vzadnjih desetletjih 20.stol. dobi oblikoneopozitivizma (analiza jezika)=analitična teorija prava- ineres nivsebina pravnih norm, ampak logičnono-semantična na zgradba.44

3. SOCIOLOŠKE TEORIJE• Bistvo prava iščejo iv družbi sami, , ne vzakonodaji, ne v pravni teoriji in sodnipraksi. Prava ni mogoče e iskati v njegovinormativni zgradbi, ampak v vsebini, kinaj jo ta struktura ustrezno zajame.• Postavljeno pravo ima veljavnost samo, čeje odrza dejstve, ki so vsebina prava.• Norma je del pravnega pojava skupaj združbenimi odnosi, iz katere vznikajo tudinorme same in njihove specifičnelastnosti. Pomembno: življenje prava, nenjegova začasna asna izoblikovanost. Ihering,Gurvitch, Duguit, Ehrlich45

AMERIŠKI PRAVNI REALIZEM• Predmet raziskovanja v delujočem em pravu (law inaction, ne law in books)• Pri pravu so skušali zanemariti normativni značajajter zožiti pojem prava na dejansko obnašanjeanjesodnikov ter drugih uporabnikov prava.• Ameriški pravni realisti: Lyewellyn in Frank-gibljivost, spremenljivost prava• Skandinavski pravni realizem:Haegerstroem, Olivecrona, Ross- to, kar naj bibilo ni popolnoma ločeno od tega kar je kot trdiKelsen, kajti to, kar naj bi bilo, je v funkcijidružbene resničnosti.nosti.46

4. INTEGRALNE TEORIJE20. stol.: Pravo je prepletenostvrednostnih, normativnih in realnihdružbenih prvin.Vrednote, norme in dejstva kot dialektičnain gibljiva celota tvorijo pravo.Pravo je sinteza preteklosti in sedanjosti.Teoretiki iz Latinske Amerike: Miguel Reale(tridimenzionalna teorija prava). Trivrednoste prava: dejstva, norme invrednote.47

TEMELJNE ZNAČILNOSTIMODERNEGA PRAVAModerno pravo :poudarjanje racionalnih prvin v človekovembivanju,utemeljevanje posameznikove svobode,njegovih naravnih pravic,liberalna in pravna država kot varuhčlovekove svobode ob ločitvi civilne družbeod države (izpeljana tudi sekularnost).48

Bistvene lastnosti• 1. splošnost• 2. abstraktnost• 3. formalizem• 4. sistematičnost49

SPLOŠNOST• Se dosega z oblikovanjem pravnih norm,ki se ne obračajo ajo na individualno določenoosebo, ampak na nedoločenoeno številooseb, , opredeljeno s splošnimioznakami.• Splošnost= element moderne zakonodajnetehnike.• Splošnost vodi k dvema vrednotama:• NEPRISTRANOST IN ENAKOST50

nepristranost• Po dveh plateh:• 1. pravna norma ni in ne sme bitinormativno izoblikovana voljaposameznika, , temveč rezultatkolektivnega odločanja.• 2. neosebnost, , ki se dosega s splošnimdoločanjem pravnih subjektov (skupne,tipske značilnosti posameznikov)51

enakost• Norma se dviga nad individualneposebnosti posameznikov- s tem doseženaenaenakost, kot poglavitna vrednota pravnegareda.• Z enakostjo se:• - izogibamo samovolji• - ima psihološki pomen(večjapripravljenost sodelovanja)• Pravna enakost pomeni, da je treba enakoobravnavati subjekte, ki spadajo v istokategorijo.52

ABSTRAKTNOST• # konkretnost• - lastnost pravne norme, da se s pomočjosimbolov in konceptov dvigne nad konkretnost inustvari model ravnanja. Abstraktnost pravnenorme naj bi vodila k uresničevanju evanju :• - predvidljivosti• - zanesljivosti• - pravne varnosti.• Abstraktnost pri nastajanju prava in pri uporabi:dejstva- norme- dejstva• (abstr.-konkr.; konkr.- abstr.)53

FORMALIZEM• Pravni formalizem je logična posledicasplošnosti in abstraktnosti. Postavljazahtevo, da je treba pri oblikovanju inudejanjanju prava spoštovati nekatereoblikovne zahteve, ki lahko bistvenoprispevajo h kakovosti pravnega urejanja.54

• SILOGIZEM:• zgornja premisa= splošno, abstraktno pr.pravilo;• spodnja premisa= ugotovitev, da imaprimer lastnosti, ki jih terja zgornjapremisa- PRAVNI SILOGIZEM JENAJJASNEJŠA A PODOBA PRAVNEGAFORMALIZMA TER DEDUKTIVNE LOGIKE.Formalizem odlikuje njegova logičnostnost-prehajanje od abstraktnega hkonkretnemu in obratno.55

SISTEMATIČNOST• Moderno pravo je oblikovano v sistem, , ki seodlikuje s posebnimi značilnostmi.• Pravni sistem je logično skladna, notranjeuravnana in neprotislovna celota pravnih norm,ki so v različnih razmerjih med seboj in v odnosudo celote.• Vrhunec procesa sistemizacije: modernekodifikacije, ki so odpravile pravni partikularizemin nezanesljivost pravnega prometa.56

PRAVO IN POLITIKA- RELATIVNASAMOSTOJNOST PRAVA• Pravo in politika se tesno prepletata- pravozmore prispevati k odpravljanju tistih političnihzablod, ki nastajajo kot posledica političnegavoluntarizma in nastane pod vplivom iracionalneideološke spodbude, da zmore politična voljapredrugačiti svet, ne glede na objektivnezakonitosti.• Pravo ni nevtralno tehnično no sredstvo, je družbenipojav, ki izvira iz objektivnih družbenih razmer.Pri tem dosega svojo relativno samostojnoizoblikovanost.57

PRAVO IN VREDNOTE• Vrednote so sestavni in bistveni deli človekovegaživljenja, saj človek išče i e v življenju višji smisel inposlanstvo. Pravo zato soočimo z vrednotami:vrednote se navezujejo na pojem morale: zatose pri pravu srečamo s soočenjem prava inmorale, iskanjem razlik med njima indokazovanjem stičnih točk.• Stališče: pravo in morala sta samostojnikategoriji.• Stične točke med obema na formalni ravni:sankcija (pri pravu določena, pri morali pa terjalastno vest posameznika)58

PRAVNO PRAVILO-Pojem in vrste pravnih pravil• obvezno pravilo o obnašanju anju ljudi,zavarovano z državno prisilo• najpomembnejši i del prava• normativna stran prava• Razlikovanje med vrstami pravil glede na:vsebina, načina nastajanja, strogostsankcioniranja• splošna, abstraktna, konkretna, posamična59

• Splošnost (SE NANAŠA A NA SUBJEKTE)• # posamičnost;• ne individualna oseba, ampak zgolj kategorija oseb:vsakdo, kdor, nihče, kupec, voznik, oškodovanec,...o• Abstraktnost (SE NANAŠA A NA RAVNANJE)• # KONKRETNOST• določa a model pričakovanega obnašanjaanja• konkretnost• gre za dejansko obnašanje, anje, v skladu z abstraktnimpredvidevanjem• Večinoma: splošnost + abstraktnost• Lahko tudi: splošno in konkretno (splošna mobilizacija)• posamično in abstraktno (v pogodbi se predvidi nekaj, karnastalo)(v pogodbi se predvidi nekaj, kar še e ni60

Sestavine pravnih pravil-zgradba• Iz pravnih pravil izluščimo imo posamezne dele:• 4 deli (bistvena dela sta: dispozicija & sankcija)• Dispozicija določa vsebino vedenja inravnanja; sankcija napoveduje pravnoposledico, , ki bo zadela tistega, ki ravnanja nebo uskladil z dispozicijo.• Primarna hipoteza in dispozicija• Sekundarna hipoteza (pravna kršitev) in sankcija61

Primarna hipoteza (hipotezadispozicije) in dispozicija• primarna hipoteza (hipoteza dispozicije) jezačetni, splošni del splošnega in abstraktnegapravnega pravila.• Določa a dejansko stanje, v katerem so se, če e resničnononastopi, pravni subjekti dolžni ravnati v skladu zdipozicijo = gre za dolžnost ravnati se v skladu zdispozicijo; abstraktno predvidevanje možnih okoliščinin• Dispozicija je :• osrednji del (bistvo) pravnega pravila. V njej je zajetobistvo pravnega pravila, se pravi določitev vedenja inravnanja, ki ga želi doseči i oblikovalec pravnih določb.• / pooblaščujoujoče e / izbirne ipd62

• Najpomembnejše e vrste dispozicij:• 1. zapovedujoče / prepovedujoče:e:oblikovalec pravnega pravila jestrog:zapoveduje ali prepovedujeravnanje = kogentne, kategoričnedispozicije.• zavarovanje temeljnih vrednotn(življenje,varnost, svoboda, lastnina)• določevanje pravic in obveznosti (jasna mejamed dovoljenim in prepovedanim)63

• 2. Pooblaščujoujoče/izbirne/dispozitivne• dispozicije:• zakondajalec ne ukazuje, ampak dopuščadoločeno ravnanje:• Od naše e odločitve odvisno ali tako pooblastilouporabimo ali ne. Take norme= pooblaščujoujoče(upnik-doldolžnik; upnik lahko izterja dolg, ni panujno)• Izbirne: : tiste d., pri katerih zakondajalecdopušča a izbiro med možnostmi, ki jih ponuja alipa smejo njegovo dispozicijo celo nadomestiti ssvojo(to so dispozitivne oz. razpolagalnedispozicije)Teh največ v pogodbenem pravu.64

• 3. Dispozicije, ki dajejo pravico doprostega preudarka oz. diskrecijskopravico:• Diskrecijsko odločanje pri oblastnemodločanjuanju- ne da se vnaprej predvidetivseh okoliščin, in, ki vplivajo na sprejemodločitev v konkretnih primerih.(izdajaorožnega lista, pravica do pribežaliališča) a)• Meje odločanja– v mejah diskrec.pooblas.• Obrazložitve• Zlorabe oblasti- preprečene ene zobrazložitvijo.65

Sekundarna hipoteza(pravnakršitev) in sankcija• Sekundarna hipoteza: : na abstrakten načindoločitve pravne kršitve in sestavine kršitve;• Pravna kršitevitev- vedenje, ki ni v skladu zdispozicijo.• dispozicija stroga / popustljiva- zato kršitvedispozicije ne morejo imeti vselej enake teže,e,kar zakonodajalec upošteva pri izbiri zagroženesankcije66

• 1. kazniva ravnanja(delikti): glede na težo:• kazniva dejanja,• prekrški(ogrožanje javnega reda-promet, gospodarsko,finančno poslovanje),• disciplinski prestopki (kršitev delovnih obveznosti,discipline v gospod.org,...)• kazenska odgovornost; neprištevnost• krivda – negativni odnos do pravnega pravila – naklep /malomarnost• Sankcije: kazni, opozorila, varnostni in vzgojni ukrepi (odvzemvozniškega dov., prepoved opravljanja poklica, obveznopsihiatrično zdravljenje, zdravljenje alkoholikov, narkomanov)•• pogojna obsodba• (smrtna, zaporna, denarna),•67

• civilni delikti:• povzročitev škode:• zmanjšanje premoženja, preprečitevpovečanja, povzročitev telesnih, duševnihbolečin, strahu• kršitev pravic, opustitev dolžnosti- spogodbami(pogodbena škoda)• -Premoženjska škoda (prikrajšanje napremoženju in izgubljeni dobiček• -Nepremoženjska škoda (osebna): telesne,duševne bolečine, strah zaradi poškodbe, ...• krivdna + objektivna odgovornost (zaradidelovanja naprav z nevarno energijo)• Če se da: restitucija / denarna odškodnina68

Sankcije• negativne / pozitivne ukrepi(subvencioniranje, olajšave, ave, spodbude,nagrade)• nezakoniti pravni akti: ničnost nost /neveljavnost• nepozavanje prava škoduje / pravnazmota69

Pravna načela• Splošno za načela usmerjevalne določbe /vrednostna izhodišča• Nekateri avtorji enačijo pravna pravila s pravniminačeli, drugi ostro ločujejo.• Razdelitev:• Po vsebini:• 1. moralna (načelo dobre vere, pravičnosti,oštenja,.../• 2. spoznanja o ureditvi državne oblasti (delitev alienotnost oblasti, pravna enakost)/ 3. nanašajo ajo se nauporabljanje in razlaganje prava (načelo, danepoznavanje prava ne opravičuje, prepovedpovratne veljave predpisov)70

• Način oblikovanja: : 1. ali ustavodajalec /zakonodajalec /• 2. načela, ki jih lahko povzamemo iz skupinesplošnih abstraktnih pravil, ki urejejo ravnanjena nekem pravnem področjuju- npr. Načelarimskega prava. Najbolj abstraktna pravilapr.sistema.• Splošna pravna načela delmednarodnega javnega prava, , nastala izobičajev ali določena z mednarodnimipravnimi akti (npr. Načelo,da imajo vsi narodipravico do samoodločbe (mednarodni pakt održavljanskih in političnih pravicah).71

Pravne definicije• določevanje pomena besed• v zakonodaji / sodni praksi / teoriji• pojmovne nejasnosti - pravna varnost• raztegljivi pojmi - raznolikost dejanskih okoliščinin• Pogoste v kazenskem pravu in civilnem pravu.72

PRAVNI AKTIZavestna človekova dejanja kot izraz volje namenjen kustvarjanju pravnih pravil- za urejanje pravnih razmerij-ta dejanja: PRAVNI AKTI.• PRAVNI AKT JE IZRAZ VOLJE, KI JE NAMENJENUSTVARJANJU PRAVNIH PRAVIL, TA PA VODIJO DOPRAVNIH UČINKOV, UTO JE VEDENJ IN RAVNANJ LJUDI.• Ustno (včasih celo samo kretnje-rokovanje, rokovanje, kimanje,...) /pisno izražena volja• Oblika, forma je podrejena, prilagojena vsebini. Vendarpomembna tudi forma.• - Neskladje med voljo in izrazom volje (zmota,(zvijača,a,prisila)73

ZMOTA, ZVIJAČA, A, PRISILA• ZMOTA (mislimo, da obstojijo neka dejstva, ki jih ni aliso drugačna)• - dejanska / pravna zmota- dejanska zmota: zmota opredmetu, kakovosti, količini; ini; pravna zmota: oblikovalecpravnega akta ne pozna pravnih posledic akta ali pravnihovir za sklenitev veljavnega pr.akta.• ZVIJAČA A (PREVARA)• zmota zaradi naklepnega dejanja drugega, ki spravi namenomadrugega c znoto zato, da bi nasprotnik sodeloval pri oblikovanjupravnega akta.• PRISILA• uporaba sile ali grožnje za sodelovanje drugega• - telesna / grožnja• Vse tri oblike so nedopustne- privedejo do razhajanjamed voljo in njenim zunanjim odrazom- zato sankcije.74

Oblikovne prvine pravnih aktov• 1. Kdo je oblikovalec:• ustavo- / zakonodajalec, pristojnost (splošni in posamični pr.akti); oblastni in neoblastni akti• 2. S kakšnimi dejanji nastane vsebina: postopek-• Pravna pravila za sprejem zakonov-v v poslovnikihzakonodajnih organov. Kazenski, pravdnipostopek...’odločiti v razumnem roku’, ‘kakor hitro jemogoče’, ‘brez nepotrebnega odlašanjaanja’.• 3. Kako postane vsebina razpoznavna za tiste, ki jim jeakt namenjen: pisna oblika, skoraj vedno: ignorantiajuris nocet.Objava. Obrednost (sodna dvorana,obrednost pri sklepanju pogodb,...).• splošni akti• posamični akti75

Splošni pravni akti in drugi pravniviri• - urejanje družbenih razmerij. Posamični akti paudejanjajo pravnost splošnih aktov.• - splošni pr.akti so merilo pravnosti• kriterij za presojo ali je pravno odločanje invedenje usklajeno z vnaprej postavljenimipravnimi modeli.• ustvarjalno delo pravnika.76

Oblastni splošni pravni akti• Ustava• temeljni, najvišji ji pravni akt• temeljna načela, filozofsko-politipolitične zamisli o družbi• delovanje (omejevanje) države oblasti in človekovihpravic in tem.svoboščin• liberalna zasnova novodobne državeave- ameriška (prva)USTAVA 1787.• Anglija? USTAVA SO OBIČAJNA PRAVILA ORAZMERJIH MED OBLASTJO IN PRAVNI AKTI(MAGNA CHARTA L. 1215 & AKTI VSE DO 20.STOL.)• formalni (oblikovne sestavine)/ materialni pojemustave (vsebina ustave)77

• zakon• najpomembnejši i splošni pravni akt (poleg ustave)• Formalni (sprejme zakonod.organ, mesto v hierarhiji) /materialni pomen (vsebina)• Sprejem zakonov: večinsko glasovanje, ali pa zaostreno: 2/3večina navzočih ali celo vseh poslancev).• Zakonik- kodeks: zakonodajalčev pravni akt, s katerimposkuša a celovito in isstematično urediti širše e področje družbenihodnosov.• Francoski civilni zakonik (1804) – začetki kodifikacij.• podzakonski akti• uredba (z zakonsko močjo)jo)-izvršilno ilno upravna oblast• splošno pooblastilo vladi za izdajanje izvršilnih ilnih odredb: lahko vustavi ali zakonodajalec. Zoženje pooblastil, da ni zlorabeizvršilne ilne oblasti. Izdajajajo tudi: pravilnike, odredbe, navodila(pravila o ravnanju upravnih organov, določanje načina dela vorganih).78

Pravni viri državne ureditve• USTAVA• ZAKONI• POSLOVNIKI• SODBE• PODZAKONSKI AKTI• USTAVNI OBIČAJI• Uredbe z zakonsko močjo79

Neoblastni (avtonomni) splošnipravni akti• 1. odrekanje oblastnemu urejanju• (Gospodarske družbe, negospodarske organizacije,samoup.lokalne skupnosti)• 2. učinkovitost? u(naj bi prispevalo k večji učinkovitosti,uravnananju, ki je skladno z dispozicijo)• 3. meje – določene v: ustava, zakoni• 4. sankcije- ukrepi za preprečevanje evanje nastankanezakonitih avtonomnih pr.aktov.• Primer: statuti, kolektivne pogodbe pri delovnihrazmerjih,...80

Pravni običaji kot svojevrstenpravni vir• Nastanek: pogoj: razviti se mora trajnejše e rednoponavljajoče e klektivno ravnanje, ki se mu podrejavečina posameznikov družbe in razvit se morazavest, da je ravnanje obvezujoče.e.• redno ponavljajoče, kolektivno ravnanje• zasidranost v zavesti• spremembe / razdrobljenost• sklicevanje / urejanje (skrbnost dobrega gospodarja,gospodarska razmerja, ravnenje v skladu z dobrimiposlovnimi običaji)• ustavni običajiaji- ustaljeno delovnaje zakonodajalca, ki nizapisano v ustavnih določbah.• ZDA!• Danes: dopolnjujoč pravni vir. Pravni običajirazbremenijo zakonodajalca, če e to sam dopusti.81

Sodna praksa, sodni precenensi• kontinent: pomembno mesto, ni vir prava;angloamerika: obče e pravo• Pomembno: vloga ustavnih sodišč. . V ZDA:vrhovno sodišče e ZDA.• ustvarjalna vloga• enako / enotno pravno varstvo• odločbe ustavnega sodišča- tudi pri nas!82

Pravni viri mednarodnega in• mednarodni običajievropskega prava• razmerje med mednarodnim in notranjim pravom- mednarodnojavno pravo-ureja pravne odnose v mednarodni skupnosti, ki josestavljajo države/organizacije. Pomembni:medn.običajiaji-medn.pogodbe, sporazumi. Odnos medn-notranje notranje pravo= določi i gaposamezna država.• Hierarhično: država izenačuje z zakoni, taoj za ustavo ali nadrejenidomači i zakonodaji.• naddržavno avno pravo EU pravo• Suverenost!- države so se odrekle delu svoje suverenosti zaradivstopa v EU. Posebnost EU sistema.• primarni (ustanovitvene pogodbe)/ sekundarni pravni viri (uredbe,direktive, odločbe, priporočila, ila, mnenja)83

Veljavnost splošnih pravnih aktov• celotno ozemlje-enotna enotna država, federacija• Uporaba tujega prava- rzamejra med državljani, inpravnimi osebami različnih držav)• Personalna veljavnost: vsi na ozemlju države: za vseljudi /izjema: diplomati, mednarodne org.• Časovna velajvnost: začetek (po objavi- 15 dni .-.UL) -seznanitev• Prehodne in končne ne določbe: določitev kdja konecveljavnosti ali začetek veljavnosti.• Konec- mlajši i pr. akt razveljavi prejšnjega, ustavneodločbebe-razveljavijo, odpravljajo akte,• Izjemoma: tudi za nazaj: retroaktivnost izjema vkazenskem rpavu- milejši i za storica(tisti zakon seuporabi).84

• višji akt razveljavi nižjega• mlajši i akt razveljavi starejšegaega• specialni / generalni akt- lex specialisderogat legi generali.• retroaktivnost?85

Spoznavanje prava• Viri, ki omogočajo spoznati vsebinosploš.pr.aktov, pridobivati druge pravneinformacije.• splošni akti – uradna glasila- objave• Registri (seznam, popisi) splošnih pr.aktov. Tudina Internetu.• zbirke predpisov (knjižno,elektronsko), no,elektronsko), zbirkesodnih odločb b (drž.organi)• znanstvena in strokovna literatura• elektronsko poslovanje državnih organov86

Posamični (inidividualni) pravni akti• splošna pravna pravila – neposredno uporabljivedispozicije• uveljavitev – posamični akt• oblastni: upravni / sodni akti- izdajajo državni organi priizvrševanju pristojnosti in enostransko zavezujejo pravnesubjekte• Neoblastni- zasebni pravni akti, ne gre za izvrševanjeoblastnih pooblastil, urejanje konkretnih pravnih razmerijmed sobjekti ob spoštovanu njihove samostojnosti.87

Upravni akti• ustanovitev, sprememba pravice, dolžnosti v konkretnihpravnih razmerij- upravni organi kot nosilci oblasti,samoupr.skupnosti, pooblaščene podjetja inorganizacije)• diskrecija – javni interes• Glede na učinke: u• Oblikovalni (konstitutivni)/ ugotovitveni (deklarativni)• upravna odločba (na zahtevo stranke, ali po uradnidolžnosti)– upravni postopek – lahko sproži i upravnispor – pritožbena pot izčrpana: nastopi dokončnost nost inpravnomočnost.nost.88

Sodni akti• sodbe in sklepi• kazensko: obsodilne, oprostilne, zavrnilne sodbe• pravdno: dajatvene (naloži i tožencu, da v korist tožnikanekaj da, opusti ali dopusti), ugotovitvene (sodiščeizreče e ali obstoji določena pravica, pr.razmerje),oblikovalne (razveže, e, spremeni, na novo oblikuje pravnorazmerje) sodbe• Pravica do pritožbe, pravni pouk.• Pravnomočnost, nost, izvršljivost.89

Zasebni posamični pravni akti• = pravni posli s katerimi urejajo medsebojna razmerjapr.subjekti, posamezniki in pr.osebe, ki nimajo lastnostiizvrševalcev javne oblasti ali ne nastopajo kot nosilcioblasti pri sklepanju pr. poslov.• Bistvene prvine: subjekti (ki posel oblikujejo), voljain namen pr.posla ter oblika.• avtonomija volje – dvostranska / enostranska – oporoka• Najpogostejša a oblika je pogodba: : enostransko /dvostransko obvezne (volja dveh ali več strank)90

RAZLAGA PRAVNIH AKTOV1. UPORABLJANJE PRAVA IN MESTORAZLAGE V NJEM• Soočanje– silogizem.• razlaga aktov (zgornja premisa) in dejstev(spodnja premisa)91

Pojem in namen razlage• isti znak lahko razumemo na različne načineine- jezikovniznaki, sporazumevanje.• znanje, izkušnje, interesi ipd• razlagalec odkriva zamisel oblikovalca pravnega akta:oblikovalec pr.akta uporablja jezikovne znake, izkaterih sestavlja pravne določbe, da bi z njimiposredoval svojo zamisel o tem, kakšno naj bočlov. ravnanje, razlagalec teh znakov pa bolj alimanj uspešno odkriva to zamisel v obliki pravnenorme.92

Subjekti razlage• Kdo lahko razlaga pravne akte?• avtentična na (obvezna) : neobvezna razlaga• Avtentična na razlaga je obvezna, oblikovalec pr.norme innjen razlagalec sta identična, na, Opravičuje jo visoka stonjanejasnosti določbe, da je nujen naknadni razlagalniposeg.• teoretična / praktična razlaga= praktična je del uporabeprava, opredeljena s posebnostmi konkr.primera;teoretična razlaga od tega neodvisna.93

RAZLAGALNE METODE: Obveznarazlagalna pravila• abstraktne razlagalne določbe– v okviru pravnepanoge ali pravnega akta, oblikovalec obvezno, zelosplošno usmerja praktičnega razlagalca (tuditeoretičnega).• pravne definicije so obvezne razlagalne zapovedi.Pr.definicije- označujejo opredelitve posameznegajezikovnega znaka, ki ga uporabi ustvarjalec.• splošna pravna načela(ustavna načela, kizavezujejo zakonodajalca) – načela zaradiabstraktnosti terjajo razlagalen napor, ki odpiramožnosti za uporabo nekega pr.akta.• neobvezna: pravna znanost94

Zgodovinski razvoj razlag• TRADICIONALNA METODA• 19. stol, Francija- Civilni zakonik• sovpada z etatizmom, legalizmom, zaprtim sistemom• jezikovna, logična razlaga• zgodovinska šolaprava, nemčija 19.stol.– zahtevapo enotni kodifikaciji, narodni duh• - zgod.šola ola pri razvijanju metod razlage pojma pr.Sistema ne zoži i na kodifikacijske akte, ga dojema kotsestavljeno celoto, ki je še e vedno popolna inneprotislovna. Uporaba: sistematična razlaga95

Kritika tradicionalne metode• od pojmovne jurisprudence k interesni (RudolfIhering) in sociološki jurisprudenci:• kritika:• osamitev pravnih konceptov od razmer, v katerih bise morali uporabljati, neobčutljiovst za posameznika,zanemarjanje ciljev zakona, uporaba prava zgolj kotlogični proces.• pravni sistem ni popoln, pravne praznine• razlagalec = zakonodajalec; ustvarjalno dejanje96

Jezikovna razlaga• ugotavlja pomen jezikovnih znakov v aktu• pogovorni / strokovni jezik (pravniški jezik?)• pravni jezik: novi pomeni besed, nove besede• pravna varnost, zanesljivost, predvidljivost97

Logična razlaga• z logičnim mišljenjem se preizkusi jezikovno razlago: greza nadzor nad rezultatom jezikovne razlage in tudi zaiskanje tistega pomena pr. Akta, ki ga z drugimimetodami ni mogoče e odkriti.• Smer, ki vztraja pri formalni / argumentativni logiki;• Simbolična logika- moderno pravniško mišljenje.Formalna logika omogoča a uporabo moderne računalniunalnišketehnike na področju prava.• - gre za strogo, rigorozno logiko, ki vodi k formalnopravilnemu mišljenju. Omogoča a izpeljevanje sklepov iztrditev, protislovnosti med posameznimi trditvami.98

• sklepanje po nasprotnem razlogovanju - argumentum acontrario (pristojnost organov): je pravilo, ki prepoveduje tako razlagojezikovnega znaka, s katero bi rzategnili njen pomen tudi na druge subjekte, i nisoizrecno opredeljeni v določbi.• sklepanje po podobnosti - argumentum a simile ad simile(ravno obratno)= analogija• analogija intra legem- sklepanje po podobnosti v mejah posameznihpr.določb.• zakonska analogija- normativni pomen pr.določbe razširimo na primerein subjekte, ki s to pr.določbo niso zajeti, ampak so podobni tistim, kijihta določila zaobjemajo.• pravna analogija• argumentum a fortiori (a maiori ad minus; a minori admaius)- sklepanje od večjega na manjše e in manjšega na večje:sklepanje po podobnosti- iz obsežnejnejšega ega pojma izvedemo ožji opomen; sklepanje iz manjšega na večje: logična razlaga, iz pravnedoločbe, iz katere dojamemo pravno pravilo, ugotovimo ali velja taprepoved tudi za ravnanje večjega obsega.• argument koharentnosti - argumentum a coherentia – normiv nasprotju, ena dopušča, druga prepoveduje (temelji na koherentnostipr.sistema)• argument popolnosti - argumentum a completudine99

Sistematična razlaga• pravni sistem kot celota• enotnost, povezanost in popolnost• hierarhija pravnih aktov• notranja povezanost pravnih norm –odpraviti antinomije (kolizije)100

• pravna praznina• ni pravne ureditve na določenem področju• ni mogoče e izogniti• kazensko pravo• ni kaznivega dejanja in kazni brez zakona• pravna kontinuiteta / diskontinuiteta• odpravljanje: zakonska / pravna analogija101

Zgodovinska razlaga• raziskovanje zgodovine nastajanja akta• primerjava prejšnjega in novega predpisa• Subjektivistična(odkrivanje volje zakonodajalca)/ objektivistična (dinamična) na) razlaga-vkljuvključitev vpozitivno-pravni pravni sistem posamezne države.• objektivistično dinamična razlaga – pomen zakona,ki bi ga priprisal sedanji zakonodajalec102

Funkcionalna razlaga• namen pravnega pravila• večpomenskost pravnih določil• družbena, ekonomska, politična situacija,vrednote ipd• nujnost (nejasne določbe) / v okviruzakonodajalčevega vrednostega temelja103

• ne svobodno in subjektivno izbiranje• vpliv razlagalčevih osebnih lastnosti,vrednostnega sistema, izobrazbe ipd• razlaga kot ustvarjalno dejanje• vloga sociologije in pravne znanosti104

Rezultati razlage• dobesedna (deklarativna) razlaga• zožujoujoča a (restriktivna) razlaga-zožimo pomen iz pogovornega jezika• razširjajoirjajoča a (ekstenzivna) razlaga-razširimo pomen iz pogovornega jezika aliga razširomo na primere, ki jih jezikovniznak le nejasno ali dvoumno zajema.105

Razlaga posamičnih aktov• posamični akti so rezultat razlage splošnih aktov• podobno kot pri razlagi splošnih aktov• razlagajo državni organi in naslovniki akta• razlaga pogodb• skupen namen• adhezijske pogodbe, oporoke106

Obrazložitev razlage• sestavni del odločanja• odgovorno delo / varovanje• pravna varnost• obrazložitev:• o razlagalni odločitvi• o dejstvih• o končni ni odločitvi107

PRAVNO RAZMERJE• pravno urejeni družbeni odnosi• urejenost in predvidljivost ravnanj• monopol fizične prisile:• Pravno razmerje – tisti družbeni odnosi, ki so zaradi svojih posebnihznačilnosti pravno urejeni in zavarovani z močjo (prisilo) države.• sestavine:• pravni subjekti- udeleženci enci pr.razmerij• pravice in dolžnostinosti- med njimi• predmet, namen- cilj108

Nastanek in prenehanje pravnega• pogoja:razmerja• splošna in abstraktna pravna pravila• konkretna dejstva109

Pravna dejstva• dejstva, ki jim pravna pravila pripisujejo pravneposledice• naravna dejstva ali človekova dejanja• dokazovanje• pravna domneva (za nekatera dejstva- ni potrebnodokazati, da so res obstajala- lajšanje anje dokaznegabremena), npr. dejstvo, da je pogrešana oseba umrla,tudi če e ni dokaza o njeni smrti/ pravna fikcija (trditev, daneko dejstvo obstaja ali ne obstaja, čeprav v pretekl. nipodpore (npr. otrok, ki je že e spočet ob uvedbi dedovanjavelja za rojenega, če e se rodi živ).110

Pravni subjekti• nosilci pravic in obveznosti• pravna konstrukcija- čeprav je pravni subjektvezan na člov. bitje, je ta pojem pr.konstrukcija.• fizične osebe• sužnji,živali (rimsko pravo)• pravna osebnost vezana na telo osebe• rojstvo in smrt111

• spočet otrok – pravna fikcija• pravna sposobnost- sposobnost fizične osebe, da jenosilec pravic in dolžnosti.Človek-sposobenživeti vsvetu, ima vsak, pridobljena z rojstvom, preneha ssmrtjo.• nosilec pravic / obveznosti• poslovna sposobnost• pridobivanje pravic in prevzemanje dolžnosti• 18 let ali zakonska zveza ali roditeljstvo• 15 let – delovno razmerje• Se lahko omeji, odvzame (telesne, duševnespremembe, da oseba ni sposobna več skrbeti zase).• deliktna sposobnost• odgovarjati za pravne kršitve112

• pravne osebe• organizacijske celote sestavljene iz ljudi in sredstev- za uresničevanjeevanjepravno dopustnih ciljev.• Društva, zadruge, gospodarske družbe in ustanove (pr.osebe zasebnegaprava) in• Država, lok.skupnosti, javna podjetja, javni zavodi (pr.osebe javnegaprava)• umetno ustvarjene• pravna sposobnost: ustanovitev• poslovna sposobnost: ne neposredno, organi v mejah pravnesposobnosti• deliktna sposobnost113

Pravice in dolžnosti• pravica = upravičenost do določenegaravnanja• abstraktno določanje pravic - natančnaopredelitev ravnanja, pravno zavarovana114

• konkretna pravica• posamični akt• relativne – le med strankama (pravni posel, kršitev)• dolžnost• sestava: obveznost, sankcija• dolžnostno upravičenje• ločiti pravico in dolžnost115

• čas : pravica• absolutne• lastninska pravica: priposestvovanje• dospelost terjatve• jamčenje za napake• zastaralni roki• procesni roki• zakonito izvrševanje, kršitev, zloraba pravic116

Namen pravnega razmerja• neposredni cilj – prostovoljno / prisilno• namen različen (gospodarski, vzgojni ipd)• opredeljen cilj / pravna sredstva• motiv = namen117

Predmet pravnega razmerja• stvar• v pravnem prometu ali ne• premičnine / nepremičninenine• potrošne / nepotrošne• nadomestne / nenadomestne• deljive / nedeljive• telesne / netelesne118

Varstvo pravnega razmerja• urejenost in varnost = temeljni namenprava• monopol fizične prisile• mirno reševanje evanje sporov• arbitraža119

• alternativno reševanje evanje sodnih sporov• samozaščitno ravnanje – protipravnost?• upravni in sodni organi – pravno varstvo• izvršba• podreditev oblastni odločitvi120