4. Ponudba in povpraševanje Word

Poglavje: PONUDBA & POVPRAŠEVANJE 6Zgled za povpraševanje po pšenici 5PAARLBERG in THOMPSON (citirano po J. RONNIE DAVIS, SEMOON CHANG, 1989) staizračunala funkcijo povpraševanja za pšenico, za ZDA, za obdobje od 1975 do 1979), ki jenaslednja:Q d= 87,9041−0, 0924PV zgornji enačbi je količina povpraševanje po pšenici ( Qd) merjena v milijonih ton, cenapšenice (P) pa je izražena v realnih dolarjih za eno tono pšenice. Zveza med obsegompovpraševanja in ceno pšenice je obratno sorazmerna. Količina (obseg) povpraševanja podoločeni dobrini je navzgor omejena s točko nasičenosti trga pri ceni dobrine nič, v tej točkikrivulja povpraševanja seka vodoravno os, drug teoretični ekstrem pa predstavlja tako visokacene dobrine, da po njej ni več povpraševanja, v tej točki krivulja povpraševanja sekanavpično os. Za povpraševanje po pšenici na ameriškem trgu torej velja, da bi bil ameriški trgs pšenico nasičen pri obsegu 87,9041 milijonov ton.Izračun:pri ceni pšenice P = 0 US $ za tono pšenice jeQd= 87 ,9041−0,0924 ∗ 0 = 87,9041Pri ceni 951,3431 US $ za tono pšenice, pa bi se povpraševanje po pšenici skrčilo na nič ton.Izračun:za Q d = 0, velja0 = 87,9041−0,0924P87,9041P = = 951,34310,0924Ob predpostavki, da so vsi dejavniki povpraševanja stalni (fiksni), je količina povpraševanjaodvisna le od cene dobrine, kar je razvidno iz razpredelnice oziroma krivulje povpraševanja.Če se cena dobrine zviša, se količina dobrin po kateri se povprašuje zniža (skrči) in obratno,če se cena dobrine zniža, se količina dobrin po kateri se povprašuje zviša. V tem primerugovorimo o spremembi količine, ob predpostavki, da so ostali dejavniki povpraševanja stalni,je sprememba količine povpraševanja odvisna le od tržne cene blaga (gibanje vzdolž danekrivulje povpraševanja).S spremembo povpraševanja pa vedno mislimo na povečanje ali zmanjšanje povpraševanjapri istih cenah. Če so povpraševalci (kupci) pripravljeni pri isti ceni kupiti na trgu več blaga,pravimo, da se je povpraševanje zvečalo, če pa so pri isti ceni pripravljeni kupiti manj blagapravimo, da se je povpraševanje zmanjšalo, skrčilo. O spremembi povpraševanja govorimosamo takrat, če se spremeni eden ali več dejavnikov povpraševanja. Gre torej za posledicosprememb povpraševanja zaradi sprememb drugih dejavnikov povpraševanja. Ti drugidejavniki so lahko: (1) sprememba dohodka kupcev, (2) cene drugih dobrin, (3) pričakovanjaglede bodočih sprememb cen in (4) okus kupcev. Govorimo o spremembi razpredelnicepovpraševanja oziroma premiku krivulje povpraševanja (angl. shift in demand). Funkcijapovpraševanja velja (odvisnost količine povpraševanja Q d od cene P) le v primeru, da so vsiostali faktorji povpraševanja konstantni, nespremenjeni). Če se spremeni katerikoli faktorpovpraševanja, pride do spremembe povpraševanja. Če se npr. zviša dohodek kupcev, bodo tipri istih cenah kupovali več dobrin, kot prej - pravimo, da se je njihovo povpraševanjepovečalo. Omenjena relacija velja za t. i. normalne dobrine. Če pa zvišanje dohodka kupcev5 J. RONNIE DAVIS, SEMOON CHANG. Principles of Managerial Econimics. Prentice – Hall, Englewood Cliffs,N.J. 1986, str. 13-146

Poglavje: PONUDBA & POVPRAŠEVANJE 8V spodnji tabeli so prikazani nekateri dejavniki, ki vplivajo na tržno povpraševanje po t. i.normalnih dobrinah X 7 :Zvišanje cene dobrine XZnižanje cene dobrine XZvišanje cene nadomestne dobrine(substituta) YZnižanje cene nadomestne dobrine(substituta) YZvišanje dohodkaZnižanje dohodkaGibanje navzgor po krivulji povpraševanja,brez spremembe povpraševanja, oziromapremika krivulje povpraševanjaGibanje navzdol po krivulji povpraševanja,brez spremembe povpraševanja, oziromapremika krivulje povpraševanjaPovzroči spremembo-povečanjepovpraševanja, premik krivuljepovpraševanja za dobrino X v desnoPovzroči spremembo-zmanjšanjepovpraševanja, premik krivuljepovpraševanja za dobrino X v levoPovzroči spremembo-povečanjepovpraševanja, premik krivuljepovpraševanja za dobrino X v desnoPovzroči spremembo-zmanjšanjepovpraševanja, premik krivuljepovpraševanja za dobrino X v levoPONUDBA 8S ponudbo razumemo tiste količine blaga, ki so ga pripravljeni ponudniki (prodajalci)ponuditi (prodati) na nekem določenem trgu, ob nekem določenem času, po neki določeniceni. Velikost ponudbe lahko določimo vedno le na neko določeno ceno, ob predpostavki, danihče ne ponuja (prodaja) blaga zastonj.Količina dobrin ali storitev, ki so jih ponudniki (prodajalci) pripravljeni ponujati na trgu jeodvisna od mnogih dejavnikov ponudbe. Zagotovo je cena najpomembnejši dejavnik, kivpliva na količino tržne ponudbe blag. Višja ko je cena blaga, več so ga pripravljeniponudniki (prodajalci) ponuditi na trgu, in sicer: (1) višja cena omogoča ponudnikom dosečivišje dobičke; podjetja, ki že proizvajajo in prodajajo dobrine (izdelke in storitve) višje cenemotivirajo (vzpodbujajo), da proizvajajo še več; (2) višje cene in posledično višji dobički paprivabljajo tudi nova podjetja, kar pomeni, da se tudi zaradi tega viša tržna ponudba blaga instoritev. Poleg cene pa na količino ali obseg ponudbe vplivajo tudi drugi dejavniki.Pomemben dejavnik je raven razpoložljive tehnologije za proizvodnjo določenih vrst blaga. Stehnološkimi izboljšavami lahko vplivamo na znižanje proizvodnih stroškov – obpredpostavki, da se drugi pogoji ponudbe ne spremenijo – lahko podjetje zviša obseg ponudbe(prodaje). Pri tem pa je potrebno poudariti, da je raven tehnologije zelo težko ali pa nemogočekvantificirati.7 J. RONNIE DAVIS, SEMOON CHANG. Principles of Managerial Econimics. Prentice – Hall, Englewood Cliffs,N.J. 1986, str. 198 S. CHARLES MAURICE, CHARLES W. SMITHSON. Managerial Economics (Applied microeconomics for decisionmaking). IRWIN Homewood, Illinois, second edition, 1985, 484 str.8

Poglavje: PONUDBA & POVPRAŠEVANJE 9Spremembe cen produkcijskih faktorjev ali inputov, ki so potrebni za proizvodnjo dobrin, pravtako vplivajo na obseg tržne ponudbe. Porast cen produkcijskih faktorjev (surovin sestavnihdelov, energije, dela) zvišuje proizvodne stroške in znižuje dobičke proizvajalcev in s temvpliva na znižanje tržne ponudbe. In obratno, znižanje cen produkcijski faktorjev vpliva naznižanje proizvodnih stroškov in s tem na zvišanje tržne ponudbe.Cena nadomestne dobrine (substituta) tudi vpliva na tržno ponudbo blaga. Na primer, stenskeobloge izdelane iz furniranih mizarskih plošč lahko nadomestimo s stenskimi oblogamiizdelanimi iz z melaminsko folijo oplemenitenimi ivernimi ploščami. Če se bo npr. zvišalacena stenskih oblog izdelanih iz z melaminsko folijo oplemenitenih ivernih plošč, se bozvišala tudi njihova tržna ponudba, ob predpostavki, da ostane cena stenskih oblog izdelanihiz furniranih mizarskih plošč nespremenjena. Proizvajalci stenskih oblog bodo namrečpreusmerili svojo proizvodnjo na tisti nadomestni izdelek, ki je za njih tržno bolj zanimiv. Vnekaterih primerih lahko podjetje proizvaja hkrati dve komplementarni dobrini. Če se zvišacene eni komplementarni dobrini, bo to povzročilo ne le zvišanje ponudbe te dobrine temvečtudi zvišanje ponudbe druge komplementarne dobrine. Na primer, pri proizvodnji žaganegalesa imamo opravka z dvema komplementarnima dobrinama: žaganim lesom in lesnimiostanki. Če se bo cena žaganega lesa zvišala, bodo proizvajalci zvišali proizvodnjo žaganegalesa (tržno ponudbo žaganega lesa), hkrati pa se bo zvišala tudi tržna ponudba lesnihostankov. Seveda pa na tržno ponudba vplivajo tudi pričakovanja in ocene proizvajalcev gledeprihodnjega razvoja cen izdelkov, ki jih proizvajajo. Če pričakujejo in ocenjujejo, da se bodocene izdelkov zviševale bodo pripravljeni zviševati tržno ponudbo, če pa pričakujejozniževanje cen, bodo ponudbo krčili.Tržna ponudba določene vrste blaga, ob nekem določenem času, na nekem določenem trgu jetorej odvisna od mnogih dejavnikov, kar lahko zapišemo:(eP , T , P , P P ) X t iQX , t= gX , t t F , t R,t,, +Pri tem jeQ ,količina ponudbe dobrine X v času tX tTtrazpoložljiva proizvodna tehnologijaP ,cena dobrine X v času tX tP ,cena produkcijskih faktorjev (inputov) za proizvodnjo dobrine X, v času tF tPR , tcene drugih dobrin povezanih s proizvodnjo dobrine X v času teP X t+i, pričakovana cena dobrine X v prihodnjem obdobju t+i9

Poglavje: PONUDBA & POVPRAŠEVANJE 10Splošni zakon ponudbeSplošni zakon ponudbe pove, da je zveza med tržno ponudbo blaga in obsegom ali količinonjegove ponudbe sorazmerna, ceteris paribus. Razmerje med različnimi možnimi cenamidoločene dobrine in količinami, ki jih v nekem določenem obdobju ponujajo ponudniki(prodajalci) na trgu, imenujemo razpredelnico ponudbe (angl. market supply schedule), ki jolahko v grafični obliki predstavimo s krivuljo ponudbe (angl. market supply curve). Lahko paizrazimo tudi kot funkcijo ponudbe (angl. supply function), ki jo v eksplicitni obliki zapišemotakole 9 :Qs = c + dPpri tem jeQ s količina ponudbeP cena dobrineLestvica ponudbePrice ofWidgets$1.00$2.00$3.00$4.00A Supply CurveNumber ofWidgetsSellers Wantto Sell104070140Zgled za ponudbo pšenice 10Paarlberg in Thompson (citirano po J. RONNIE DAVIS, SEMOON CHANG, 1989) staizračunala funkcijo ponudbe za pšenico, za ZDA, za obdobje od 1975 do 1979), ki jenaslednja:Q s= 62 ,6675 + 0, 1504P9 J. RONNIE DAVIS, SEMOON CHANG. Principles of Managerial Econimics. Prentice – Hall, Englewood Cliffs,N.J. 1986, 559 str.10 J. RONNIE DAVIS, SEMOON CHANG. Principles of Managerial Econimics. Prentice – Hall, Englewood Cliffs,N.J. 1986, str.23-2410

Poglavje: PONUDBA & POVPRAŠEVANJE 11V zgornji enačbi je količina ponudbe pšenice (Q s) merjena v milijonih ton, cena pšenice (P)pa je izražena v realnih dolarjih za eno tono pšenice. Zveza med obsegom povpraševanja inceno pšenice je sorazmerna.Lestvica ponudbePrice ofWidgets$1.00$2.00$3.00$4.00A Supply CurveNumber ofWidgetsSellers Wantto Sell104070140Krivulja ponudbe11

Poglavje: PONUDBA & POVPRAŠEVANJE 12Ob predpostavki, da so vsi dejavniki ponudbe stalni (fiksni), je količina ponudbe odvisna leod cene dobrine, kar je razvidno iz razpredelnice oziroma krivulje ponudbe. Če se cenadobrine zviša, se količina dobrin, ki jih ponudniki (prodajalci) ponujajo na trgu zviša inobratno, če se cena dobrine zniža, se količina dobrin, ki so jih pripravljeni ponudniki ponuditina trgu ustrezno zniža (gre za istosmerne spremembe). V tem primeru govorimo o spremembikoličine ponudbe, ob predpostavki, da so ostali dejavniki ponudbe stalni, je spremembakoličine ponudbe odvisna le od tržne cene blaga (gibanje vzdolž dane krivulje ponudbe). Vtem primeru gre torej za premikanje vzdolž dane krivulje ponudbe. S spremembo ponudbe pavedno mislimo na povečanje ali zmanjšanje ponudbe pri istih cenah. O spremembi ponudbegovorimo samo takrat, če se spremeni eden ali več dejavnikov ponudbe. Gre torej zaposledico sprememb povpraševanja zaradi sprememb drugih dejavnikov ponudbe.V tabeli je prikazan primer premika lestvice ponudbe oziroma premik krivulje ponudbe vdesno (zvišanje ponudbe), ki ga je npr. povzročilo znižanje cene surovin.Na sliki 2.4 11 so prikazani učinki spremembe količine ponudbe in spremembe ponudbe.Vzemimo za zgled krivuljo ponudbe S 0 S' 0 . Če znižamo začetno ceno blaga p na p' (obpredpostavki, da so ostali dejavniki ponudbe, kot so tehnologija, cene proizvodnih faktorjevidr. nespremenjeni), se prvotna količina ponudbe blaga spremeni, se zniža od X 0 na X' 0(vzdolž krivulje ponudbe). Če pa se spremeni eden ali več drugih dejavnikov ponudbe, boponudnik pripravljen ponuditi na trgu več ali manj blaga za isto ceno. V tem primeru pravimo,da se bo ponudba spremenila. Sprememba ponudbe, zvečanje in znižanje je prikazano na sliki2.4, kot premik prvotne krivulje ponudbe S 0 S' 0 v levo S 1 S' 1 v desno S 2 S' 2 . Ponudniki bodotorej znižali ponudbo pri ceni p na X 1 (krivulja ponudbe S 1 S' 1 ) in jo zvišali pri ceni p na X 2(krivulja ponudbe S 2 S' 2 ).Premik krivulje ponudbe11 S. CHARLES MAURICE, CHARLES W. SMITHSON. Managerial Economics (Applied microeconomics for decisionmaking). IRWIN Homewood, Illinois, second edition, 1985, str. 2812

Poglavje: PONUDBA & POVPRAŠEVANJE 14Zgled za tržno ravnotežje na trgu pšeniceTržno ravnotežno ceno za pšenico na ameriškem trgu lahko določimo s presečiščem krivuljeponudbe ( Q s= 62 ,6675 + 0, 1504P) in povpraševanja ( Q d= 87,9041−0, 924P):62 ,6675 + 0,1504P = 87,9041−0,924Pravnotežna cena naša torej− 0,2428P= −25,2366P = 103,94ravnotežna količina paQ = 87,9041−9,6041Qdd= 78,3Tržno ravnotežje je torej vzpostavljeno pri ceni 103,94US$ za tono pšenice in pri količini78,3 milijonov ton letne proizvodnje pšenice.Lestvica ponudbe in povpraševanjaSupply and Demand Together at LastPrice ofWidgets$1.00$2.00$3.00$4.00Number ofWidgetsPeopleWant toBuy100907040Number ofWidgetsSellersWant toSell10407014014

Poglavje: PONUDBA & POVPRAŠEVANJE 15Krivulji ponudbe in povpraševanjaPri vzpostavljanju ravnotežja imamo opravka z dvema možnostma:(a) Če gre za presežek ponudbe nad povpraševanjem, govorimo o presežni ponudbi, kar vnašem primeru (glej sliko) pomenim, da so ponudniki pri ceni P 1 pripravljeni ponuditi večblaga (Q 2 ), kot so ga pripravljeni po tej ceni kupci kupiti (Q 1) . Zaradi konkurence medponudniki bo to povzročilo pritisk na znižanje cene, proti ravnovesni ceni.Presežna ponudba pritiska cene navzdol15

Poglavje: PONUDBA & POVPRAŠEVANJE 16In obratno, če imamo opraviti s presežnim povpraševanje, v našem primeru pomeni (glejsliko), da so pripravljeni kupci pri ceni P 1 , ki je pod ravnovesno ceno, kupiti več blaga (Q 2 ),kot so ga pripravljeni ponudniki za to ceno ponuditi na trgu (Q 1 ). V tem primeru bo vnetonakupovanje povzročilo pritisk na zvišanje cene proti ravnovesni ceni. Kadar na primerdržava predpisuje najvišje dovoljene cene določenih dobrin, ki so pod ravnovesnimi cenami,se vzpostavljajo ravnotežne, višje cene na črnem trgu dobrin (spomnimo se samo na ukrepepri racioniranju porabe bencina).Presežno povpraševanjesili cene navzgorVPLIV (UČINEK) SPREMEMBE PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA NA CENOSedaj lahko preučujemo učinke sprememb ponudbe in povpraševanja na ravnovesne tržnecene. Slika kaže, kako se lahko prvotna ponudba blaga zniža (npr. zaradi suše se lahko znižaproizvodnja – ponudba pšenice, zaradi zvišanja cene žagarske hlodovine se lahko znižaproizvodnja žaganega lesa ipd.), kar bo, ob nespremenjenem povpraševanju, povzročilozvišanje ravnovesne tržne cene in znižanje ravnovesne količine (novo presečišče nove krivuljeponudbe z nespremenjeno krivuljo povpraševanja).16

Poglavje: PONUDBA & POVPRAŠEVANJE 17Premik krivulje ponudbe obnespremenjenem povpraševanjuUčinki sprememb ponudbe in povpraševanja na tržno ravnovesje so prikazani na sliki. 13Povečanje povpraševanja (ob nespremenjeni ponudbi)Primer (b) na sliki 2-8 prikazuje učinek povečanega povpraševanja po nekem namišljenemblagu, ob nespremenjeni (konstantni) ponudbi po njem. Krivulja povečanega povpraševanjaD p leži desno od prvotne krivulje povpraševanja D 0 . Zaradi tega premika se je vzpostavilonovo tržno ravnotežje na presečišču krivulj D p in S 0 : zvišali sta se ravnotežna cena inravnotežna količina.Znižanje povpraševanja (ob nespremenjeni ponudbi)Primer (c) na sliki 2-8 prikazuje učinek znižanja povpraševanja ob nespremenjeni (konstantni)ponudbi. Krivulja znižanega (skrčenega) povpraševanja D s leži levo od prvotne krivuljepovpraševanja D 0 . Zaradi tega premika se je vzpostavilo novo tržno ravnotežje na presečiščukrivulj D s in S 0 : znižali sta se ravnotežna cena in ravnotežna količina.Povečanje ponudbe (pri nespremenjenem povpraševanju)Primer (d) na sliki 2-8 prikazuje učinek povečanja ponudbe ob nespremenjenem(konstantnem) povpraševanju. Krivulja povečane ponudbe S p leži desno od prvotne krivuljeponudbe S 0 . Zaradi tega premika se je vzpostavilo novo tržno ravnovesje na presečišču krivuljD 0 in S p : znižala se je ravnotežna cena, zvišala pa ravnotežna količina.Znižanje ponudbe (pri nespremenjenem povpraševanju)Primer (e) na sliki 2-8 prikazuje učinek znižanja ponudbe ob nespremenjenem (konstantnem)povpraševanju. Krivulja znižane (skrčene) ponudbe S s leži levo od prvotne krivulje ponudbe13 J. RONNIE DAVIS, SEMOON CHANG. Principles of Managerial Econimics. Prentice – Hall, Engllewood Cliffs,N.J. 1986, str. 31-3517

Poglavje: PONUDBA & POVPRAŠEVANJE 18S 0 . Zaradi tega premika se je vzpostavilo novo tržno ravnotežje na presečišču krivulj D 0 in S s :zvišala se je ravnotežna cena in znižala ravnotežna količina.Hkratno povečanje povpraševanja in ponudbePrimer (f) na sliki 2-8 prikazuje učinek hkratnega povečanja povpraševanja in povečanjaponudbe. Premik krivulje povečanega povpraševanja D p v desno in hkratni premik krivuljepovečane ponudbe S p v desno, pri tem konkretnem zgledu ni povzročil sprememb začetnegatržnega ravnotežja.Hkratno znižanje povpraševanja in ponudbePrimer (g) na sliki 2-8 prikazuje učinek hkratnega znižanja povpraševanja in znižanjaponudbe. Premik krivulje znižanega povpraševanja D z v levo in hkratni premik krivuljeznižane ponudbe S z v levo, pri tem konkretnem zgledu tudi ni povzročil sprememb začetnegatržnega ravnotežja.Hkratno povečanje povpraševanja in znižanje ponudbePrimer (h) na sliki 2-8 prikazuje učinek hkratnega povečanja povpraševanja in znižanjaponudbe. Premik krivulje povečanega povpraševanja D p v desno in hkratni premik krivuljeznižane ponudbe S z v levo vzpostavi novo tržno ravnotežje: v tem konkretnem primeru se jezvišala ravnotežna cena, ravnotežna količina pa je ostala nespremenjena.Hkratno znižanje povpraševanja in povečanje ponudbePrimer (i) na sliki 2-8 prikazuje učinek hkratnega znižanja povpraševanja in povečanjaponudbe. Premik krivulje znižanega povpraševanja D z v levo in hkratni premik krivuljepovečane ponudbe S p v desno vzpostavi novo tržno ravnotežje: v tem konkretnem primeru seje znižala ravnotežna cena, ravnotežna količina pa je ostala nespremenjena.Tako dolgo, dokler se torej dejavniki tržnega povpraševanja in ponudbe ne spremenijo, veljavzpostavljeno tržno ravnotežje – na presečišču krivulje ponudbe in povpraševanja. Tržnoravnotežje pa je porušeno v tistem trenutku, ko se spremeni eden ali več dejavnikov ponudbeali povpraševanja. Vsaka sprememba, ki vpliva na povečanje povpraševanja (premik krivuljepovpraševanja v desno), povzroči zvišanje ravnovesne cene ter zvišanje ravnovesne količine.Vsaka sprememba, ki vpliva na zmanjšanje (skrčenje) povpraševanja (premik krivuljepovpraševanja v levo), povzroči znižanje ravnovesne cene ter znižanje ravnovesne količine.Vsaka sprememba, ki vpliva na povečanje ponudbe (premik krivulje ponudbe v desno),povzroči znižanje ravnovesne cene in zvišanje ravnovesne količine. Vsaka sprememba, kivpliva na zmanjšanje (skrčenje) ponudbe (premik krivulje ponudbe v levo), povzroči zvišanjeravnovesne cene in znižanje ravnovesne količine.Sprememb tržnih ravnovesij, glede na neko izhodiščno, začetno ravnovesno stanje lahkonazorno ponazorimo grafično. Spremembe dejavnikov ponudbe in povpraševanja povzročijotržna stanja, kjer lahko enkrat prevladuje presežno povpraševanje, ki sili cene navzgor ali papresežna ponudba, ki sili cene navzdol. Za proizvodnega ali pa prodajnega managerja jemnogokrat pomembno, da zna vsaj na grobo oceniti učinke dejanskih ali pa pričakovanihsprememb dejavnikov, ki vplivajo na ponudbo in povpraševanje in so odločilni za prodajoizdelkov, ki jih trži na nekem določenem trgu. Na primer, pomembno vprašanje za tržnegavodjo lesnoindustrijskega podjetja je ocena, kakšen bo obseg prodaje pohištva, če se bozvišala cena stanovanj ali pa če se bodo znižale obrestne mere za kratkoročne potrošniškekredite.18

Poglavje: PONUDBA & POVPRAŠEVANJE 19VPRAŠANJA, PROBLEMI, NALOGE1. Poznamo funkcijo povpraševanja po določenem izdelku, ki je: Q d =30 – 6Pa) Kolikšno je povpraševanje po tem izdelku, pri ceni P = 2?b) Kolikšna je cena, če znaša povpraševanje 20 enot?c) Kolikšno je povpraševanje po tem izdelku pri ceni P=0?Rešitev:a) Q d =18b) P=0,6c) Q d =302. Poznamo naslednjo funkcijo ponudbe za določen izdelek: Q s = - 40 + 5Pa) Kolikšna je ponudba pri ceni P=10?b) Kolikšna je ponudba pri ceni P=0? Zakaj pri tej ceni niso proizvajalci pripravljeni natrgu ponuditi izdelka?Rešitev:a) Q s =10b) Q s = - 40. Na trgu ne ponujamo »negativnih količin izdelkov«, ne poznamo »negativneponudbe«. Proizvajalci so pripravljeni na trgu ponuditi izdelke šele, ko pokrijejo vseproizvodne stroške in ustvarijo minimalni načrtovani dobiček.3. Poznate naslednji preprost tržni model:Q d = 20 – 2PQ s = - 5 + 4PQ d = Q sIzračunajte ravnotežno ceno (P r ) in ravnotežno količino Q r ).Rešitev:Q d = Q s = 4,166720 – 2P = - 5 + 4PP r = 4,17Q r = 11,674. Poznate naslednji funkciji povpraševanja in ponudbe:Q d = 120 – 15PQ s = - 40 + 8PDoločite (izračunajte):19

Poglavje: PONUDBA & POVPRAŠEVANJE 20a) Ravnotežno ceno in ravnotežno količino (začetno tržno ravnotežje).b) Zvišajte povpraševanje (pri istih cenah) za 40 enot in izračunajte novo tržnoravnotežje.c) Zvišajte ponudbo (pri istih cenah) za 12 enot in izračunajte novo tržno ravnotežje.Rešitev:a) Q d = Q s120 – 15P = - 40 + 8PP r = 6,96Q r = 15,65b) Q' d = Q sQ' d = 120 – 15P + 40 = 160 –15PQ s = - 40 + 8P160 – 15P = - 40 + 8PP r = 8,69Q r = 29, 56c) Q d = Q' sQ d = 120 – 15PQ' s = - 40 – 8P + 12 = - 28 – 8P120 – 15P = - 28 – 8PP r = 6,43Q r = 23,485. Na spodnji sliki imate s krivuljo povpraševanja D 0 in s krivuljo ponudbe S 0 grafičnopredstavljen ne izhodiščni tržni položaj bivalnega pohištva izdelanega iz masivnega lesain lesnih tvoriv (ivernih plošč), blagovne znamke »Slovensko pohištvo« . S pomočjo grafaodgovorite na naslednja vprašanja, ki so povezana s tržnimi gibanji:a) Kolikšni sta izhodiščna ravnotežna cena P r0 in ravnotežna količina Q r0 ? Oba podatkavrišite v graf!b) Proizvajalci pohištva so posodobili tehnologijo izdelave bivalnega pohištva, obstoječotehnologijo so nadomestili z bolj učinkovito, kar je povzročilo premik krivulje20

Poglavje: PONUDBA & POVPRAŠEVANJE 21ponudbe S 0 v desno. Nova krivulja povečane ponudbe je označena z S 1 . Kolikšni stanova ravnotežna cena P r1 in nova ravnotežna količina Q r1 ? Presodite učinek povečanjaponudbe na spremembo ravnovesne cene in ravnovesne količine, v primerjavi zzačetnim, izhodiščnim položajem.c) Kupci bivalnega pohištva so zaradi intenzivne oglaševalske dejavnosti konkurentov inštevilnih sejemskih predstavitev doma in v tujini, kjer so lahko spoznali drugačeoblikovano in bolj funkcionalno pohištvo, skrčili povpraševanje po pohištvu blagovneznamke »Slovensko pohištvo«. Zaradi tega se je krivulja povpraševanja D 0 premaknilav levo. Nova krivulja povpraševanja je označena z D 1 . Kolikšni sta nova ravnotežnacena P r2 in nova ravnotežna količina Q r2 ? Presodite učinek povečanja ponudbe naspremembo ravnovesne cene in ravnovesne količine, v primerjavi z začetnim,izhodiščnim položajem.d) Pojasnite, kaj pri povpraševanju pomeni premik iz točke a v točko d? In kaj pomeni tapremik pri ponudbi?e) Pojasnite, kaj pri ponudbi pomeni premik iz točke b v točko c? In kaj pripovpraševanju?6. Presodite, kaj se bi zgodilo s povpraševanjem po kuhinjskem pohištvu na slovenskem trgu,če bi prišlo do naslednjih tržnih sprememb?a) Zvišal bi se dohodek na prebivalca.b) Kupci pričakujejo, da se bodo cene kuhinjskega pohištva znižale.c) Banke bodo znižale obrestno mero za potrošniške kredite.d) V TV oglaševalskih akcijah združenje slovenskih proizvajalcev pohištva reklamira, daso »slovenske kuhinje izdelane iz okolju prijaznih materialov in z okolju prijaznimitehnološkimi postopki, in so boljše od kuhinjskega konkurenčnih«.21