glasilo 2011 končna verzija

Svet domišljijeMOJA TOVARNA SANJMoja tovarna sanj je vedno prijazna.V njej delamo sanje, se skrijemo vanje.Če rabimo srečo, prisanjamo vrečo,iz nje skoči balonček in sladek bonbonček.Če rabimo znanje, pokukamo v sanje.Računi bežijo, petice letijo.Če rabim prijat´la, se hitro zbudim,oblečem si hlače in k Anji hitim.Maja Planko, 3.bSPREMENIL SEM SE V HAMBURGERNekega dne je mamica kuhala kosilo. Poklicala me je k mizi. Na krožnik mi jedala gobe. Mamici sem rekel, da bi raje jedel hamburger. Mamica mi je z jezorekla, da se bom nekega dne spremenil v hamburger. Ko sem odšel v posteljo,sem čez nekaj časa ugotovil, da sem se začel spreminjati v mojo najljubšo jed.Celo noč sem po postelji bežal pred bratom Janom in sestro Lauro, da me nistapojedla. Zjutraj sem se ves prestrašen zbudil in ugotovil, da sem vse skupaj lesanjal.Luka Destovnik, 3.bSanjal sem, da sem Superman, ki rešuje blok, preden ga zrušijo mravlje velikanke. Zbudil sem se in bil resSuperman. Rešiti sem moral 500 ljudi. Zbral sem vse svoje moči in vse sem rešil v parih stotinkah, razen enegadojenčka. Potem pa sem svet zavrtel nazaj in rešil še dojenčka. Mravlje pa sem prebutal tako, da so bile krvave inmorale so postaviti novo stolpnico za 500 ljudi. Nato so vsi živeli srečno.Gal Cizerl, 4.aNekega jutra sem se zbudila in na sebi opazila zelo lepo obleko. Bila je posuta s cvetjem inbleščicami. Ko sem vstala, se je za mano vlekla dolga črta vilinskega prahu. Odšla sem ven inokoli mene so se postavili trije fantje. Bili so trije mračni čarodeji. Hotela sem se jih otresti, ajim nisem bila kos. Nenadoma se je vse lepo obarvalo in spremenila sem se v vilo narave. Sčarodeji smo se zelo dolgo borili, a vseeno sem jih premagala s pomočjo narave. Postala semsuper vila. Vsi časopisi so tiste dni pisali o meni. Naslov pa je bil Vila narave premagalamračne čarodeje. Ali pa Vila narave postala super junakinja. Ko sem se zjutraj zbudila, semvidela, da imam res na sebi to obleko posuto z rožicami in bleščicami.Anja Keše, 4.a4

Svet domišljijeZjutraj sem se zbudil in kar naenkrat sem poletel na planet Merkur. Prišli so Marsovci in me zelo prestrašili.Hitro sem se spremenil v Zorota, a oni so se mi le smejali. Nato sem zamahnil z mečem in vsi so zbežali. Padelsem s planeta in prišel v šolo. Tam sem pripovedoval, kako je bilo na Merkurju.Tilen Rojc, 4.aŽivel je deček Patrik, ki si je želel postati Super Patrik. Nekega jutra se mu ježelja uresničila in postal je Super Patrik.Prišel je v mesto, v katerem je strašila huda in velika pošast. Odšel je dopošasti, da bi jo lahko premagal, vendar ga je pošast z rokami odrinila in vrglana tla. Nato je odšla stran. Super Patrik je spet poletel in zakričal: « Pošast,obrni se!« Pošast se je obrnila in Super Patrik jo je premagal. Naenkrat pa gaje nekaj streslo. Bila je mami, ki ga je zbudila, ker je moral v šolo.Patrik Šarlah, 4.aNekoč je živel zmajček,ki se je rad smejalin dali so mu ime Smejalček.Šel je v službo v cirkus.Tam so se mu smejaliin od smeha vsi popokali in trepetaliin zmajček je službo izgubil.Odšel je za deveto goro.Ker se nikoli ni več smejal,je zmajček Žalostnajček postal.Andraž Mastnak, 4.a5

MUCI MUCI SENZACIJASvet domišljijeMuca, muca, zvita muca,rada skrije se za breg.In ko najdejo to mačko,šiba poje spet in spet.Mačka si veliko zapomni,da se to ne ponovi.A vseeno se je skrilabrez vseh skrbi.Maja Planko, 3.bSVETLO ZELENA(pesem o najljubši barvi)Svetlo zelena – barva za vse.Pomlad je zelena, zeleno je vse.Travnik, drevo, vse zeleni.Srečno zelena barva za vse.Žaba že skače, krokodil se smeji,saj vse lepo zeleni.Tjaž Zajko, 3.bKUHAR BINEŽivel je kuhar Bine,ki kuhal je sardine.Sardine je zažgalin šef ga je nagnal.Sven Zupanc, 3.bStonoga Goga pri muci CopatariciNekega dne je stonoga Goga pogledala skozi okno in zagledala sneg. Ker je bila bosa, se je odločila, da obiščemuco Copatarico in jo prosi za čevlje. A ko jih je muca Copatarica naredila, je bilo že konec zime. Copatki sostonogo čakali na naslednjo zimo. Stonoga se jih je veselila. A kaj! Ko jih je začela pomerjati, je ugotovila, da so jiže premajhni. Stonoga Goga se je zahvalila muci Copatarici za njen trud in odšla veselo v svet. Odločila se je, dabo vedno hodila le bosa.Zala Zdolšek, 3.a6

Svet domišljijeKRAVJI ŽURV hlevu pod goro krava Mica je živela,ki rada je seno imela.Dolga leta si je želela,da družbo bi imela.Nekoč pa gospodarv hlev je pripeljal še nekaj krav.Krava Mica od veselja je sklenila,da bo seno med nove krave razdelilain kravji žur priredila.Hana Lindner, 3.aNA ZABAVINekoč je živel metulj,ki je priredil kul žur.Na žur je gosenica prišla,ki lepo je pela in debela je bila.Za njo pa muha brez posluha.Mravlje so se ga napile,ker vinca veliko so spile.Na koncu bili so vsi zaspani,ker so vso noč klepetali.Maja Leban, 3.aUGANKAHitra je in čas nam meri, da ne zamudimo in da hitro se zbudimo. Ima kazalca dva, ki veselose sprehajata. Tiktaka nam vse dni, da na čas nas spomni. Kaj je to?Ana Majcen, 3.b7

Svet domišljijeUSPAVANKAAja tutaja–zlomi se ograja.Šššš aja tutaja–zibelka se maje.Mama dojenčka pomiriMOJA PESEMIme mi je Jakob,sem deček vesel.V šolo rad hodim,in dojenček spet zaspi.Aja tutaja–dojenčekmirno aja.Zoja Jegrišnik, 2.b razredse pridno učim.Ko velik bom zrasel,bom zdravnik postal.Otroke bom zdravil,jih po podplatih žgečkal.Jakob Pertinač, 2. bMOJ DANKuža laja hov hov,kmalu treba bo domov.Jaz pa še domov ne grem,saj ata doma kriči:»Kje sin se zdaj podi?«Pa saj ata ve, da žoga prava je zame,saj brcam jo od jutra do zore.Alen Mraz, 2. bNA KMETIJIEn traktor bom kupil, bom njivco zoral.Še seme bom kupil, bom pšenico sejal.Hojla, drija, drom,pšenico požel bom,jo v shrambo peljal,zrna zamlel bom,kvas moki dodal.8David Pšeničnik, 2. b

Brez ljubezni mi živeti niLJUBEZENSKA ZA DEČKEVame jih je bilo kar deset:ena Maja, ena Iris, ena Eva, ena Nika, ena Petra,ena Ljuba, ena Saša, ena Jana, ena Nina in ena Larisa.Jaz pa sem bil ves čas le v eno – v Jano!Ah, kaj hočem: takšno je življenje!Sven Zupanc, 3.bLJUBEZEN Z ULICEStal je sredi ulice,gledal prav srčno.Pod modrim nebom stal je fant,ki moj´mu srcu nosil je pomlad.Kar naenkrat postalo je hladno,objel me je z vso močjo.Hlad je izginil kakor tat,ljubezen prišla je vasovat.Skrivnosti so prišle na dan,z njo me varal je vsak dan.Hudo mi je bilo,srce postalo je žalostno.Srce me je bolelo,od žalosti jokalo,saj ljubila sem ga močno,v meni je vrel z vso strastjo.Misli moje so pri njem,žalost moja kakor dren;v solzah vidim ga z njo,kajti še žal mu bo.Zvečer podoknico mi je zapel,ljubezen spet v srcu je razvnel.Povedal mi, da ljubi me,da z mano si želi deliti prav vse.Ula Podgoršek, Maja Knez, 7.b9

Brez ljubezni mi živeti niPrelepa Uršika zalavso noč bi plesala;a kaj ko ni junaka,ki roko bi mu podala.Vsem obljubila,vsem se odrekla,a veselica brez njenikoli ni tekla.Ob mizi je sedela,si lepe pesmi pela,po družbi pogledovalain seksi tipe iskala.Pretvarjala se je, da ji je lepo,čeprav čutila ni tako,ko doma je samabrez vsega ostala.Ko je največja mestna zabavaUršiko zalo pričakala,se je Uršika do ušes zaljubilav prelepega mestnega debila.A Urška dala se ni kar tako.Nikoli ni vedela, kaj na koncu bo;saj prihodnost se zgodi,če hočeš, nočeš, bog ti jo dodeli.URŠKATipček pomežikne ji s pogledom,Urška pa se še komaj drži nad kolenom.Mehka postane čisto vsa,ker ljubi ga iz vsega srca.“Plesala bi!” mu reče prav srčno.On pa ji reče:“Kar počasi, počasi, Uršika zala,saj vso noč bova še lahko plesala.”Urška z njim je vso noč plesalain ko sta bila že kar dobro “pijana”,sta se z avtom odpeljalain se glasno smejala.Zjutraj so ugotovili,da je bil alkohol edini vzrok,da je v pretirani hitrosti zgrešil most.Avto so iz reke potegnili,a od njiju ni ostalo niti niti.Karmen Cverle, 8.a10

Brez ljubezni mi živeti niO MOJI LJUBEZNIKo v šolo prvič sem prišla,mi rekel je, da iskreno rad me ima.Skupaj sedla sva v klopin prijel me je za bok.Stisnil k sebi me močnoin šepetal mi na uho.Učiteljica dvignila je roko,fant pogledal me v oko.“Ljubim te,” je rekel šein presedel se od mene je.Dobila sem pismo iz zadnje klopi.Joj, kako lepo zveni!!!Bila je pesem lepa ˝zlo˝,spominjala me na njegovo toplo je roko.Shranila sem jo v žep,da brala bi jo v nedogled.Po končani uri,ki dolga je bila,me čakal pred razredom jein dal mi dva bonbonaiz sladkega je balona.Pojedla sem bonbončka dvain on mi dal je ˝lupčeka˝.Počutila sem se kot princeska,ki želi si le njega,ker če ga ob meni ni,moje srce goriin le on ga lahko pogasi.VSE SI MI,BREZ TEBE MI ŽIVETI NI!!!Nuša Vešligaj, 7.b11

Moja mamaENKRAT, KO BO MAMI MAJHNAEnkrat, ko bo mami majhna, bom jaz velik in močan.Mami v pleničke lula, jaz pa v službo ves zaspan.Služim dinarčke veselo, mami ni treba več na delo.Za družino jaz skrbim, mamici vse ugodim.Ko bo mami spet velika, jaz bom majhen in pika.Luka Destovnik, 3.bRAZIGRANA MAMAMama ni želela spat. Rekla je: »Ne grem kar spat! Jaz želim na hribček, tam je lep grmiček.«Sem balonček ji kupila, pa ga je v zrak spustila. Potem je rožice nabrala in si krilo razcefrala.Potlej obe sva šli domov in se ulegli v posteljo, voščili si lahko noč in obe zaspali.POKLIC MOJE MAMEAna Majcen, 3.bMoja mami Helena je po poklicu kmetovalka – gospodinja. Svoje delo opravlja doma. Vsako jutro inzvečer dela v hlevu in skrbi za živino, prašiče, kokoši in zajčke. Ima pa veliko dela tudi čez dan. Kuha,pere, čisti, pomaga pri domačih nalogah in opravlja dela na polju. Pri delu ji priskoči na pomoč ati termidva s sestro.Poklic moje mame je težak in naporen. Delo, ki ga opravlja, je po mojem mnenju premalo cenjen. Ampakjaz spoštujem delo moje mame in jo imam zelo rad.Aleš Zalar, 3.a12

Moja mamaMoja mamica je lepa kot rožica, najrajši ima mene. Kadar ji kaj podarim, mi da nalička poljubček.Nika Golec, 1.aMoja mamica je topla kot sonček, vesela je, kadar smo vsi skupajin zelo jo imam rada.Laura Eisenkoler, 1.aMoja mamica je lepa kot zvezdica, ker mi zvečer, ko grem spat, prebere eno pravljico.Moja mamica rada kuha, pospravlja, »pegla« in počiva.Jaka Ledinšek, 1.aAna Ljubej, 1.aMoja mamica me zabava, se z menoj igra in gre z menoj na sprehod. Takrat sva najbolj veseli in se velikopogovarjava.Larisa Trupej, 1.a13

MedijiMediji so del našega vsakdanjika, krojijo naše življenje, nas usmerjajo in večini ljudi kreirajo njihovo osebno mnenje. Vzpostavljajo indoločajo javne teme, torej tisto, o čem naj ljudje mislijo in razpravljajo. Imajo pozitivne in negativne strani.Pozitivne so, da nas seznanjajo z dogajanjem po svetu, nas učijo in širijo splošno razgledanost, opozarjajo na nevarnosti innepravilnosti, ponujajo možnost sodelovanja posameznika, nas zabavajo. Negativne pa, da širijo neresnične informacije,vsiljujejo mnenja, ustvarjajo nepotrebno paniko, imajo politični in ekonomski vpliv ter manipulirajo.Na naši šoli smo učenci 9. razredov s pomočjo ge. Vanje Hriberšek izvedli anketo o medijih. Sodelovali so učenci od 7. do 9. razreda.Anketo so izvedli tudi na ostalih šolah v Občini Šentjur in Dobje.In rezultati…Koliko ur na dan gledaš televizijo?Ugotovitve: Otroci preveč gledajo televizijo, saj bi lahko tisti čas preživeli zunaj, skupaj s prijatelji.Ali poznaš spletno stran safe.si?Ugotovitve: Veliko otrok sploh ne pozna te strani. Je zelo poučna spletna stran tako za otroke kot tudi za starše. Oglejte si jo.O medijih so pisali tudi naši učenci 7. razredov. To je primer enega učenca:Največ uporabljam facebook in televizijo. Na televiziji so mi najbolj všeč serije in filmi. Pri facebooku pa mi je všeč, dalahko komuniciraš s prijatelji ter znanci po svetu.14Denis Dremelj, 7.a

Ko naletiš na neprimerne in nasilne vsebine, prijavi na www.spletnooko.siNajpogosteje uporabljamo facebook.OOOkraja profila ◊ ukrepi: obrnemo se na strokovnjake (info@safe.si, cert@cert.si), varovanje gesla!nevarnost odvisnostineprimerne vsebine, trajnost podatkov!Naši predlogi:- Starši se naj udeležijo izobraževanj o medijih.- Otroci naj starše obveščajo o novostih na internetu oz. vseh internetnih straneh, starši pa preverjajte otroke, kajpočnejo na računalniku.- Pošiljanje e-maila otrokom in staršem, kaj strašnega se lahko zgodi v medijih.- Varno uporabljajte internet!Ali veš?Z objavo na internetu je kot z zobno pasto; ko jo enkrat stisneš, je ne spraviš več noter.Ne pozabi!safe.siwww.spletnooko.si15Kaja Šolman, 9.b

STROKOVNA EKSKURZIJA KRAPINA–ZAGREBMozaik dogodkovOdhod izpred OŠ Hruševec je bil 8. februarja 2011 ob 7.30 uri. Sledila je vožnja do slovensko - hrvaške meje.Vsi smo se veselili, da bomo obiskali Krapino, kulturno središče Zagorja.V skalnem previsu blizu Krapine so konec 19. stol. našli ostanke pračloveka. Krapinskemu človeku, ki sodi medneandertalce, znanstveniki pripisujejo več kot 100.000 let. Obiskali smo novi Muzej krapinskih neandertalcev, ki ssvojimi tehnološkimi dosežki sodi med najsodobnejše te vrste na svetu. Predstavi nam svet neandertalcev,popelje pa nas tudi na sam začetek sveta, tako da smo lahko uživali v odlični rekonstrukciji kozmične evolucije invsaj za trenutek začutili vso moč stvarjenja. Učenci smo si, razdeljeni v dve skupini, ogledali film o življenjukrapinskih neandertalcev, nato je sledil voden ogled muzeja. Ekskurzijo smo nadaljevali z vožnjo do hrvaškemetropole-Zagreba, kjer smo obiskali Tehniški muzej. Organizirana je bila tudi učna ura v demonstracijskemkabinetu Nikole Tesle, voden ogled astronavtike in učna ura v planetariju. Ogledali pa smo si tudi zbirko prometnihsredstev in transformacije energije. V muzeju je bilo zelo mrzlo. Ko pa smo prišli ven, smo se počutili, kot bi srediledene zime prišli v toplo hišo.V popoldanskih urah smo Zagreb zapustili in se ustavili v nakupovalnem središču ob avtocesti Zagreb-Krapina,kjer smo imeli nekaj časa, da smo si nakupili majhne spominke za domov.Karmen Cverle, 8. a16

Mozaik dogodkovMÜNCHENV petek, 13. 5. 2011, smo se ob drugi uri zjutraj odpravili proti Münchnu. Sledila je sedemurna vožnja doMünchna, med katero pa smo gledali Scary movie 3. V München smo prispeli okoli devete ure. Najprej smoobiskali Nemški muzej ali Deutsche Museum. Tam se je našlo nekaj za vsakogar. Od glasbe, astronomije,avtomobilizma, letalstva, ladjedelništva itd. Po samostojnem ogledu Nemškega muzeja smo odšli na prikazudarca strele. Vsi smo si zatiskali ušesa, ker je pokalo tako glasno. Po končanem ogledu smo odšli na podzemnivlak, s katerim smo se odpeljali v Allianz Areno. Imeli smo vodeni ogled. Popeljali so nas po vseh 'skrivnihkotičkih' tega stadiona. Videli smo garderobe in se posedli na stolčke, kjer sedijo sponzorji. Zelo značilne zaAllianz Areno, kot nam je povedal vodič, so tri barve: rdeča, modra in bela. Proti večeru smo se utrujeni, azadovoljni, odpravili iz Münchna. Domov smo prispeli okoli štiriindvajsete ure.Monika Lukič in Karmen Cverle, 8. aTALENTINa šoli smo prvič organizirali prireditev, kjer smo se pomerili učenci vseh starosti v svojih sposobnostih.Prireditev je potekala dvakrat v enem dnevu. Dopoldne smo svoje talente predstavili našim učencem, popoldne paše staršem. Mislim, da ima naša šola kar nekaj skritih talentov, za katere nismo vedeli, zato pa so imeli priložnost,da se pokažejo na tej prireditvi. Imeli so malo treme, kajti pred vsakim nastopom jo je dobro imeti. Nastopilo jeveliko dobrih šaljivcev, odličnih pevk iz devetega in osmega razreda, predstavil pa se je tudi pevec iz petegarazreda. Na nastopu niso manjkale niti plesalke, ki so kar 'korajžno' odplesale v ritmih melodije. To prireditev pasta otvorila naša znana plesalca Neli in Domen, ki sta kar blestela na odru. Za konec pa ne smemo pozabiti omenitinaših dobrih harmonikarjev, ki so dobro zaigrali –– bili so zelo uglašeni. Tudi naš ravnatelj je nagovoril vsenavzoče. Moram reči, da so se učenci zelo dobro odrezali ter dokazali, da imajo veliko raznolikih talentov.Nastja Germek, 9.a17

Mozaik dogodkovROŽ'CE POEZIJEV ponedeljek, 21. marca 2011, je bil prvi spomladanski dan, bil pa je tudi dan poezije. Na ta dan je Javni skladRS za kulturne dejavnosti natiskal pesniški zvezek z naslovom Rož'ce poezije, pripravili pa so tudi prireditev zistim imenom. Nanjo so povabili dva umetnika, ki sta najboljša med najboljšimi, in sicer Ferija Lajnščka inVlada Kreslina. Prireditev je spremljal tudi g. župan Marko Diaci.Na pesniškem popoldnevu so sodelovale osnovne šole iz okolice Šentjurja in Dobja. Te šole so: OŠ Dobje, OŠDramlje, OŠ Franja Malgaja Šentjur, OŠ Hruševec Šentjur, OŠ Planina, OŠ Blaža Kocena Ponikva, OŠ Slivnicapri Celju ter POŠ Loka pri Žusmu. Vse šole so imele svoje predstavnike, ki so najprej prebrali kakšno pesem alidve, imele pa so tudi priložnost, da cenjenemu gostu Feriju Lajnščku zastavijo vprašanje. Vprašanja so se glasilapribližno tako: »Kdaj ste se prvič zaljubili? Kdaj in kje ste se prvič poljubili? Kaj vas je navdihnilo za to pesem?Kdaj ste napisali svojo prvo pesem?« ... Odgovori Ferija Lajnščka so vso dvorano spravili v smeh.Na koncu prireditve pa je nastopil Vlado Kreslin s svojo črno kitaro. Zapel je nekaj svojih uspešnic. Kljubslabemu ozvočenju so pesmi zapolnile tako dvorano kot tudi vse kotičke našega srca.Ana Velenšek, 7.a18

Mozaik dogodkov15. OBLETNICA OSNOVNE ŠOLE HRUŠEVECV soboto, 2. oktobra 2010, smo v telovadnici OŠ Hruševec praznovali petnajsto leto delovanja naše osnovne šole.Zbrali smo se vsi učenci, učitelji, vodstvo šole, naši starši, nekaj bivših učencev in učiteljev, predsednik KS in tudižupan Občine Šentjur.Nihče ne more verjeti, da je že res 15 let, odkar so se odprla vrata te ustanove, saj čas res prehitro teče. Pa vendarsmo vsi z veseljem pričakali ta dogodek in se nanj tudi primerno pripravili. Učiteljice tehnike in likovne vzgoje sos pomočjo učencev že od začetka šolskega leta pripravljale okrasitev šolskih prostorov, zbor je pridno vadil,plesalci trenirali plesne korake, glasbeniki pa pridno igrali na svoje inštrumente. Aktivni smo bili tudi devetošolci,ki smo izdelali pecivo ter spominke za obiskovalce. Najbolj pa moramo izpostaviti gospo Blanko Pasarič, ki jepripravila pevce in harmonikarje, ter gospo Heleno Esih, ki je sestavila in pripravila ves tekst za voditeljicoMoniko. Torej smo bili vsi tako zaposleni, da je bil 2. oktober tu, kot bi mignil.V šolo smo vsi prišli zgodaj, saj smo najprej izvedli gasilsko vajo evakuacije, nato pa opravili še zadnjo generalkos Šentjurskim pihalnim orkestrom, ki smo ga povabili v goste, saj v njem igra kar 14 naših učencev.Najprej je, kot se za takšno prireditev spodobi, zadonela slovenska himna, nato pa se je ob spremljavi orkestrapredstavil otroški pevski zbor. Potem so se predstavili trije bivši učenci, ki so uspešni glasbeniki, vsi pa tudi članipihalnega orkestra. Žiga Vešligaj se je predstavil s skladbo Pequena Cardaz za saksofon in orkester. Potem je naksilofon ob orkestru skladbo Cik cak zaigrala Ines Ljubej. Iva Kovačič pa je z mladinskim pevskim zborom inorkestrom zapela pesem Mlade oči. Ponovno se je predstavil zbor, za njim pa uspešna plesalka Tjaša Leban splesno točko. Tudi ona je obiskovala šolo v Hruševcu. Plesno znanje pa so pokazale tudi naše učenke iz devetegain osmega razreda. Predstavili so se še šolski harmonikarji ter skupina Twirling iz Šentjurja. Potem so sledile šebesede uspešnega športnika, košarkaša Milana Sebiča, ki je obujal spomine na Osnovno šolo Hruševec.Spregovorili pa sta tudi dve upokojeni učiteljici, in sicer Marija Voga in Cvetka Leskovšek, in nam razkrili nekajsvojih nepozabnih spominov. Čestitke je izrekel župan, o dosedanjem delu šole in prihodnosti pa je spregovorilravnatelj g. Robert Gajšek.Za konec je zaigral orkester in vsi smo odšli domov z veliko dobre volje in v pričakovanju, da se čez 5 let, ko bošola praznovala 20 let, zopet srečamo.Monika Volarič in Katarina Vodopivc, 9.a19

Mozaik dogodkovOBISK ADIJA SMOLARJAV četrtek, 5. maja 2011, nas je ob zaključku Bralne značke obiskal kantavtor Adi Smolar, ki nam je polepšal dan ssvojimi skladbami. Učenke in učence pa smo prosili, da nam napišejo nekaj mnenj.Všeč mi je bilo, ko smo lahko plesali ob njegovih pesmih.Luka Gunzek, 3.aNajbolj všeč sta mi pesmi Jaz ne grem v šolo in Bognedaj, da bi crknu televizor.Jurij Kovačič, Marcel Majcen Koprivnik, 3.aVšeč mi je bilo, ker je pel meni znane pesmi.Všeč mi je bilo, ko smo se vsi učenci šole veselili.Jakob Pelko, 3.aAleš Zalar, 3.aBilo je zabavno, ker smo se lahko približali Adiju in plesali.Zala Zdolšek, 3.aBilo je zelo zabavno; posebej mi je bilo všeč, ker je pel znane pesmi in vsako napovedal z lepimi besedami.Maja Leban, 3.aObčudujem ga, ker zelo dobro igra kitaro.Katarina Gabršček, 3.aVšeč mi je bilo, ko smo lahko peli in plesali na klopci.Hana Lindner, 3.aZabaval sem se ob pesmih in njegovi glasbi.Tevž Debelak, 3.aMoje mnenje o Adiju Smolarju je zelo pozitivno. Zelo je zabaven, zanimiv in vesel. Najbolj mi je bilo všeč, kosmo ga prvi pozdravili z okna – on nas je pozdravil nazaj. Je zelo dober pevec in glasbenik. Moja najljubša pesemje Zlata Ribica in Je treba delat.Lora Šarlah, 6.aAdi Smolar mi je bil zelo všeč, ker ima smešne in zabavne pesmi. Mislim, da je bila cela šola zelo navdušena. Našrazred je že skozi okno veselo sprejel Adija. Upam, da bo naslednjo leto še kakšen zabaven gost.Lara Kovačič, 6.aAdi Smolar lepo poje, je prijazen, ima zelo življenjske in resnične pesmi, ki jih poje na zabaven način in je zelovisok. Moja najljubša pesem je Zlata ribica. Pa še to - odlično igra kitaro.Klara Dolamič, 6.a20

Mozaik dogodkovV četrtek nas je obiskal Adi Smolar. Nastop mi je bil zelo všeč. Zapel je veliko pesmi, pri katerih smo sodelovali( ploskali, peli, skakali …).Aleksandra Keše, 6.bNa nastopu mi je bilo najbolj všeč to, da se je po vsaki pesmi malo pohecal, da je zapel veliko pesmi in da je nakoncu prijazno delil avtograme.Neja Krampl, 6.aZelo mi je všeč njegov smisel za zabavo ljudi s pesmijo. Nekateri smo ga pozdravili že skozi okna učilnic. On jetudi dober slovenski tekstopisec, saj v Sloveniji prevladuje bolj narodno-zabavna glasba.Gašper Rataj, 6.aZelo mi je bilo všeč to, da je v pesmih uporabljal smešna besedila. Na pesmi si lahko plesal. Najbolj mi je bilavšeč pesem Bog ne daj, da bi crknu televizor.Marko Lorger, 6.bAdi Smolar dobro igra kitaro. Je tudi malo smešen, vendar je v redu, pa tudi ima nekaj zelo lepih oz. dobrihpesmi. Sedel sem na klopi, vsi so stali in skakali tako, da so se tresle cele tribune. Ko pa je šel, so vsi kričali, danaj še kaj zapoje.Žan Vodopivc, 6.aNastop mi je bil zelo všeč, ker je dober kantavtor in ima dobre skladbe. Nastop je bil prekratek.!Jure Peček, 7.bVšeč mi je bilo, ker nas je s svojimi besedili spomnil na naše napake v vsakdanjem življenju in so pesmi kljubtemu zvenele odlično.Jan Škoberne, 7.bAdi Smolar je bil super, ker je zapel veliko pesmi. Najbolj mi je bila všeč Jaz ne grem v šolo. Všeč mi je, ker imadolge lase in zelo dobro igra na kitaro.Uroš Recko, 8.aTa koncert mi je bil zelo všeč. Ko smo zaslišali njegovo glasbo, so nam začele noge kar same poplesavati.Ingrid Korez, 9.aAdi je faca 1a, na kitaro brenka sem ter tja. Bilo nam je lepo, še večkrat tako.Maja Kolar, 9.b21

Mozaik dogodkovDEVET LET PEVSKE ZVESTOBEPri pevskem zboru sva že devet let in vsako zase je bilo nekaj posebnega.V prvem razredu smo peli bolj otroške in zabavne pesmi, z vsakim višjim razredom pa je bila težavnost našihpesmi večja.Poleg petja smo veliko plesali in igrali na glasbila. Nastopali smo na šolskih prireditvah in ob večjih praznikih(novo leto, materinski dan, državni in kulturni prazniki).V 3. razredu smo se prvič udeležili revije pevskih zborov v Šentjurju.Vseh devet let smo peli ljudske, zabavne in umetne pesmi v dvoglasju in troglasju.Letos smo bili na intenzivnih pevskih vajah v Celju, kjer smo se naučili pesmi za revijo. Seveda smo poleg petjaimeli veliko zabave.Ob zaključku devetega razreda smo pevke prejele priznanja Sklada za kulturo. To priznanje dobijo vsi pevci, ki soveč let prepevali v šolskih pevskih zborih. Bilo nas je kar dvajset.Vse pevke odhajamo v srednje šole. Mogoče bo katera od nas začutila željo, da z aktivnim petjem nadaljuje tudinaprej. Kdo ve? Zaenkrat še nihče. Vemo pa, da so naši spomini lepi in prijetni.Anja Gaber in Renata Knez, članici MPZ22

Mozaik dogodkov20-LETNICA REPUBLIKE SLOVENIJEMladi zgodovinarji smo pod vodstvom ge. Jožice Leban ustvarjali v okviru poukazgodovine, izven ur pouka, pri zgodovinskem krožku, preko elektronske pošte in celov soboto. Sodelovali smo na računalniških, literarnih, ustvarjalnih delavnicah, prioblikovanju in urejanju razstav, še posebej ob 15-letnici šole. Ogledali smo si muzejNarodne osvoboditve v Mariboru, muzej Novejše zgodovine v Celju in Muzej južneželeznice ter muzejsko zbirko Rifnik v Šentjurju.Muzej novejše zgodovine CeljeV muzeju smo si ogledali razstavo Arhiva RS ob 20. obletnici plebiscita in o osamosvojitvi Slovenije. Spoznalismo pomen številke Milijon 289 tisoč 369. Ko smo zbrali pogum in stopili skupaj, smo doživeli življenjeCeljanov v 18. stol. in spremljali njihov način življenja vse do danes. V vagonu smo občutili grozote 2. sv. vojnena Celjskem, ogledali pa smo si tudi zapor Stari pisker in fotografski atelje Josipa Pelikana.Te zanima kaj več? Reši križanko in izpiši geslo!1. Dan državnosti in ____________2. S katerim letom pridobiš volilno pravico?3. Valuta, ki smo jo imeli pred evri.4. Koliko državnih praznikov je danes posvečenospominu na plebiscit in osamosvojitev Slovenije?5. Dan samostojnosti in enotnosti praznujemo26. _________ (mesec)6. Ljudje, ki živijo v mestu.7. Kaj se je zgodilo 23. 12. leta 1990?8. Koliko let je Slovenija samostojna država?9. Staro ime za mesto Celje10. Slovenija se je osamosvojila 25. _________ (mesec)11. Kakšna država je Slovenija?12. Zapor v Celju se imenuje ________ pisker.13. Predstavnik celjske obrti konec prejšnjega stoletjaMŽAŠDŽ14. Razstave smo si ogledali v Muzeju__________ zgodovine Celje.15. Razstave smo si ogledali v Muzeju__________ zgodovine Celje.GESLO: ___________________________ . Rešitve : enotnos4, osemnajs4m, tolar, dva, decembra, meščani, plebiscit, dvajset, Celeia, junija, samostojna, Stari, krojač, Kajuh, novejše, Pelikana23Križanka: Sara Sivka, 9.bTekst: Špela Črešnar, 9.a

Mozaik dogodkovZanimiv kulturno-zgodovinski dan5. januarja 2011 smo se devetošolci pod vodstvom ge. Blanke Pasarič, Jožice Leban in v spremstvu razredničarkDarje Šarman in Claudie Rabuza podali v Maribor.Veseli in vedoželjni po novoletnih počitnicah smo si najprej v muzeju Narodne osvoboditve ogledali razstavo odrugi svetovni vojni na slovenskih tleh in o slovenski osamosvojitvi.Nekateri učenci pa smo dobili tudi posebno priložnost, da smo lahko sodelovali s televizijo Maribor, ki je v časunašega obiska pripravljala prispevek o razstavi.Tako sem lahko tudi jaz na kratko predstavila svoje znanje in vtise. Kasneje smo se večkrat pojavljali na televiziji,na kar smo bili zelo ponosni. Na koncu ogleda pa nas je čakal še kviz in ker smo se dobro odrezali, smo dobili tudiposebna priznanja.Blizu muzeja pa je tudi opera, do katere smo se odpravili kar peš, in sicer na ogled operete Netopir.Tudi ta del kulturno-zgodovinskega dne nam je ostal v lepem spominu, saj nas večina v operi prej še ni bila.Pričakovali smo urico malce zdolgočasenega sedenja, odšli pa smo navdušeni. Mene so najbolj osupnili odličnipevci, dober orkester in zanimiv scenski nastop.Za konec pa smo se še ustavili v Europarku, kjer smo se okrepčali in izmenjali mnenja in doživetja.Katarina Vodopivc, 9.aPUSTOVANJENa pustni torek, 8. marca 2011, je na naši šoli potekalo pustovanje za vse učence. Prvo in drugo uro so učencirazredne stopnje rajali, plesali in se zabavali v šolski telovadnici ob zvokih prijetne glasbe. Tretjo, četrto in petouro pa smo v telovadnici rajali, peli in plesali učenci predmetne stopnje. Fantje so se na začetku sramežljivoskrivali v kotih telovadnice, ampak ni trajalo dolgo, ko so jih dekleta potegnila na plesišče in zabava se je pričela.Med najbolj plesno razpoložene učitelje pa spada ga. Marija Arbajter, ki je z nami plesala od začetka pa vse dokonca. Tudi nekateri učitelji so se našemili, najbolje našemljene pa so bile Helena Esih, Jožica Leban in JelkaKrampl. Za odlično glasbo pa je skrbel duo Alibi, ki nam je izpolnil tudi marsikatero glasbeno željo. Ob koncu paso podelili tudi nagrade za najboljše maske.Prvo nagrado je dobila Sara Sivka, ki je bila našemljena v čokolado Milko. Imela je res unikaten kostum, ki si gaje izdelala sama iz ovitkov čokolade.Julija Pintar, 9.b24

Mozaik dogodkovShema šolskega sadjaNaša šola že drugo šolsko leto sodeluje v evropskem projektu razdeljevanja sadja v šolah. Učenci ob redni malicienkrat na teden dobimo še sadje, ki ga financira Evropska skupnost.Zdaj že vemo, kadar je sadje v sadnem kotičku jedilnice, je dan za »evropsko sadje«.Pa da ne boste mislili, da smo samo jedli. Ne, bili smo tudi zelo ustvarjalni. O sadju smo risali, sodelovali nanatečaju, pripravili razstavo, pripravljali sadne jedi, tudi v pisanju pesmic o sadju smo se poizkusili.In kaj mislijo o »evropskem sadju« učenci šole? Zapisali sva nekaj misli.Zelo mi je všeč. Je raznovrstno. Lahko bi bilo še večkrat.Tina Trupi, 5. aSadje je dobro, sočno. Všeč mi je.Manja Čokl, 4. bSuper. Lahko si vzamemo sadje med odmori, ne samo v času malice.Laura Gradič, 6. bVedno vzamem sadje, ker je dobro.Katarina Gabršček, 3. aJagode so zakon!Učenci 8. razredovKer ga imam rada, bi lahko bilo še večkrat.Tamara Dobršek, 2. bZapisali: Ana Ajdnik in Maja Knez, 7. b25

Mozaik dogodkovOdlični tekmovalciPo enoletni prekinitvi je bilo v letošnjem šolskem letu v ospredju tekmovanje iz znanja zgodovine na temo Ob20. obletnici samostojne Slovenije.Pod mentorstvom ge. Jožice Leban smo proučevali in raziskovali, si ogledali razne posnetke, filme, muzeje, dasmo lažje razumeli obdobje od leta 1945 do danes.Na začetku tekmovanja je bilo prijavljeno veliko učencev 8. in 9. razredov, nato pa se je zaradi zahtevne inobsežne snovi veliko tekmovalcev odjavilo.Do šolskega tekmovanja nas je vztrajalo le še 13 učencev.Naš trud, ki smo ga vložili v tekmovanje, je požel sadove, saj so bili naši rezultati tekmovanja zelo visoki. Natekmovanju nihče od tekmovalcev ni dobil manj kot 21 točk od možnih 34, točke najboljših pa so se gibaleokoli 30 točk in čez.Kljub temu, da so bili rezultati tekmovanja odlični, smo lahko po pravilniku prejeli bronasto priznanje le 4učenci in vsi smo se tudi uvrstili na področno tekmovanje.Zaradi zahtevnosti snovi smo izkoristili vsako prosto uro za učenje snovi. K boljšemu poznavanju tega obdobjapa nam je zelo pomagal obisk muzeja Narodne osvoboditve v Mariboru, kjer smo izvedeli mnogo koristnihinformacij za tekmovanje.Uradni rezultati področnega tekmovanja so bili znani. Vsi štirje: Katarina Vodopivc, Julija Pintar, MonikaVolarič in Rok Gajšek, smo usvojili srebrno priznanje. Jaz in Katarina pa sva se uvrstili na državno tekmovanje,Moniki Volarič je zmanjkala ena sama točka.Katarina se državnega tekmovanja ni udeležila zaradi drugega tekmovanja, ki ga je imela na isti dan.Svoje znanje pa sem obogatila v Muzeju novejše zgodovine Celje, kjer smo si mladi zgodovinarji ogledalirazstavo Arhiva RS ob 20. obletnici plebiscita in o osamosvajanju Slovenije.Priprave na državno tekmovanje so bile včasih kar naporne, vendar je bil nakoncu trud poplačan.Na državnem tekmovanju sem si med 143 tekmovalci iz vse Slovenije delilaodlično 5. mesto.Med vsemi tekmovalci iz Občine Šentjur in Dobje pa je le meni uspelo usvojitiZLATO PRIZNANJE, zato sem še toliko bolj ponosna nanj.Julija Pintar, 9.b26

Mozaik dogodkovMladi in demokracijaTudi pri državljanski in domovinski vzgoji ter etiki smo ustvarjalni, aktivni in razglabljamo o demokraciji in še očem.V tem šolskem letu že drugič sodelujemo z Razvojno agencijo Kozjansko.5. oktobra 2010 smo se udeležili okrogle mize: Kaj je demokracija? Bilo je zanimivo, srečali smo se z učenci inmentorji Občine Šentjur in Dobje.Pogovarjali smo se z gostom dr. Mirom Cerarjem, ki nam je na zanimiv način predstavil svojo knjigo Kako semotrokom razložil demokracijo in odgovarjal na naša vprašanja.Trenutno pa poteka sodelovanje osmošolcev v projektu Tvoje dejanje šteje. Predstavniki agencije Kozjansko sonam na zanimiv način predstavili delovanje občine Šentjur.Pred nami je šolski kviz, kjer bo izbrana najboljša ekipa za udeležbo na občinskem kvizu. Za konec pa bo še izletv Ljubljano, kjer si bomo ogledali parlament, ustavno sodišče in še kaj zanimivega.Ana Pipinič in Špela Škorjanc, 8.bPrisluhnimo kulturno-zgodovinski dediščini ŠentjurjaPri sodobnem pouku učenec z različnimi dejavnostmi gradi in širi svoje znanje.Tako smo učenci širili svoje znanje tudi pri zgodovini in likovni vzgoji.Pri pouku zgodovine nas je učiteljica Jožica Leban v okviru učne snovi seznanila z izvorom panjskih končnic,povezala s prvim učiteljem modernega čebelarstva na Slovenskem Antonom Janšo in vse skupaj navezala nakulturno dediščino Šentjurja in ljudsko umetnost pri likovni vzgoji.Usmerjala nas je pri odkrivanju zgodbic, pripovedi, velikih osebnosti, znamenitosti, ki so nepogrešljiv del našeokolice. Razvijali smo spoštovanje do nje in z ustvarjanjem pripomogli k varovanju naše dediščine tudi v širšemprostoru.To smo povezali s predmetom likovno vzgojo, kjer smo pri učiteljici Mateji Jevšenak slikali dediščino Šentjurja napanjske končnice.Učiteljica nas je podučila, da so poslikane panjske končnice nepogrešljiva sestavinaslovenske ljudske duhovne kulture. Vsebina upodobitev na končnicah je včasihnabožna, včasih poučna, pogosto pa tudi humoristična. Pri ustvarjanju nas je usmerjalaz napotki in spodbujala.Ob koncu ustvarjanja smo zgodovinske in likovne izdelke razstavili v avli telovadnicena kulturni prireditvi ob 15. obletnici naše šole.Sodelovalo nas je kar 24 učencev. Ob ustvarjanju smo se zabavali in veliko noveganaučili.Na svoje izdelke smo bili skupaj z mentoricama zelo ponosni.Iza Šentjurc, 9.a27

Mozaik dogodkov20 let plebiscita na naši šoliNa naši šoli pazimo tudi na to, da ostanemo zavedni Slovenci, zato nismo pozabili na zelo pomembenzgodovinski dogodek, to je plebiscit, od katerega je minilo 20 let. Obeležili smo ga v okviru novoletne prireditveŠola ima talent.Dobila sem to častno nalogo, da sem z g. ravnateljem Robertom Gajškom naredila intervju.Pri tem pa mi je pomagala učiteljica zgodovine ga. Jožica Leban.Ravnatelj je najin pogovor popestril s svojimi izkušnjami, ki jih je doživel obplebiscitu. Verjamem, da so tudi starši uživali ob tem in se malce zamislili, kakozelo je bil za nas Slovence pomemben ta prelomni zgodovinski dogodek. Šeposebej se mi je v spomin vtisnila knjiga, ki jo je prinesel ravnatelj. Na prvi stranije bil označen datum plebiscita, ki ga je zapisala njegova žena.Ta dogodek pa je tesno povezan z dnevom, ko so bili razglašeni rezultatiplebiscita, to je Dan samostojnosti in enotnosti.Na to temo so raziskovali tudi Jan Škoberne, 7.b, ki je izvedel intervju s svojomamo Brigito Škoberne, Ula Podgoršek, 7.b, ki je izvedla intervju z dr. MiromCerarjem in Tjaša Veličkovič, 7.b. Svoje intervjuje so ob dnevu samostojnosti inenotnosti razstavili v zgodovinskem kotičku.Monika Volarič, 9.a28

Mozaik dogodkovMatematično tekmovanjeTudi letos smo na šoli imeli matematično tekmovanje. Tekmovali smo kar 204 učenci, med nami pa letos prvič tudiprvošolčki. Tekmovanje je bilo 17. marca, vse pa se je začelo že mnogo prej, ko smo se s svojimi mentoricamipripravljali na tekmovanje. Vsak si želi lepega rezultata, zato je bilo v zraku tudi nekaj tekmovalnosti. Predvsem zamlajše učence je bilo tekmovanje že pred in tudi po njem prva tema. Bili pa smo tudi uspešni. Osvojili smo kar 69bronastih Vegovih priznanj.V 1. razredu: Ernojs Saramati, Alen Švegler, Aljaž Švegler, Taja Zajko, Ana Ljubej, Gašper Centrih, LauraEisenkoler, Lara Krivec, Jaka Ledinšek, Amadej Lupše, Rok Obreza, Timon Potecin, Urh Centrih, Bleard Gutaj,Eva Horvat, Matic Videc. V 2. razredu: Urban Grajžel, Alja Hribernik, Maja Majcen, David Pšeničnik, Nejc Rezar,Špela Zupanc, Oskar Černjak, Nuša Hercog, Zoja Novak, Tjaša Stojan in Klara Velenšek. V 3. razredu: AnaMajcen, Tjaž Zajko, Jure Zalar, Hana Linder, Nadja Belšak ter Maja Planko. Med četrtošolci so bili najbolj uspešni:Urh Kovačič, Anja Keše, Sergej Stojan, Tina Selič, Eva Škoberne, Patrik Šarlah in Tanja Seničar. V 5. razredu:Tina Trupi, Gašper Pistotnik, Jaša Stojmirovič, Alja Zalar, Tamara Arzenšek ter Neli Čadej. V 6. razredu: NejcLončar, Aleksandra Keše, Nika Belina, Lara Kovačič, Žan Vodopivc, Lora Šarlah ter Timotej Ivakič. V 7. razredu:Jan Škoberne, Jure Ledinšek, Sara Jevšinek in Kaja pevec. V 8. razredu: Maja Gračner, Zala Golob, ValentinaLokovšek, Nina Muškotelc in Špela Škorjanc. V 9. razredu pa: Katarina Vodopivc, Katja Škrjanec, Tadej Zalar, RokGajšek, Monika Volarič, Neža Moškotevc in Julija Pintar.Po šolskem tekmovanju pa sledi področno in s svojim rezultatom smo si vstopnico zanj priborili: Jan Škoberne,Jure Ledinšek, Sara Jevšinek, Maja Gračner, Zala Golob, Nina Muškotelc, Katarina Vodopivc, Katja Škrjanec,Tadej Zalar in Rok Gajšek. Pripravljali smo se še več, rešili še več nalog in imeli tudi sobotno matematičnodelavnico. Morda se ne sliši preveč zabavno, a nam ni bilo hudo. Vmes smo se tudi posladkali. In ker čas hitro beži,smo se kmalu podali v Slivnico na področno tekmovanje. Takrat ja bilo vse še malo bolj napeto, ker smo se žepotegovali za srebrna priznanja. In 30. marca smo bili zelo uspešni. Usvojili smo kar 7 srebrnih priznanj, kar je večkot tretjina v vsej občini. Dobitniki pa smo: Jan Škoberne, Maja Gračner, Nina Muškotelc, Zala Golob, KatarinaVodopivc, Tadej Zalar in Rok Gajšek.Zadnja stopnja na matematičnem tekmovanju za nas osnovnošolce je državno tekmovanje. Tja sem se z drugimmestom iz področnega tekmovanja uvrstila tudi jaz. Vadila sem še več, predelala še nekaj dodatne snovi in upalatudi na malo sreče na državnem tekmovanju 16. aprila. Na osnovni šoli, kjer je bilo tekmovanje, smo bili že maloprej. Tam sem imela verjetno največjo tremo. Že zaradi prostorov in ljudi, ki jih nisem poznala, pa tudi zato, kernisem vedela, kakšne naloge me čakajo. Seveda so bile zahtevne in tisti 2 uri, ki sta bili namenjeni reševanju, sta šeprehitro minili. Že istega večera so bili znani neuradni rezultati. Med vsemi devetošolci v Sloveniji sem osvojila133. mesto.Katarina Vodopivc, 9.a29

Zvezde naše šoleINTERVJU Z NUŠO HERCOG, NAŠO MLADO ŠAHISTKO1. Kdo te je navdušil za igranje šaha?• Doma ati, pri šahovskem krožku učitelj David, sedaj pa treniram pri šahovskemmojstru g. Marjanu.2. Katera poteza ti je najbolj všeč?• Šah mat mi je najbolj všeč.3. Zakaj si se odločila za igranje šaha?• Glavni vzornik je bil ati. Mamica mi je povedala, da sem že pri 3. letih znalapravilno postaviti šahovske figure. Od januarja letos pa ga igram intenzivno prišahovskem krožku v šoli.4. Kako dolgo že igraš šah?• Treniram ga že 2. leti, rekreacijsko pa sem ga igrala že prej. Sedaj se udeležujem tudi šahovskihtekmovanj za najmlajše (do 10 let).5. Ali imaš že kakšne uspehe pri šahu?• Imam že pet medalj in nekaj priznanj. Na državnem prvenstvu sem osvojila 3. mesto in pokal pripospešenem šahu (do 8. let).6. Kje vse si že igrala šah?• Na tekmovanju na Igu (2. mesto) in na naši šoli.7. Kolikokrat na teden imaš šahovski trening in kako poteka tvoj trening?• Treninge imam enkrat na teden. Učitelj mi govori, da moram opazovati nasprotnikovo potezo inreševati naloge, ki mi jih da za domačo nalogo.8. Ali imaš pri šahu kakšnega vzornika?• Vzornica mi je prijateljica in sošolka Maja Majcen, s katero skupaj igrava.9. Ali tudi doma igraš šah?• Ja, z mamico, bratom Amadejem in atijem.Videli smo pa tudi, da plešeš.10. Ali rada plešeš?• Ja, najraje plešem hip-hop, latino in v parih.30

1. Kdo te je navdušil za ples?• Navdušila sem se v šoli pri plesnem krožku in športni vzgoji.2. Ali se udeležuješ plesnih tekmovanj?• Seveda. Letošnje leto sem se udeležila ŠPF-ja na naši šoli.3. Kako pa sošolci gledajo na tvoje uspehe? Se tudi oni veselijo s teboj?• Ja, sošolci so zelo veseli zame in me vzpodbujajo.4. Kaj počneš v prostem času?• Zunaj veliko telovadim, se igram, gledam risanke in igram šah na računalniku.5. Kako pa ti gre v šoli? Se pridno učiš?• V šoli mi gre dobro, moj najljubši predmet je športna vzgoja. Želim pa postati tudi profesionalnaigralka šaha.Kaja Šolman, 9.bTakole pa je o šahu zapisala Nuša:Šah je igra za razmišljanje. Za igro potrebujemo šahovnico in figure. Igralna ploskev ima 64 črno-belih polj. Za igropotrebujemo 16 belih in 16 črnih figur. Figure imajo svoja imena: kralj, dama, skakač, lovec, trdnjava in kmet.Igramo lahko pospešeni ali počasni šah. Za igro potrebujemo posebno šahovsko uro.Jaz zelo rada igram šah.Nuša Hercog, 2.b razred31

1. Kdaj sta pričela s plesnimi treningi in kaj vaju je navdušilo? Ali sta imela kakšne vzornike?Neli: V drugem razredu sva zmagala na Šolskem plesnem festivalu in s spodbudo staršev ter učiteljev pričela plesati vPlesnem valu. Ker so plesi v parih bili všeč obema sva se odločila, da bi pričela tudi tekmovati, zato sva se prepisala vplesni klub Pingo, kjer je možno tudi tekmovati. Kasneje je moja vzornica postala Nadiya Bychkova, ki pa je trenutnotudi državna prvakinja.2. Kje in kolikokrat na teden trenirata?Domen: Trenirava v plesnem klubu Pingo v Mariboru od trikrat do petkrat na teden.3. Kateri je vajin najljubši ples?Neli: Angleški valček, rumba.Domen: Angleški valček, samba.4. Kako okvirno potekajo vajini treningi?Neli: Najprej se na začetku vsakega treninga ogrejeva. Potem pa sledi enkrattedensko individualni trening in dvakrat tedensko skupinski trening, kjer se delapredvsem na kondiciji in tehniki.5. Koliko priznanj že imata?Domen: Imava že 43 medalj in 7 pokalov.6. Katera je vajina najvišja uvrstitev?Domen: 1. mesto na državnem prvenstvu.7. Kdo je vajin trener?Neli: Najina trenerja sta Branko Bohak, ki naju uči standardne plese in Alenka Bohak, ki pa naju uči latinsko-ameriškeplese.8. Neli, slišali smo, da si se poškodovala. Ali si že okrevala?Neli: Ja, res je. Imela sem poškodovano nogo in mavec na roki, vendar že sedaj na polno trenirava za državnoprvenstvo.9. Bila sta tudi na televiziji. V kateri oddaji in kako je bilo?Domen: Bilo je super, plesala sva v oddaji Polka in valček.10. Kako usklajujeta treninge s šolo?Zvezde naše šoleNeli in Domen, naša plesna mojstraNeli: Pri pouku ne manjkava, ampak se velikokrat zgodi, da morava na trening vzeti tudi kakšen zvezek in se učiva medpotjo tja in nazaj.Naslednje leto pa bosta naša že uigrana plesalca prešla od pionirjev k mlajšim mladincem in s tem dobi Neli tudi novo obleko, kipa bo narejena kar iz dveh barv. Želimo jima še veliko uspeha in čim več odličnih uvrstitev.32Julija Pintar, 9.b

ŠportŠPORT AKTIVNOST GIBANJE SPROSTITEV RAZVOJ ZDRAVJEŠPORTTudi v letošnjem šolskem letu so bili učenci OŠ Hruševec Šentjur na športnem področju zelo aktivni. Veselili sose na športnih dnevih, pri športnih interesnih dejavnostih in v projektih Hura, prosti čas ter množično sodelovalina šolskih športnih tekmovanjih in prireditvah. Nastopili so na več kot 60 tekmovanjih. Največ učencev, kar 85%,je sodelovalo na šolski ravni. Mnogi so se potrudili na medobčinskih tekmovanjih, zmagovalci le-teh pa so seuvrstili na področna tekmovanja. Najboljšim je uspelo tudi do državnega prvenstva.Še naprej naj bo vodilo, da je pomembno sodelovati in ne le zmagati. Pravzaprav pa so zmagovalci vsi, kisodelujejo, saj so se morali za tekmovanja pripravljati. Vsakodnevna aktivnost pa je nujno potrebna za skladenrazvoj otroka. Če to ni zmaga? Absolutni zmagovalci pa so, če tekmujejo sami s seboj in znova in znovapostavljajo osebne rekorde.Naj velja tudi za OŠ Hruševec Šentjur: »Zdrav duh v zdravem telesu.«Claudia Rabuza, prof. športne vzgoje1) 15. Ljubljanski maraton, 23. 10. 2011Slika: skupinska OŠ HR (Učenke in učenci OŠ Hruševec Šentjur na 15.Ljubljanskem maratonu ter helijevi baloni)2) V sredo, 29. septembra 2010, je na področnem tekmovanju v ekipni atletiki sodelovalo 42 učenk in učencev OŠHruševec Šentjur.Ekipno so učenke osvojile 6. mesto, učenci pa10. mesto.Največ točk so pri učencih pridobili- Tilen Zavšek, 9. b - 60 m - 956 točk,- Aljaž Novak, 9. b - vortex - 848 točk in- Gašper Ocvirk, 9. b - vortex - 826 točk.Največ točk pa so pri učenka pridobile- Monika Volarič, 9. a - krogla - 889 točk,- Maja Kolar, 9. b - 6 m - 885 točk in- Kaja Šolman, 9. b - vortex - 874 točk.33

ŠportZelo uspešni posamezniki v posamezni kategoriji:Učenci- 8. mesto: Zavšek Tilen, 9. b - 60 m (8,49 s)- 9. mesto: Aljaž Novak, 9. b - vortex (52, 59 m)- 11. mesto: Gašper Ocvirk, 9. b - vortex (51,10)Učenke- 2. mesto: Kaja Šolman, 9. b - vortex (40,18 m)- 3. mesto: Frank Anna Marie, 8. a - višina (1,25 m)- 3. mesto: Tjaša Zidanšek, 8. b - višina (1,25 m)- 3. mesto: Monika Volarič, 9. a - krogla (9,44 m)- 5. mesto: Nastja Germek, 9. a - krogla (8,81 m)- 6. mesto Kolar Maja, 9. b - 60 m (9,06 s)- 9. mesto: Šket Laura, 9. b - daljina (3,84 m)- 9. mesto: Zala Golob, 8. a - vortex (33,54 m)- 11. mesto: Maša Grejan, 9. b - 1000 m (3:58,72 min)3) Gorski tek, Smlednik, sobota, 25. septembra 2010Kljub deževnemu vremenu so se na progo podali tudi učenci OŠ Hruševec Šentjur:1. Maša Grejan, 9. b2. Zala Golob, 8. a3. Martin Brečko, 8. a4. Denis Ljubej, 8. a5. Tina Domanjko, 7. a6. Špela Muškotelc, 6. b7. Alen Cimerman, 6. a8. Jaka Korošec, 6. b4) Jesenski kros, Hruševec, 21. 11. 2010Sodelovalo je 48 učenk in učencev OŠ Hruševec Šentjur.34

Šport6) BowlingBowling zveza Slovenije (BZS) je letos prvič organizirala tekmovanje v bowlingu za osnovne šole. Po 12regijah so potekala tekmovanja v bowling centrih. Vsaka šola je lahko prijavila po tri ekipe, ki jih sestavljajo potrije učenci. Ekipe so lahko mešane, torej dečki in deklice skupaj.Na področnem tekmovanju v Celju, ki je bilo 17. marca 2011, so sodelovale tri ekipe: OŠ Polzela, OŠ Ljubečnain OŠ Hruševec Šentjur. Devet ekip se je pomerilo v dveh igrah v kvalifikacijskem krogu. Po kvalifikacijskemkrogu je največ kegljev podrla ekipa Polzela 1, nato ekipa Hruševec 2, Polzela 2, Hruševec 1, Hruševec 3…Sledil je dvoboj 4. in 3. uvrščenega. Ekipa Hruševec 1 je premagala ekipo Polzela 2 in se pomaknila po lestvicinavzgor. Tako sta se za 2. mesto potegovali kipi OŠ Hruševec Šentjur. Zmagala je ekipa Hruševec 2, ki je imelapriložnost premagati ekipo Polzela 1, a so ji za to zmanjkali striki v zadnjih framih. Učenke in učenci OŠHruševec Šentjur so bili zelo zadovoljni, saj so se uvrstili na drugo, tretje in peto mesto. V finale se iz vsakeregije uvrstita prvi dve ekipi. Veselje je bilo še večje. Valentina, Rok in Aljaž so se na prvem šolskemtekmovanju v bowlingu že uvrstili na državno tekmovanje. Na državnem tekmovanju sta keglje podirala tudiKlemen Korošec in Klemen Peganc. Osvojili so 10. mesto.Ekipa OŠ Hruševec 1Rok Magdalenc, 8. aKlemen Peganc, 9. aDenis Tojnko, 8. aEkipa OŠ Hruševec 2Valentina Lokovšek, 8. bRok Petelnšek, 8. bAljaž Novak, 9. bEkipa OŠ Hruševec 3Maja Gračner, 8. bŽan Jakopin, 8. bKlemen Korošec, 9. aNagrade so bile podeljene tudi najboljšim posameznim tekmovalkam in tekmovalcem. Prvo mesto med dekletisi je priigrala učenka OŠ Hruševec Šentjur Valentina Lokovšek. Pri fantih si je drugo mesto priboril KlemenKorošec, tretje pa Klemen Peganc.Claudia Rabuza35

ŠportMaja Gračner, učenka 8. b OŠ Hruševec Šentjur:»Področnega tekmovanja v bowlingu smo se udeležili prvič, zatonismo prav vedeli, kaj naj pričakujemo. Radi »bowlamo«, zato se stekmovanjem nismo preveč obremenjevali, ampak v njem uživali. Zelosmo se zabavali in spodbujali drug drugega. Keglji so padali drug zadrugim. Bilo je super. Vzdušje je bilo sproščeno in živahno. Tekma jebila zelo napeta, saj so bile skupine zelo izenačene. Naša skupina se nažalost ni uvrstila naprej v stepladder (dvoboje), vendar smo z veseljemnavijali za ostale učence naše šole. Z veseljem se bomo tekmovanjaudeležili tudi naslednje leto. Nagrajeni smo bili prav vsi, ne glede nauvrstitev. Saj poznate rek:»Pomembno je sodelovati in ne le zmagati.«7) Gorsko kolesarjenje, Tunjice, 23. 9. 2010Na šolskem tekmovanju se je za uvrstitev na državno tekmovanje na kolesupodilo 10 učencev in ena učenka od 4. do 8. razreda. Osem korajžnihkolesarjev se je podalo na prvo vožnjo v gorskem kolesarjenju.8) JudoV soboto, 9. oktobra 2010, je na Ostrožnem potekalo odprto prvenstvokluba. Nastopilo je 36 tekmovalcev v skupini mlajših dečkov in deklic.Na tekmovanju je sodelovala tudi naša učenka Hana Lindner iz 3. arazreda.Usvojila je 3. mesto.9)Igre z žogoIgrali smo košarko, nogomet, odbojko, med dvema ognjema …36

Šport10) PohodništvoTa mlajši na Rozalijo, malo starejši pa kar iz Litije do Čateža.11) ŠKL Med dvema ognjemaV soboto, 26. 3. 2011, je 75 učencev OŠ Hruševec Šentjur sodelovalo na prireditvi ŠKL Med dvema ognjema vŽalcu. Prireditve se je udeležilo 22 ekip iz 12 osnovnih šol iz cele Slovenije.Učenci tekmujejo v treh starostnih skupinah: 1./2. razred, 3./4. razred in 5./6.razred. Ekipo sestavlja 8 učenk in 8 učencev ter 4 rezerve (2 učenki, 2učenca). Učenke in učenci OŠ Hruševec Šentjur so igrali zavzeto in borbeno.Pokazali so odlično igro, vsak po svojih zmožnostih. Učenci drugega razredaso slavili 2. mesto, tretješolci četrto, ekipa četrtega razreda pa je tekmiizgubila. Veliko veselje je doživela ekipa učenk in učencev 5. ter 6. razreda,ki so vse tekme zmagali, osvojili 1. mesto in se uvrstili na finalno prireditev.Ob zaključku so bili nasmejani prav vsi, saj so vsi prejeli priznanje, rozeto in praktične nagrade.12) ŠPF ŠOLSKI PLESNI FESTIVAL 2011V sredo, 16. marca 2011, se je na naši šoli odvijalo šolsko tekmovanje Šolski plesni festival. Plesalci so se na tadogodek pripravljali več mesecev. Pred začetkom tekmovanja pa je vse tekmovalce nagovorila gospa CvetkaŠpiljar, strokovni vodja Plesnegavala Celje . Tekmovanje se je začelo ob8.15 s koračnico, kjer so se plesalci v paru postavili v vrsto in na glasbokoračnice naredili velik krog. Natosta v parih odplesala tango vedno lepša,vedno starejša in vedno boljša Neliin Domen. Zaplesala sta ga strastno in večkot odlično.Za tem so nastopiliplesalci v paru prve, druge in tretje triade.Odplesali so angleški valček, cha-cha-cha in na koncu še swing. Sodniki soocenjevali in si zapisovali najboljšepare za finalni izbor. Tekmovalce soocenjevali sodniki: Boštjan Špiljarin Ajda Habjan iz Plesnega vala Celje inMarija Kodrin, profesorica OŠHruševec Šentjur.Po malici pa so bili na vrsti solo plesi.Predstavila se nam je tudi deset članska šolska plesna skupina, učenke od 6. do 9. razreda. Koreografijo sta sestaviliLaura Šket in Julija Pintar, učenki 9. b razreda OŠ Hruševec Šentjur. Sledilo je tekmovanje za solo plesalce iz prvetriade, ki so se odrezali več kot odlično. Nato so svoje plesne spretnosti pokazali še tekmovalci druge triade37

Športin tretje triade. Na obisk pa so prišle tudi hip hoparke iz Šentjurja ter plesna skupina Plesnega vala Celje, kjer plešetatudi učenki OŠ Hruševec Šentjur. Na letošnjih kvalifikacijah za državno prvenstvo v svoji kategoriji so dosegleodlično drugo mesto. Ko so plesalci odplesali svoje, so imeli sodniki težko nalogo, da so pravično razdelili mestaplesalcev. Na koncu pa nas je čakala še razglasitev vseh rezultatov in podelitev priznaj vsem sodelujočim. Najboljšipa so prejeli tudi medalje. Vzdušje v telovadnici je bilo napeto; kasneje je bilo žal tudi nekaj razočaranj.V projektu Šolski plesni festival je na OŠ Hruševec Šentjur sodelovalo več kot 230 učencev. V plesu v paru jezaplesalo 220 učencev, v plesu solo pa 162 učencev.Julija Pintar, 9. bINTERVJUIntervju s Tamaro Arzenšek (zmagovalka v B-kategoriji, solo)Monika (M): Kako si se počutila na plesišču?Tamara (T): Občutek je bil odličen; imela pa sem tudi malo treme.M: Bilo vas je zelo veliko in ti si prišla do velikega finala. Si pričakovala, da boš med prvimi šestimi?T: Ja, malo se mi je dozdevalo.M: Si doma veliko vadila?T: Ja, približno eno uro vsak dan.M: Že obiskuješ kakšno plesno šolo?T: Ja, hodim na plesne vaje v Šentjur.M: Se boš s plesom še ukvarjala?T: Bom, ja.M: Hvala in še veliko zadovoljstva v plesu. Želim pa ti tudi odlične rezultate na področnem tekmovanju.Monika Volarič, 9. a38

Pogled v neboZ učenci med zvezdeV torek, 22. 3. 2011, smo na igrišču OŠ Hruševec Šentjur učenci naše šole pripravili astronomski večer, ki smoga poimenovali ''Z učenci med zvezde''. Dogodek smo prvotno načrtovali v petek, 18. marca. Takrat nam vreme nibilo naklonjeno. Nameravali smo opazovati eno največjih Lun v tisočletju. V torek smo imeli srečo, saj je bilonebo jasno, a prihoda Lune malo pred 23. uro zaradi temperatur okoli ničle nismo dočakali.Učenci, ki so upravljali s teleskopi, so se zbrali že ob 17.30 uri. Postavili so teleskope in umerili iskalo in cevteleskopa. Ostali pa smo se zbrali malo pred sedmo uro zvečer. Obiskovalci so začeli prihajati malce kasneje.Hruševec je bil ta večer v temi, saj so na občini odobrili izklop javne razsvetljave. Pred pričetkom smo učencivadili besedilo, saj je bila trema velika. Vsem se je zdelo, da besedila ne znamo najbolje. Vsi nastopajoči so bilitako živčni, da so me, ker sem bila voditeljica tega večera in sem imela seznam učencev, kar naprej spraševali,kdaj so na vrsti in da nič ne znajo. Ampak poti nazaj ni bilo. Toliko, kot smo znali, smo znali. Prišel je čas, ko smomorali počasi začeti, saj so večinoma že vsi prišli in bilo je dovolj temno, da so se pokazale zvezde.Po mojem pozdravu vseh udeležencev je Matevž predstavil planet Jupiter, a ga žal na igrišču nismo videli, saj jebil nizko na zahodnem obzorju. Ker še ni bilo popolnoma temno, smo za začetek predstavili naprave, s katerimiopazujemo nebo. Najprej nam je Žan povedal nekaj o njegovem teleskopu. Seveda pa ne opazujemo samo steleskopi, zato nam je Klemen predstavil njegov daljnogled. Da pa niso naprave predstavljali samo fantje, sva zIzo raziskali posebno napravo imenovano Sky Shout in več o njej nam je povedala Iza. Med nami je bilanajmlajša nastopajoča Eva, ki je četrtošolka. Povedala nam je nekaj besed o Soncu, nam najbližji zvezdi, kot smomi otroci sončki za naše starše.Ko pa se je začelo počasi temniti, nam je sošolka Monika pokazala ozvezdja, ki jih na nebu prepoznamo. Naučilanas je na različne načine poiskati Severnico. Da pa ni bilo to le naštevanje ozvezdij, smo o ozvezdjih povedali tudikaj več. Katarina nam je najprej povedala nekaj o znamenitih Plejadah in Biku, Nastja je opisala najlepšeozvezdje na zimskem nebu, Orion. Katarina pa nam je pripovedovala o ozvezdju Kasiopeja, po katerem se lahkotudi orientiramo. Seveda pa na nebu niso samo ozvezdja, na nebu nas razveseljuje tudi Luna, o njej pa nam jenekaj povedala Sara. Luna se nam včasih zdi kot neosvojene sanje, sanje, da bomo morda pa le kdaj prestopili inodšli na izlet na Luno. No, nekateri so na Luni že bili, res da jih je bilo malo, ampak od takrat je minilo že skoraj40 let. Nastja R. pa nam je več povedala o programu Apollo in o osvajanju Lune. Ne opazujemo samo ozvezdij,zvezd, opazujemo tudi razne druge objekte globokega vesolja. Objekti globokega vesolja so zvezde kopice,kroglaste in razsute, galaksije in razne meglice. Pred 250 leti je znameniti Charles Messier vse to opazoval izPariza. Več o tem pa nam je povedala39

Pogled v neboLucija. Na slovenskem denarju za 50 centov se pojavlja ozvezdje Raka, zato ker je Država Slovenija razglasilasamostojnost junija 1991. Takrat se je Sonce gibalo v ozvezdju Raka. Več o njem nam je povedala Renata. Enonajlepših ozvezdij zimskega neba sta tudi dvojčka. Dvojčka imamo skoraj v nadglavišču in nekaj o njem nam jepovedala Klara. Čisto za konec pa je še nekaj o Saturnu povedala Katja. Mislim, da smo se vsi kar dobro odrezaliin povedali, kar smo morali. Po končanih predstavitvah ozvezdij in naprav, s katerimi opazujemo, so imeli vsiobiskovalci možnost preizkusiti vse naprave in povprašati, če jih je še kaj zanimalo. Tudi člani Astronomskegadruštva Kosci so se nam pridružili z daljnogledom in dvema teleskopoma.Poleg druženja pod zvezdami je bil za vse obiskovalce pripravljen topel čaj in piškoti.Tako je šel naš večer počasi h koncu. Bilo je mrzlo, a ostala nam je nepozabna izkušnja nastopanja v javnosti vpopolni temi, ko vsi »plonk listki« odpadejo. Brez pomoči naše učiteljice, Marice Kamplet, nam to ne bi uspelo.Špela Črešnar, 9.a AstronomijaŽe vrsto let imamo na šoli kot krožek tudi astronomijo. Zadnji dve leti pa smo svoje znanje na tem področju lahkopokazali tudi na tekmovanju. Najbolj pa nas že ves čas spodbuja učiteljica fizike in matematike ga. Kamplet.Pred tekmovanjem smo se tedensko dobivali pred poukom, odpravili pa smo se tudi na teren. Imeli smoopazovanja, na katerih je bilo res super. Spoznali smo uporabo teleskopov in daljnogledov, se naučili uporabljatizvezdno karto … Ob delnem sončevem mrku 4. januarja 2011 pa smo se podali na Kalobje. Točka se je pokazalaza odlično. V dolini je bila megla in polno oblakov, mesto našega opazovanja pa je bilo popolnoma jasno. Zravensmo imeli tudi posebna očala in folijo, ki smo jo namestili na teleskop, da ne bi prišlo do okvare vida. Bilo jezanimivo doživetje kljub takratnemu hudemu mrazu. Priredili pa smo še en večer z imenom »Z učenci medzvezde«, na katerem smo izvedeli več o ozvezdjih in njihovi legi.Naučili smo se zelo veliko in ob tem tudi uživali zato mislim, da zanimanje o astronomiji ne bo prenehalo. Mordabomo nekoč vsi imeli možnost potovati v vesolje, tja med zvezde …Katarina Vodopivc, 9.a40

Učence smo povprašali...!Ljudje na Japonskem po potresu potrebujejo pomoč.Če bi bil velik in mogočen …Če bi bila …HANA-Pomagala bi graditi visok, visok zid, za njim pa hiše.-Kakšno družino bi povabila živet v Slovenijo.JURIJ-Pomagal bi graditi nove hiše.DENIS-Otroka, ki je ostal brez staršev, bi povabil živet k meni v Slovenijo.-Postala bi prijatelja, naučil bi ga slovenskega jezika.TEVŽ-Žal mi je, ker sem premajhen, da bi lahko pomagal.-Bi pa otroke povabil na predstavo.MAJA-Otrokom, ki so ostali brez stanovanja, bi z veseljem podarila svoja premajhnaoblačila in obutev,prazne zvezke, veliko steklenic čiste vode, igrače, pa tudi kaj denarja.ZALA-Ljudem v stiski bi prinašala vodo, hrano in oblačila.-Otroke bi povabila k nam v šolo, priskrbela bi jim brezplačne šolskepotrebščine.LUKA-Želim, da ne bi bilo nikoli več nobenega potresa.MAŠA-Ženske in otroke bi čim prej odpeljala v varnejšo državo.-Priskrbela bi jim topla oblačila in šotor, v katerem bi prenočevali.-Podnevi bi zanje skrbela z vsem, kar potrebujejo.KATARINA-Če bi imela svojo hišo, bi eni družini nudila dom, dokler ne bi zgradili novega.-Otroke bi naučila angleškega jezika, da bi se lahko sporazumevali.-Otroci bi hodili z menoj v šolo, zanje bi kupila šolske potrebščine.MARCEL-Ko bom velik, bom zdravnik; pomagal bom ljudem ki so doživeli nesrečo.ANTOŠ-Rad bi se pridružil gasilcem, ki gasijo jedrsko elektrarno.JAN-Skupino ljudi bi peljal v drugo mesto, kjer bi jim pomagal najti stanovanje in hrano.ALEN-Pomagal bi zaustaviti uhajanje plinov.-Nekaj otrok bi povabil v Slovenijo in bi jih naučil slovenskega jezika.ALEŠ-Ljudi v vasi, ki so ostali brez vsega, bi peljal v drugo državo. Tam bi jim priskrbel stanovanje in službo.41

Učence smo povprašali...ANKETA: KAJ SI NAJBOLJ ŽELIŠ?Da bi lahko živel na morju. / Matic Videc, 1. rRad bi imel leoparda, da bi ga jezdil. / Jan Šlogar, 1. rDa bi bil milijonar in bi si lahko vse kupil. / Gašper Urle, 1. rSvojo sobo, ker bi se tam igral. / Timon Potecin, 1. rRada bi postala slikarka, da bi lepo risala. / Alja Hribernik, 2. rKonja, da bi bilo v družini več članov. / Nika Cehnar, 2. rŽelim si postati zdravnica, da bi pomagala ljudem. Maša Š., 2. rJaz bi imel ponija in sedlo in uzdo. / Uroš Volavc, 2. rMoja velika želja je, da bi letela. / Janja Flis, 2. rRad bi imel PSP za igrice. / Nejc Rezar, 2. rŽelim si novo torbo za v šolo. / Jan Gobec, 2. rRada bi imela sestrico. / Lea Centrih, 2. rŽelim si bonbone. / Nuša Hercog, 2. rDa bi bila uspešna šolarka in glasbenica. / Hana Lindner, 3. rŽelim si krosa, ker na kolesu goniš, na krosu pa ne! / Sven Zupanc, 3. rŽelim si, da bi prišel v 4. razred. / Luka Destovnik, 3. rRad bi znal čarati, ker bi lahko začaral vse na svetu! / Lovro Lupše, 3. rŽelim si dobre ocene, ker želim imeti dobro službo. / Maja Planko, 3. rRada bi bila plesalka, ker bi rada bila slavna. / Nadja Belšak, 3. rŽelim si, da bi imel veliko prijateljev, ker se rad igram. / AntošPodpečan, 3. rDa bi znal veliko igrati na harmoniko. / Patrik Šarlah, 4. rČinčilo, ker je tako majhna in puhasta. / Zala Cene, 4. rDa bi imel vilo in bi živel udobno. / Urh Kovačič, 4. rBorderskega ovčarja – zaradi družbe, lepih sprehodov in zaščite pred vlomilci. / Eva Marš, 5. r42

Da bi imel lepo hišo, ki je zelo velika in brez davkov. / Jaša S., 5. rŽelim si postati balerina. / Antoneta Turk, 5. rNajbolj si želim skočiti s padalom, ker bi rad letel. / Marko Lorger, 6. rDa bi postala frizerka, ker me to veseli. / Laura Gradič, 6. rBazen, da bi se lahko poleti kopala v njem. / Nika Balon, 6. rŽelim si priti v ligo NBA in igrati v Miamiju. / Urh Planko, 7. rRad bi, da pride Christiano Ronaldo v Slovenijo. Care! / Primož Obreza, 7. rŽelim si svoje lastno letalo, s katerim bi potovala po vsem svetu. / TinaDomajnko, 7. rDobre in iskrene prijateljice, ker je prijateljstvo velik del življenja. / Maja Hribernik, 7. rDa bi začel hitro rasti, ker bi rad bil višji. / Jure Ledinšek, 7. rRada bi postala likovna umetnica, ker rada rišem in slikam. / Ula Podgoršek, 7. rMoja želja je, da bi postal prevajalec. / Peter Gradič, 7. rDa ne bi bil živčen pred tekmovanji. / Jan Škoberne, 7. rŽelim si, da ne bi imel zlomljene roke. / Aljoša Pertinač, 7. rHočem imeti več petk v redovalnici in več športne vzgoje. / Žan Kerš, 7. rDa bi z Justinom Biebrom igrala košarko 'ena na ena' :-)) / Iza Šentjurc, 9. rŽelim prepotovati cel svet. / Katarina Vodopivc, 9. rUčence smo povprašali...Uspešno končati šolo, biti uspešna pri vseh svojih izzivih, moje življenje pa najvedno zapolnjuje ljubezen, sreča in nove izkušnje. / Sara Sivka, 9. rŽelim si, da bi nekega dne svoj zvok flavte delila s celim svetom. / Monika Volarič, 9. rDa bi AC/DC prišli v Slovenijo, ker rad poslušam rock. / Matevž Bezamovski, 9. r43

Jezikovni kotičekParisParis (The city of lights) is the capital city of France and the largest city there. Itsarea is 105 square km and around 2,15 million people live there. If suburbs arecounted, the population of the Paris area rises to 12 million people.The Seine river runs through the oldest part of Paris and divides it into two parts,known as the Left Bank and the Right Bank. It is surrounded by many forests.Paris is also the centre of French economy, politics, traffic and culture. Paris hasmany art museums and historical buildings. As a traffic centre, Paris has a verygood underground subway system, airports and stations. The Metro was built in1900 and its total length is more than 200 km.The city has a multi-cultural style because 20% of the people there are not French.There are many different restaurants with all kinds of food.TourismParis has much to offer for sightseeing. Here are five very famous sightseeing spots:• The Eiffel Tower is the most famous sight in Paris, built by Gustave Eiffel in 1889 with 6,300 tons ofiron — that means 18.000 pieces of iron and 2.5 million rivets. With a height of 300 meters it was thehighest tower in the world for a long time. Over 6 million people visit it every year. It was made for afair, but the French government wanted to tear it down. With rising popularity, it stayed.• The Louvre is a museum with very famous, old works of art, such as the Mona Lisa and the Venus deMilo. The building was built as a house for French kings. The Louvre is the third biggest museum inthe world, with 60.000 square metres of show room. Over 5 million people visit it every year.• The Musée D'Orsay was a train station, but it is now an art museum. Most of the art at the MuséeD'Orsay was made between 1848 and 1915.• The Moulin Rouge is a cabaret with many shows. It is in Montmartre - a part of Paris with an excitingnightlife. In the Moulin Rouge, girls perform a famous dance called the French cancan.• The Champs-Élysées is probably the most famous street in Paris and one of the most famous in theworld. It is full of places to shop and eat. On one end of the Champs-Élysées there is the Arc deTriomphe.45Karmen Cverle, 8.a

Jezikovni kotiček46

Jezikovni kotičekDIE REISE ANS MEERUm 7.00 Uhr sind wir mit dem Bus losgefahren. In dem Bus haben wir Karten gespielt,Musik gehört und Bücher gelesen. Wir haben auf dem Ruheplatz angehalten. Wir habengegessen und getrunken, dann sind wir fortgefahren.Als wir ans Meer angekommen sind, sind wir ans Ufer gegangen. Am Ufer haben wir unsverkleidet und dann sind wir geschwommen. Wir haben mit dem Ball gespielt und wirhaben getaucht. Wir sind von dem Pier in das Meer gesprungen. Dann haben wir das Eisgegessen und gesprochen. Wir haben uns gesonnt.Wir haben neue Freunde kennen gelernt. Wir haben das Andenken gekauft. Wir sind mit dem Boot gefahren, weil dasWetter schön gewesen ist. Wir haben die Wassertiere gesehen. Ich habe die Ansichtskarten geschickt. Wir haben vielfotografiert.Um 18.00 Uhr haben wir gepackt und dann sind wir weggegangen. In dem Bus haben wir geschlafen. Diese Reise istsuper gewesen. Ich werde nächstes Jahr mit meinen Freunden auf diese Reise gehen.Renata Knez, 9. aMeine beste ReiseReise zum MeerEs war ein sonniger August. Ich ging auf eine Reise mit meiner Kusine Viva. Wir gingen mit dem Auto.Wir schliefen im Auto. Als wir in die Wohnung kamen, gingen wir essen. Um 12 Uhr gingen wir zum Strand. Dannsprang ich ins Wasser.Jeden Morgen fuhren Viva und ich Rollschuh in die Stadt. Jeden Abend machten wir einen Spaziergang in die Stadt.Wir sahen auch eine sehr schöne Palme. Wir sahen auch eine Schlange, eineKirche. Zum Abendessen hatten wir Melone und Salat.Wir nahmen Sonnenbäder. Wir gingen etwas trinken und wir tanzten spät in dieNacht. Meine Schwester kaufte uns ein Getränk. Dann hatten wir ein kleinesFotoshooting. Es war fantastisch. Am Abend spielten wir Karten und aßenNutella.Eines Tages war schlechtes Wetter. Es regnete. Wir gingen nach Hause. Damitendet meine Reise.Nastja Germek, 9.a47

Jezikovni kotičekMein LebenslaufGeburtIch bin im Jahr 1996 in Celje geboren. Mein Name ist Špela Črešnar. Ich bin 14 Jahre alt.AufenthaltMeine Familie und ich haben in Šentjur gewohnt. Im Jahre 2002 begann ich in die Schule zu gehen. Später zogen wirnach Vrbno.AktivitätIn der vierten Klasse begann ich Flöte zu spielen. In der fünften Klasse habe ich bei Plesni val getanzt.Mein FamilieIch habe einen Bruder, David. Er ist 20 Jahre alt. Meine Mutter ist Zlatka. Sie ist 41 Jahre alt und sie ist die Sekretärin inder Grundschule Hruševec Šentjur. Mein Vater ist Janez und er ist 51 Jahre alt.Essen und TrinkenMein Lieblingsessen ist Spaghetti mit Sauce. Aber mein Lieblingsgetränk ist Eistee.HaustiereZu Hause haben wir zwei Katzen, einen Hund und vierzehn Schafe. Aber mein Lieblingshaustier ist der Hamster.ElipsaVon 2009 tanze ich mit Mojca. Unsere Gruppe heißt Elipsa.HeuteJetzt bin ich in der neunten Klasse und die Grundschule geht langsam zu Ende.Am dreiundzwanzigsten März waren wir alle ins Gymnasium eingeschrieben. Ich habe mich für Gymnasium Lava inCelje entschieden.Špela Črešnar, 9. a48

Jezikovni kotičekMeine Reise nach Südosteuropa mit dem SchiffVenedig – Sonntag, 25. Oktober 2009Ich, meine Familie und drei anderen Familien sind endlich nach Venedig angekommen. Um03.00 Uhr haben wir auf das Schiff Costa Serena gegangen. Costa Serena ist sehr großes undschönes Schiff. Dieses Schiff kann 3780 Gäste und 1100 Besatzung akzeptieren.Um 6 Uhr haben wir endlich Venedig verlassen. So haben wir unsere einwöchige Reisebegonnen.Bari – Montag, 26. OktoberAm Morgen sind wir nach Bari in Italien gekommen. Wir haben einige Kirchen, schönen Strand, einige Statuen und dieStadtmauer besucht.Katakolon (Griechenland) – Dienstag, 27. OktoberWir haben ein Auto gemietet und sind nach Olympia gefahren. Olimpia ist eine griechische archäologische Stätte. Wirhaben Mauern, Statuen im Museum und viele Olivenbäume gesehen. Das Wetter war sehr schön.Izmir (Türkei) – Mittwoch, 28. OktoberNächster Halt war in der Türkei. Zuerst haben wir die Altstadt Agora besucht. Am interessantesten war für mich dasgroße Gesicht von Atatürk in dem Felsen. Atatürk war der erste Präsident der modernen Türkei.Istanbul (Türkei) – Donnerstag, 29. OktoberIstanbul liegt auf zwei Kontinenten: Europa und Asien. Wir haben die Blaue Moschee undHagia Sophia besucht.Auf dem Meer – Freitag, 30. OktoberWir waren den ganzen Tag auf dem Schiff, aber es war nicht langweilig. Das Schiff hatte 12Etagen. Unsere Kabine war in der 8. Etage.Jeden Abend haben wir verschiedene Shows in dem Theater gesehen.Es gab eine Menge von Bars, Geschäfte, Swimmingpools, Restaurants, Casino, Disco ...Dubrovnik (Kroatien) – Samstag, 31. OktoberUnsere letzte Station war eine schöne, kleine Stadt mit der Stadtmauer – Dubrovnik.Wir haben einen Spaziergang um die Stadtmauer gemacht.Wir haben Dubrovnik am Abend verlassen.Venedig – Sonntag, 1. NovemberWir haben unser Schiff Costa Serena in Venedig mit schönen Erinnerungen verlassen.Ich freue mich darauf, eine solche Reise noch einmal zu wiederholen!Iza Šentjurc, 9.a49

Svet je moj domPozabljeni otok Sokotra v Adenskem zalivuNa to potovanje sem se odpravila namesto smučanja skupaj s skupino biologov. Videla sem že veliko dežel, a topotovanje je bilo eno izmed najlepših. Skoraj celotno potovanje je bilo bolj po robinzonsko, brez elektrike intople vode, spanje v šotorih, prehranjevanje na poti stoje ali sede na kakšnem kamnu ali v toplem pesku. Napotovanju sem praznovala 13. rojstni dan. Dobila sem čudovito čestitko s podpisi vseh sopotnikov in torto,narejeno iz palačink in sloja čokoladnega namaza.Sokotra leži kakšnih 280 km od afriške celine in 380 km južneje od Arabskegapolotoka. Otok je dolg 133 km in širok 43 km, s površino 3600 kvadratnihkilometrov. Do leta 2001 niso imeli asfaltiranih cest na otoku. Naše prevoznosredstvo so bila terenska vozila in čolni. Ogromno pa smo hodili peš. Sokotrakot otok spada pod Republiko Jemen. Na otoku govorijo arabsko, a tudilokalni jezik sokotranščino, ki je mešanica arabščine in jezikov iz Afrike.Glavno mesto je Hadibo, kjer živi velika večina od 50.000 prebivalcev naotoku. Po veroizpovedi so muslimani, čeprav so v preteklosti bili kristjani.Posebnost otoka so drevesa nemogočih oblik in imen, prav tako pa tukaj najdemo precej eksotičnega rastlinstvain tudi živalstva. Značilno drevo je drevo zmajeve krvi, ki je cenjeno po svojem rdečem izcedku, ki gauporabljajo za kadilo in barvilo. Drevo raste 15 let in zraste le za pol metra. Na otoku imajo tudi drevo slonjanoga, ki je prav v času našega prihoda bujno cvetelo. Slonja noga ima tudi zelo podobno sorodnico, ki smo juvelikokrat zamenjali, a najbolj zanimvo je, da slonja noga raste dejansko iz kamna, medtem ko njena sorodnicane. Doslej so našteli 180 vrst ptic in 190 vrst metuljev, v morju pa se skrivajo prava bogastva, kajti imajo preko680 vrst rib, 300 različnih rakov in 230 različnih in prečudovitih koral. Ljubitelji potapljanja pa so nam vzeli sapos svojimi prečudovitimi fotografijami koral, rib in kamnin, da o plažah ne govorimo, kajti rečemo lahko le “vav”!Na otoku ne pridelujejo hrane, zato so odvisni od tistega, kar jim pripeljejo s celine in kar ulovijo sami. Voznikčolna nam je pokazal, kako enostavno je uloviti ribo. Med vožnjo je za čoln spustil trnek brez vabe in po nekajminutah je že ujel ribo. Eni v skupini pa so ribe lovili kar z rokami. Upam, da zdaj veste, kaj je bilo vsak dan nanaših krožnikih za kosilo in večerjo. Poleg odličnih rib pa sem se za nekaj časa prenajedla še riža in čokoladnihpalačink.V popoldanskih urah smo praviloma počivali na kakšni rajski plaži ali obkoralnem grebenu, ker so domačini preveč zasedeni z žvečenjem kata. VJemnu skoraj tretjina moških vsako popoldne žveči liste kata. Gre za nekakšneliste grmovnice z opojnimi sestavinami, ki delujejo kot nekakšna droga. Kat jenadomestilo za nekoč zelo razširjeno kavo.Čisto ob koncu potovanja smo obiskali še prestolnico Sano, ki je prav takočudovito mesto, o katerem bom mogoče kaj napisala kdaj drugič.Ula Podgoršek, 7.b51

Svet je moj domKrižarjenje od Italije do TurčijeNa potovanje sem se odpravila z družino in prijatelji med jesenskimi počitnicami v 5. razredu. Prvič smopotovali z veliko ladjo Costo Sereno. Ladja je tako velika, da se na njej z lahkoto izgubiš. To je pravo malomesto, saj je dolga 290 metrov in široka 35m. Na njej lahko biva 3.780 potnikov in 1.100 članov posadke.Na ladji lahko počneš marsikaj; nakupuješ v manjših trgovinah, igraš na igriščih ... Dovolj je bazenov,imajo fitnes, casino, veliko različnih restavracij in gledališče v treh nadstropjih, ki sprejme 1.200obiskovalcev. Ladja ima 16 nadstropij. Pogled z najvišjega nadstropja je bil prav srhljiv.1.dan.Okoli 4. ure zjutraj smo se odpravili na pot. Vozili smo se do 12. ure. Ko smo prispeli v Benetke, smopoiskali parkirno mesto in oddali prtljago, nato pa odšli na terminal za vkrcavanje.Ob prihodu na ladjo nas je pozdravilo prijazno osebje, nas fotografiralo in skeniralo naše podatke zapripravo ladijske kartice, ki je dokument, s katerim plačuješ, jo uporabljaš na ladji in pri izhodih iz ladje.Nato so nas odpeljali do sobe v osmem nadstropju, kjer nas je čakala prtljaga. Imeli smo sobo z balkonom,zato smo odšli pogledat, kakšen je razgled s takšne višine. Ob 7. uri je ladja izplula in bilo je super, saj je bilpogled na mesto zelo zanimiv. Ob 8. uri je sledila večerja. Odšli smo v samopostrežno restavracijo. Ko smopojedli, smo se uredili malce bolj svečano in odšli na predstavo v gledališče. Različne gledališke predstavese odvijajo vsak večer (artisti, pevci, plesalci, komiki ...).52

Svet je moj dom2.danV zgodnjih jutranjih urah smo prišli v Bari - to je tretje najpomembnejše južno italijansko pristaniško mesto.Po zajtrku pa smo se izkrcali in odšli na oglede. Najeli smo si taksi in si ogledali cerkev Sv. Nikolaja -Sv.Miklavža. Zatem smo si ogledali še mestne znamenitosti. Okoli 5. ure je ladjaizplula. S prijateljicami smo se odšle kopat in nato je sledila večerja, predstava ter spanje.3.danZgodaj zjutraj smo pripluli v mesto Katakolon - Grčija. Ob zajtrku smo imeli lep pogled na mesto. Nato pa smose odpravili na ogled Katakolona in Olympa. Izposodili smo si avtomobilček in se med vožnjo do Olympa zelozabavali. Ko smo prispeli do Olympa, smo si ogledali prizorišče prvih olimpijskih iger in muzej.Nato smo se odpravili nazaj proti Katakolonu in si vzeli nekaj časa za nakup spominkov in ogled mesta. Zatemsmo na ladji igrali košarko in se kopali. Zvečer smo si ogledali glasbeno predstavo in si privoščili koktejl.53

Svet je moj dom4.danKot običajno, smo v mesto prispeli zelo zgodaj. Po zajtrku smo se odpravili na ogled turškega mesta Izmir.Najprej smo se odpravili na ogled turške cerkve - mošeje. Dekleta smo dobila rute, saj so Muslimanke priobredu pokrite z ruto. Mnogo jih je z ruto pokritih tudi v javnosti. Doma ne nosijo rut. V čudoviti mošeji smose slikali in se učili moliti po njihovo, na kolenih in z glavo na tleh.Z obzidja trnjave se je videl v ogromno skalo vklesan portret Ataturka. To je pomemben turški voditelj, ki je vTurčiji odpravil zadnjega sultana, mnogoženstvo in uvedel neodvisnost.5. dan.Okoli 9. ure smo prispeli v mesto Istambul - glavno mesto Turčije, edino mesto na dveh celinah, in sicer Azijein Evrope. Istambul je čudovito mesto, ki šteje enajst milijonov prebivalcev. Ravno na dan našega obiska sopraznovali državni praznik in na našo žalost je bila tržnica, po njihovo bazar, zaprta. Ogledali smo siSofijino in Modro mošejo. To se veličastne stavbe, ki jih obišče ogromno turistov. Ogledali smo si šeznamenite cisterne za vodo, v katerih je bil sneman film James Bond. Sledil je ogled bivališč sultanov innjihovih zakladov. Turčija je zelo zanimiva. Šolarji nosijo uniforme, ženske rute, povsod so izobešene velikezastave, ljudje so prijazni in zelo spoštujejo Ataturka.6.dan.Na ladji smo bili cel dan. Igrali smo namizni nogomet, brali, se kopali. Ta dan smo imeli tudi prikazreševalne akcije na ladji. Udeležiti smo se je morali vsi potniki. Spoznali smo zelo zanimivega natakarja, kinas je zabaval z izdelovanjem figuric iz prtičkov, sicer pa je bil Filipinec. Zvečer smo imeli posebej svečanovečerjo s kapitanom in programom, ki ga je pripravilo osebje.54

Svet je moj dom7.dan.Okoli desete ure smo prispeli v Dubrovik - Hrvaška.To je najlepše hrvaško mesto. Ker nimajo pristanišča zatako veliko ladjo, smo se zasidrali blizu Dubrovnika, nato pa so nas do mesta odpeljali z rešilnimi čolni. Tamsmo si ogledali mesto in obzidje. Na ladjo smo se zopet vrnili z rešilnimi čolni. To je bilo še posebejzanimivo. Na ladji pa je sledila zelo ganljiva predstava v gledališču, saj so se nekateri člani posadke različnihnarodnosti (Filipinci,Francozi,Indonezijci ...) predstavili s svojimi talenti. Kar nismo mogli verjeti, da natakarjtako čudovito pojejo, plešejo ter so pravi cirkusanti.8.dan.Ob polnoči smo morali oddati prtljago in paziti, da smo se zjutraj zbudili pravočasno. Po zajtrku smo seodpravili proti izhodu, prevzeli prtljago in se poslovili malo žalostni, da je križarjenja konec. Domov smo seodpravili z lepimi spominov in odločeni, da se še vrnemo.Živa Selič, 6.a55

Svet je moj domObisk prijateljev v NemčijiIzpred šole smo se odpravili okoli 5. ure zjutraj z avtobusom. Po naporni 10-urni vožnji smo z zamudo prispeli vmajhno mesto New Anschpah, s katerim smo pobrateni. Že v šoli smo se razdelili po družinah in ker so vseprijateljice želele biti v parih, so me prosili, da bi bila sama in privolila sem. Spoznala sem prijetno 4-članskodružino s tipično starinsko hišo v majhni vasici. Na hribčku sredi vasice je bil stražarski stolp iz 12. stol.Zjutraj smo se odpeljali na prostor, kjer smo se naslednjih 7 dni zbirali. Poslovila sem se od mame, ki nas jepripeljala, in skupaj z Alexom in njenim sinom smo odšli do mojih prijateljic, ki so me že čakale in pripovedovaleo družinah. Z Lucijo in še z nekaterimi smo se usedli v avto in odpeljali do delavnice, kjer smo naslednje dni delalihiško za hrošče, narejeno iz vej, navrtanega lesa in slame. To hiško smo zgradili zaradi ogroženosti živalskih vrst.Vsak dan smo po 13. uri šli v najbližjo šolo na kosilo. V istem poslopju je vrtec, osnovna in srednja šola. Enkrat smopo kosilu odšli v majhno klubsko hiško, kjer imajo dijaki in učenci biljard, pikado ter druge zanimivih igre. Vnaslednjih dneh smo obiskali muzej na prostem in tehnični muzej. V njem smo si ogledali sodobne avtomobile,stroje, različna letala ter nekaj voščenih lutk. Na njihov dela prost dan smo na mojo željo obiskali živalski vrt. Poogledu le-tega smo se peljali na večerjo k njihovim prijateljem. Tam smo se pogovarjali, igrali šah in sedeli obognju.Zadnji dan je bil precej drugačen od ostalih. Zjutraj smo se odpeljali v adrenalinski park z družino, ki sem jospoznala na njihov praznik. Po razburljivem doživetju smo opravili hiter «šoping ». Alex in njegov oče sta gledalatekmo. Okoli 3. ure smo se postavili v vrsto za ogled najvišje stavbe v Frankfurtu, ki je tudi oddajnik. Na višini 400m smo imeli čudovit razgled nad mestom in največjim letališčem v Evropi. Ob 6. uri zvečer smo imeli zaključnoprireditev, zato sem morala vse svari »zmetati» v kovček. Prireditev smo več ali manj preživeli zunaj. Poslovili smose od družin, si izmenjali naslove ter se na avtobus odpravili s solznimi očmi ter robčki v roki. Še zadnjič smo sipomahali v slovo ter z mislimi odplavali v spomine, ki jih verjetno vsi hranimo v posebnem mestu v našem srcu.Tanja Mauer, 9.b56

Svet je moj domNARAVOSLOVNI DANV torek, 15. marca 2011, smo učenci 6.a in 6.b imeli naravoslovni dan. Odpravili smo se proti Ponikvi.Na avtobusu smo dobili navodila in delovne liste, katere smo nato rešili ob poslušanju sadjarja. Ta nam jerazkazal pridelavo lešnikov in jabolk. Jabolk je bilo ogromno, prav tako tudi delavcev. Površine nasadov jabolkso zelo velike in takšna so tudi skladišča. Bilo je zelo zanimivo. Razdelili so nam tudi slastne sadeže.Ko smo jih pojedli, smo se odpravili nazaj proti avtobusu. Z njim smo se odpeljalido predela na Ponikvi, kjer raste roža velikonočnica, ki spada med zaščitenerastline v Sloveniji, zato jo nismo smeli trgati. Poleg Ponikve jo pri nas najdemosamo še na Boču. Razdelili smo se v dve skupini in si tako ogledali rastlino. Bilaje zelo lepa, malo puhasta in zelo lepe vijolične barve. Vsi smo jo fotografirali inpobožali. Sledilo je še skupno fotografiranje. Nato smo se odpravili nazaj doavtobusa, na katerem smo si ogledovali slike z naše ekskurzije po Ponikvi.Neja Krampl, 6.aŠOLA V NARAVIVsi smo komaj čakali, da bo napočil ponedeljek, 28. februar 2011, ko bomo odšli v zimsko šolo v naravi. Inres. Kmalu smo dočakali težko pričakovan dan, zložili kovčke na avtobus, se poslovili od staršev ter seodpeljali proti Kopam.Na avtobusu smo se zabavali in kmalu prispeli do Lukovega doma na Kopah. Tam nas je pričakal sonček. Žaldruge dni nismo imeli takšne sreče, saj so sledili megleni in vetrovni dnevi. Kljub temu pa smo uživali nasmučanju. Vsi dnevi so bili zelo zabavni, saj smo imeli vsak dan še delavnice. Izdelovali smo nakit, zapestnice,škatlice, prišel je gozdar in zeliščarka, z mnogimi zdravilnimi »rož , cami« in materialom za pripravo številnihokusnih namazov. Obiskala sta nas tudi policista, ki sta nam predstavila pravila o varnosti na smučišču. Zelosmo se zabavali.V četrtek dopoldne smo na smučišču izvedli tekmovanje v veleslalomu. Bili smo zelo dobri. Zvečer pa smoimeli izbor najbolj »odštekane« frizure. Zmagovalca sva bila Neja in Jaka. Sledil je še obisk diskoteke, kjersmo divje plesali skoraj do 23. ure zvečer.V petek, 4. marca, pa smo žal že morali oditi domov. Po eni strani si tega nismo želeli, saj smo se imeli takozelo super, po drugi strani pa smo želeli končno videti starše in jim povedati o naših dogodivščinah. Zjutrajsmo se še odšli smučat, nato pa na avtobus. Ko smo se peljali nazaj, smo vsi obujali spomine na raznezanimive dogodke minulih dni na Kopah. Imeli smo se super! Upamo, da so se tako počutili tudi našispremljevalci, in sicer učiteljici Marija V. L. in Jelka K. ter učitelj David, ki so nam na različne načineposkušali polepšati naše bivanje na Kopah.57Neja Krampl, 6.a

Dnevniški zapisiMOJ DNEVNIKKOPE, ponedeljek, 28. 2. 201122:04 – Ob osmih smo na avtobus naložili prtljago. Komaj smo vse spravili nanj, saj je gospod šofer rekel, daavtobus prenese 43 oseb z normalno prtljago. Nato smo se odpeljali na Kope v Lukov dom. Ob 12. uri smoimeli kosilo. Od 14.30 do 16. ure smo se smučali. Učili smo se osnovni slalom in ovinkanje po robu smuči.Zabavno je bilo tudi na delavnicah, kjer smo delali zapestnice iz prejice, obeske in okraske iz žice ter vrečke izpapirja. Po večerji ob 7.uri zvečer smo odšli na dolg nočni pohod. S seboj smo imeli baterije. Na pohodu smo sesuvali in kepali. Ko smo prišli nazaj, smo se stuširali, napisali dnevnik in odšli spat. Dan je bil lep in zabaven.KOPE, torek, 1. 3. 201122:05 – Bilo je ob 6.00 uri zjutraj. Budilka je zazvonila. Vstala sem in se preoblekla. Skupaj s Klaro, Niko inUrško smo pospravile sobo in odšle sedet na hodnik. Vrata za nami so se zaprla, kartica pa je ostala v sobi.Recepcijo so odprli ob 8.00. Ura je bila šele 7.15. K sreči smo pri ocenjevanju sobe vseeno dobile 10. Kakšnasreča! Na smučanju je bilo res zabavno, čeprav je bilo mrzlo, veter je močno pihal in rahlo je snežilo. Peljalismo se z vlečnico. Na poti sta se zgodili dve novici. Ena dobra in ena slaba. Dobra: izgubili smo Jako. Slaba: nakoncu smo ga na žalost našli. Dan je bil lep in zanimiv.KOPE, sreda, 2. 3. 201121:33 – Danes se ni zgodilo nič posebnega, razen tega, da smo pri ocenjevanju sob spet dobile 10. Imeli smotudi nočno smučanje.KOPE, četrtek, 3. 3. 201123:45 – Danes smo pri ocenjevanju sob dobile 10. Popoldan je bilo tekmovanje v veleslalomu. Bilo je napeto, alepo. Prvo mesto pri fantih je osvojil Marcel Amon Gobec, drugo Blaž Verhovšek in tretje mesto AlenCimerman. Pri puncah pa so si prva tri mesta sledila tako: 3. mesto: Živa Selič, 2. mesto: Lara Kovačič in 1.mesto sem dosegla jaz. Kakšna sreča! Prav zabavno je bilo tekmovati in za konec še zmagati. Zvečer smo imelitekmovanje za najbolj odštekano frizuro. Prvo mesto sta osvojila Jaka in Neja. Po tekmovanju smo odšli vdisko. Tam je bilo res COOL! Peli smo, plesali, se lovili in se veselili. Dan je hitro minil, a je bil vseeno zelolep.KOPE, petek, 4. 3. 201119:16 – Ob šesti uri je zazvonila budilka. Ker smo šle včeraj spat ob polnoči, smo jo utišale in spet zaspale.Bujenje je bilo ob 7.00. Vstale smo in se oblekle. Po zajtrku smo začele pospravljati stvari v kovčke. Tudi nasmučanju tisti dan ni bilo slabo. Bilo je prav zabavno, saj smo se smučali le uro in pol. Po vožnjah s smučmismo vse spravili na avtobus in se odpeljali domov. Kope mi bodo ostale v spominu, saj je bilo res COOL!!!Aleksandra Keše, 6.b58

Dnevniški zapisiDragi dnevnik!Ponedeljek, 28. 2. 2011Hej, tole ti pišem ob 10.06 zvečer, saj prej ni bilo odmora. Ampak vseeno smo ˝fajn˝. Najboljše je bilo, ko smoimeli delavnice. Lahko smo ustvarjali zapestnice, verižice, vrečke iz papirja … Po večerji pa smo odšli nasprehod. Bilo je lepo, ampak na koncu so nas bolele noge. Punce smo bile na koncu malo zasnežene in mokre, sajso nas fantje metali v sneg in kepali. Vseeno smo se imeli super, cool, fajn. No, zdaj pa nočko!Torek, 1. 3. 2011Hej, hoj! Danes nas je obiskala zeliščarka in nam predstavila pohorska zelišča in še zelišča iz drugih krajev.Pripravili smo tudi različne namaze in mila. Po večerji smo se igrali igre, ob njih pa je Žiga igral na harmoniko.Imeli smo se zelo super!Lahko nooooč!!!Sreda, 2. 3. 2011Oj, tole pa ti pišem ob 9.24 zvečer. Danes pa nas je obiskal gozdar. Veliko nam je povedal o rastlinah, gljivah inživalih. Potem pa sta prišla tudi policista in povedala, kako se lahko varno smučamo. Pred večerjo smo imeli tudinočno smuko. Po večerji pa so imeli Jaka, Patrick in Alen čudno željo, saj so hoteli imeti kodre. Nika jim jeprijazno ustregla.Kompliment: Jaki so se najbolj podali. Ampak bil je še bolj »odštekan«, kot je bil prej.Lahko noč in eno bolho za pomoč !Četrtek, 3. 3. 2011Danes je bil najbolj poseben dan, saj so učitelji glasovali za NAJ NAJ ODŠTEKANO FRIZURO! Pri puncah jezmagala Neja, od fantov pa Jaka. Na glavi je imel sladkor. Ker ga je stresal povsod okoli sebe, je eden izmedučiteljev rekel, da za nagrado dobi metlo. Potem pa smo odšli v disko. Plesali smo kot nori (vsaj nekateri). To jebil najboljši dan v šoli v naravi. No, zdaj pa ČAO !Petek, 4. 3. 2011Današnje jutro je bilo precej naporno. Takoj ko sem se prebudila, sem se morala obleči in pospraviti stvari, saj jeprišel dan za odhod. Dopoldne smo se še malo smučali, potem pa smo se odpravili proti Hruševcu. Ko pa smobili blizu šole, smo morali nekatere zbuditi, saj so zaspali. Nejca smo komaj prebudili, saj je spal kot klada!Zdaj pa adijo!Urška Podgoršek, 6.b59

Moje življenjeRazmišljanje o življenjski prelomniciPrvega septembra pred devetimi leti smo kot mali otročički zrli v veliko stavbo, imenovano šola. Kosem prvič stopila vanjo, sem bila kar malce prestrašena. Tisti najstarejši so se mi zdeli tako veliki inneustrašni, sedaj pa sem tudi jaz ena izmed njih. Spominjam se, ko smo polni energije skakali po svežepokošenih travnikih in se smejali našim prigodam. Skupaj smo preživeli ogromno lepih in nepozabnihtrenutkov, tudi nekaj slabih, a le-teh je k sreči bolj malo. Preživeli smo tiste najhujše trenutke, ko smo sejokali, pa tudi tiste, ko smo se smejali in si pošiljali poljubčke. Na izletih smo uganjali vragolije in učiteljemponagajali ter se jim smejali, ko jim je kri stopila v glavo in so se jezili na vso moč.Sedaj pa je že skoraj vsega tega konec. Konec je najlepših otroških let. Pred nami sta dva nepozabnameseca dogodivščin, saj potem odhajamo v srednjo šolo. Za nekatere je to zelo pomembna odločitev, saj jihbo to izobraževanje spremljalo na nadaljnji življenjski poti. Zame osebno je to le nadaljnje izobraževanje nagimnaziji.Res je, kot pravi pregovor: ’’Ura teče, nič ne reče.“ Le še malo in nastopila bo naša velika življenjskaprelomnica, vstop v srednjo šolo. Naš cilj bo izpolnjen, ko bomo opravili tako imenovano ’’malo maturo.’’Težko se bo ločiti od dobrih prijateljev, stare znanke osnovne šole in dobrih ’’starih prfoksov’’, ki so nasmučili, ko smo jim mi ’’kravžljali“ živčke in povzročali sive lase. Naše vtise in vsakdan bomo staršempredstavili na valeti, kjer bomo prebili led z zaključnim plesom in dokazali staršem, da tudi za nas življenjeni vedno tako popolno, saj vsak dan znova premagujemo ovire in si zastavljamo nove cilje, ki jihizpolnjujemo z veliko dobre volje.Neža Moškotevc, 9.a60

Moje življenjeRazmišljanje ob življenjski prelomniciVse se je začelo z vstopom v prvi razred osnovne šole. Z mojima staršema sem se kot polž pomikala protivhodu osnovne šole, saj so bile moje misli usmerjene v temačno in pusto šolo. A z leti se mi je šola zdela čedaljebolj zabavna in cvetoča. Iz leta v leto se je stopnja težavnosti zviševala in moja glava se je ob tem čedalje boljpolnila, dokler ni prišla puberteta in v moji glavi so se pojavile cvetlice, ki so zaraščale marljivost do šole.Kmalu se bo približal konec vsega lepega v osnovni šoli in s tem bodo odšli vsi prijatelji, vse tečne in manjtečne učiteljice. Pričelo se bo moje novo življenjsko obdobje, ki bo s sabo prineslo nove učitelje, prijatelje, ocenein s tem tudi malo manj poznani srednješolski red.V srednjo šolo bi se rada vpisala v Celje, in sicer na Srednjo Zdravstveno šolo v Celju, saj me veseli pomagatibolnim in ubogim ljudem, ki iščejo pomoč. Moja želja je velika, a uresničila se bo, če bodo moje ocene temuprimerne in tudi pri tem mi bodo pomagali učitelji. Prestopiti moram tudi prag v verski vzgoji, in to je svetabirma. Če mi vse to uspe, bo moje življenje rožnato, kot so rožnata lička malih in razigranih otrok.Življenje je kot tihi vlak, ki te pripelje do težav in tudi do lepih stvari. Včasih pa se ustavi na mestu, ki ti ni prisrcu. Takrat pa je potrebno razmisliti, kako naprej.Maša Grejan, 9.b61

Moje življenjeRAZMIŠLJANJE O ŽIVLJENJSKI PRELOMNICIČas beži kot blisk. Spominjam se dneva, ko sem prvič prišla kot drobcena kepica s torbo na ramah vto ogromno, mogočno zgradbo. Bila sem prestrašena, kako se bom lahko sploh vklopila v vsakdan, ki se jedogajal na tej šoli. Toda sčasoma sem bila vedno bolj živahna, poskočna deklica in s tem sem dobila tudisvoje prijatelje.Toda zdaj sem že navajena na vsakodnevno rutino, zgodnje vstajanje, glasen zvok budilke in tudi nanekatere neprespane noči, ki sem jih preživela ob knjigah, ki so mi pomagale pridobivati znanje skozi devetlet šole, ki so bili posuti z dobrimi in pa tudi s slabimi trenutki. Nikoli nisem mislila, da bo devet let švignilomimo mene kot strela. V šoli sem preživela res čudovite trenutke svojega življenja.Med trenutke, ki so bili posuti s cvetjem, so bile tudi šole v naravi. Bile so polne neverjetnih doživetijin spoznanj. Najlepša je gotovo bila družba vseh mojih prijateljic, s katerimi sem se jokala, smejala in jezila.Preživele smo res vse, kar se da. Ne predstavljam si, kako bo, ko bo vsaka odšla svojo pot, v nam še neznanisvet življenja, neznani svet resničnosti.Poseben pečat, poseben kamenček v mozaiku mojega življenja, so seveda tudi tekmovanja, številniuspehi … Seveda se spominjam tudi svojih grenkih trenutkov, svojih trenutkov, ko sem trpela. Mojinajsvetlejši trenutki niso bile slabe ocene. Veliko rajši sem dobivala lepe ocene, pri katerih mi je pohvalamojih staršev največ pomenila; to je bila moja največja spodbuda za naprej.S težkim srcem se bom poslovila od te šole, od vseh izkušenj, ki sem jih pridobila v teh klopeh.Pogrešala bom seveda tudi učitelje, ki niso bili vedno takšni, kot sem jaz želela, toda vedno so me podpirali,vedno so me spodbujali. Če nisem bila najboljše volje, so me vedno bodrili in mi govorili, naj gledam naživljenje z druge, svetlejše plati.Zdaj, ko sem se odločila, kam bom odšla in kje bom kovala svoje življenje, me kar obliva srh; todapo drugi strani sem zelo radovedna. Komaj čakam, da vidim, kaj ima življenje pripravljeno zame, da lahkokončno vsaj malce okusim pravo, realno življenje.Anja Gaber, 9. a62

Moje življenjeRazmišljanje o življenjski prelomniciVstop v osnovno šolo je bil zame zelo velik korak. Znašel sem se med novimi sošolci. Hotel sem se pokazatimed vsemi, kakor zvezda, ki utrne. Pogled v mojih očeh je bil kakor ognjemet sredi temne, mračne noči.Tisti dan sem spoznal veliko prijateljev, s katerimi se družim še danes. Smo kakor pikapolonice, ki so skupaj zavse življenje.Nastop v šoli, ki smo ga imeli za božič, se mi je globoko vtisnil v spomin. Velikoučencev se ga je udeležilo. Pred glavnim nastopom pred starši smo imeli še veliko vaj priučiteljici za glasbo. Na vajah sem bil odličen in sem se počutil kakor nogometaši po zmagi.Čas je hitro minil in prišli smo do točke, ko sem se moral še sam psihično pripraviti nanastop. Vsi pred menoj so bili odlični. Vsem so glasno ploskali in se smešnim nastopomtudi do solz nasmejali. Ura teče, nič ne reče in bil je čas za moj nastop. Z nabitosamozavestjo in harmoniko na ramenih sem odkorakal na oder in se navidezno smehljal, a vnotranjosti mi je srce bilo hitro, kakor bi nekdo razbijal po bobnih. Mislim, da sem svojnastop opravil odlično, saj so mi vsi močno ploskali in hoteli še. Veselo sem zaigral še večskladb in nato ponosno odšel z odra.Upam, da postanem učitelj, ker mi je ta poklic zelo všeč in imam rad delo z otroki.Klemen Peganc, 9.a63

Dosežki naših učencevLetos so bili naši učenci in učenke ter mentorice zelo uspešni tudi na državnih tekmovanjih iz znanja.Osvojili so 2 zlati in 25 srebrnih priznanj.Iskrene čestitke!• Državno tekmovanje iz logike:Jan Škoberne – srebrno priznanje• Državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni:Katarina Vodopivc – srebrno in zlato priznanjeAnja Gaber – srebrno priznanjeŠpela Škorjanc – srebrno priznanje• Državno tekmovanje iz astronomije:Katarina Vodopivc – srebrno priznanjeMonika Volarič – srebrno priznanjeJan Škoberne – srebrno priznanjeIza Šentjurc – srebrno priznanje• Državno tekmovanje iz kemije:Katarina Vodopivc – srebrno priznanje• Področno tekmovanje iz matematike:Jan Škoberne 7.b – srebrno priznanjeMaja Gračner 8.b – srebrno priznanjeNina Muškotelc 8.a – srebrno priznanjeZala Golob 8.b – srebrno priznanjeKatarina Vodopivc 9.a – srebrno priznanjeTadej Zalar 9.a – srebrno priznanjeRok Gajšek 9.a. – srebrno priznanje• Področno tekmovanje iz fizike:Katarina Vodopivc 9.a – srebrno priznanjeTadej Zalar 9.a – srebrno priznanjeŠpela Škorjanc 8.b. – srebrno priznanje64

Dosežki naših učencevDržavno tekmovanje iz zgodovineJulija Pintar 9.b – srebrno in zlato priznanjeMonika Volarič 9.a – srebrno priznanjeKatarina Vodopivc 9.a – srebrno priznanjeRok Gajšek 9.a – srebrno priznanjeDržavno tekmovanje iz geografije:Katarina Vodopivc 9.a – srebrno priznanjeMonika Volarič 9.a – srebrno priznanjeIza Šentjurc 9.a – srebrno priznanjeCankarjevo priznanjeKatarina Vodopivc 9.a – srebrno priznanjeDržavno tekmovanje iz angleščine:Anja Gaber 9.a – srebrno priznanjeRobert Gajšek, ravnatelj65

RazvedriloURAJanezek vpraša mimoidočega: «Oprostite, koliko je ura?"»10 pa 10,« reče mimoidoči. Janezek pa : «Kako ste nesramni, lahko bi rekli20!«Jernej Novak, 5.bVETERVpraša učiteljica Janezka: «Katerega spola je veter?« Pa Janezek odgovori:«Moškega!«»Zakaj pa?« vpraša učiteljica. »Ker ženskam dviguje krila!« se odreže Janezek.Matej Kincel, 5.bZakaj imajo ženske prednost?Da jih lahko fantje gledajo v ta zadnje!!!V šoli pri slovenščini učitelj vpraša: «Zakaj je narobe, če rečem, da sem šel stran?«Glas iz klopi: «Ker ste še tukaj! »Chuck Norris ne moli v boga, bog moli v Chucka Norrisa.Chuck Norris je zmagal na Tour the France z Orbit Trackom.Ob 1. uri zjutraj pozvoni pri vratih. Fant odpre vrata in pred vrati zagleda majhnosmrt. Smrt pa reče: «Nič ne skrbi, prišla sem po tvojega hrčka.«66

RazvedriloZakaj policisti nosijo kape?Ker ima vsak koš za smeti pokrov.Zakaj se policist na ovinku vozi v pižami?Zato, da lažje leži na ovinku.Zakaj ima policist okoli televizije napeto elastiko?Da je film bolj napet.Zakaj policisti hodijo v kino gledat otroško matinejo?Ker otroci na glas berejo podnapise.Zakaj ima policist na nočni omarici dva kamna?Z enim ugasne luč, z drugim pa preveri, če je okno zaprto.Kako policisti odpirajo ribje konzerve?Vzamejo pištolo in zakričijo: « Odprite, policija!«Zakaj ni več Mercator najboljši sosed, ampak policija?Zato, ker imajo zmeraj akcije. Če plačaš takoj, imaš 50% popusta in še točke lahko zbiraš.Zakaj ima policist nož na TV-ju?Zato, da ima ostro sliko!Tilen Gradič, 6.b67

RazvedriloHOROSKOPOven (21.3.–20.4.)Šola: Malo več truda vloži v matematiko.Prijatelji: Sam/-a veš da bi lahko bilo bolje.Ljubezen: Prišel/-la bo na zabavo.Bik (21.4.–21.5.)Šola: Ne veseli se prehitro. Še lahko pride do zmešnjave ocen.Prijatelji: Potrudi se in bolje bo.Ljubezen: Nekdo te skrivaj opazuje.Dvojčka (21.5.–21.6.)Šola: Izkoristi svoje talente, da bo tudi tebe kdo opazil.Prijatelji: Zapomni si, da so pravi prijatelji le tisti, ki ti vedno stojijo ob strani.Ljubezen: Tudi on/-a bi lahko bil/-a tvoja prava ljubezen.Rak (22.6.–22.7.)Šola: Ne izzivaj učiteljic-še posebej, če mislijo resno.Prijatelji: Ne začenjaj manjših prepirov, ker lahko tudi ti uničijo vajino prijateljstvo.Ljubezen: Ta mesec ti bo iskreno priznal svoja čustva.Lev (23.7.–22.8.)Šola: Čas za popravljanje ocen se bliža koncu.Prijatelji: Pokaži svojo razigranost in vsi okoli tebe bodo očarani.Ljubezen: Tudi ti se lahko potrudiš in narediš prvi korak.Devica (23.8.–23.9.)Šola: Učiteljicam pokaži, česa si zmožen/-na tudi ti.Prijatelji: Še je čas, da popraviš prijateljstvo, ki se bliža koncu.Ljubezen: Več truda vloži v skupne trenutke.Tehtnica (23.9.–23.10.)Šola: Čeprav je lepo vreme, se potrudi in posveti nekaj časa zgodovini.Prijatelji: Več truda vloži v pogovor s prijateljem/-ico.Ljubezen: Ne obupaj!Škorpijon (23.10.–22.11.)Šola: Učiteljice ne bodo mogle verjeti, kako si se popravil/-a.Prijatelji: Vsi bodo želeli biti v tvoji družbi.Ljubezen: Nekdo bi te rad nekaj vprašal, ozri se!Strelec (22.11.–22.11.)Šola: Pazi se učiteljic v znamenju tega meseca.Prijatelji: Tudi prijatelji ti lahko obrnejo hrbet.Ljubezen: Malce se ozri, pa boš tako opazil/-a spremembo.68

RazvedriloKozorog (22.12.–20.1.)Šola: Le tako nadaljuj!Prijatelji: Tvoj krog bo ta mesec poln presenečenj.Ljubezen: Bodi pripravljen/-a tudi na hitre reakcije.Vodnar (20.1.–19.2.)Šola: Hitro bo mimo, boš videl/-a.Prijatelji: Malce več časa posveti druženju s prijatelji, pa bo vse bolje.Ljubezen: Ta mesec te bo lepo gledal/-a.Ribi (19.2.–20.3.)Šola: Prikupi se učiteljici za matematiko in vse se bo izšlo dobro.Prijatelji: Ne verjemi vsem govoricam, ki ti pridejo na uho, lahko boš koga močno užalil/-a.Ljubezen: Malce bolj razmisli, morda se prebuja stara ljubezen.Zala Golob, 8.aViri slikovnega gradiva:www.google.comhttp://www.hrusevec.si/69