Makedonskiot literaruren kr... - Makedonika

Makedonskiot literaruren kruzok vo Sofijahttp://www.gate.net/~mango/MK_literaturen_kruzok_Sofija.html1 of 8 4/16/2010 3:47 PMNacionalnata svest na dejcite vo Makedonskiot literaturen kru`ok voSofijaEdnostoen streme` kon slobodnaMakedonijaAktivnosta na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija se razviva{ekontinuirano i anga`irano na odnapred naso~eni i podgotveni redovninedelni sostanoci, no i na raznovidni neformalni sredbi, kade {to se ~itaai se ocenuvaa literaturni tvorbi i mo{ne kompetentno kriti~ki serazgleduvaa novite zbirki, pesni, raskazi i drugoPi{uva: BLA@E RISTOVSKI (Nova Makedonija, 14-16 Januari 1999)Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija pretstavuva edna od najmarkantnite projavivo literaturno-kulturniot kontinuitet i vo razvitokot na makedonskata nacionalna svestvoop{to. Toj e direktno prodol`enie na nacionalnata misla {to se izrazi voSlovenomakedonskata kni`evna dru`ina na \. Pulevski (1888) i Mladata makedonskakni`ovna dru`ina vo Sofija (1890-1892), vo U~eni~kata dru`ina Vardar (1893-1894) iMakedonskiot klub so ~itatelite vo Belgrad (1902) i pred se vo Makedonskoto nau~noliteraturnodrugarstvo (1902-1917), Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvoSv. Kiril i Metodija (1912-1913), Rusko-makedonskoto blagotvorno dru{tvo Sv. Kiril iMetodija (1913-1914) i Makedonskiot revolucioneren komitet (1917) vo S. Petersburg. PoPrvata svetska vojna vo novonastanatite istoriski okolnosti istata ideja najdeavtenti~en izraz vo aktivnosta na VMRO (Ob) (osobeno vo periodot 1930-1936),pospecijalno vo Literaturniot kru`ok na Racin (1931-1932) i MORO (1933-1934) vo Skopjei vo Kulturno-prosvetnoto dru{tvo Vardar vo Zagreb, Belgrad i Skopje (1935-1937), kako ivo Makedonskiot naroden sojuz vo SAD i Kanada (1930-1945) i Makedonskite progresivnigrupi vo Argentina (1935-1945) so site aktivnosti i pe~atni periodi~ni i drugi izdanija.Prvobitno Makedonskiot literaturen kru`ok be{e formiran vo po~etokot na avgust 1936godina pri Redakcijata na vesnikot Makedonski vesti vo Sofija, no po ukinuvaweto navesnikot i progonot na redaktorite, rabote{e ilegalno pod imeto Makedonskipublicisti~ki kru`ok Nacija i kultura (1937-1938), a od esenta na 1938 i se do po~etokotna 1942 godina se razviva{e edna navistina bogata literaturno-kulturna, nacionalnopoliti~kai op{testveno-revolucionerna dejnost na ve}e stabiliziraniot poluilegalenMakedonski literaturen kru`ok vo Sofija {to go vode{e rakovodno telo na ~elo sopoznatiot poet i makedonski nacionalen deec i revolucioner Nikola Jonkov Vapcarov.Aktivnosta na Kru`okot se razviva{e kontinuirano i anga`irano na odnapred naso~eni ipodgotveni redovni nedelni sostanoci, no i na raznovidni neformalni sredbi, kade {to se~itaat i se ocenuvaat literaturni tvorbi i mo{ne kompetentno kriti~ki se razgleduvaatnovite podgotveni zbirki pesni, raskazi, reporta`i, esei i traktati na ~lenovite, kako ina ve}e objaveni literaturni dela od Makedonci (na makedonski ili na drug jazik)nezavisno od mestoto na izdavaweto. Za sre}a, nekoi od ovie materijali se za~uvaniintegralno ili fragmentarno.Znamenit ostana vovedniot referat na Nikola Vapcarov na prviot, obnovuva~ki sostanokna Kru`okot (oktomvri 1938) {to potoa be{e voobli~en vo poznatata negova pesna - poemaDoklad (Referat). Ovoj tekst vo izvonrednata forma vo 1963 godina se nao|a{e vo Domot,muzej Nikola Vapcarov, no brzo po na{eto pro~ituvawe (od sinata tetratka) be{e zasolnat

Makedonskiot literaruren kruzok vo Sofijahttp://www.gate.net/~mango/MK_literaturen_kruzok_Sofija.html2 of 8 4/16/2010 3:47 PMvo depoto na toga{niot Centralen partiski arhiv na CK na BKP vo Sofija i duri na 15fevruari 1995 godina, vo vesnikot Literaturen forum be{e objaven spored eden neceloseni na krajot falsifikuvan prepis {to go napravil Nikolaj [mirgela vo 1994 godina.PATRIOTSKI ZADA^IOvoj referat ja koncipira idnata bogata ideolo{ko-politi~ka i nacionalno-literaturnadejnost na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija. Vapcarov e mo{ne kriti~en kondotoga{nata dejnost na Makedonskata inteligencija i posebno kon Makedoncite {topi{uvaat. Toj zboruva za Tatkovinata kako ideal, za jakneweto na edno pokolenieentuzijazirano od lozungot Slobodna i Nezavisna Makedonija kako programski streme`,za{to se raboti za najva`nata etapa od makedonskoto pra{awe vo poslednive godini. No,ako nie mileeme za svojata tatkovina, - im se obra}a Vapcarov na kru`o~nicite - ako vo nasima kapka makedonska krv, ako vo nas ostanala iskra od blagoroden patriotizam, ovojpattreba da go vpregneme, ropski da go vpregneme za da poneseme del od te`inata na edno deloi `estoko veli~ie na edna epoha. Toj samokriti~ki pra{uva: [to napravivme nie, drugari,za da go pomogneme politi~kiot proces? Napravivme li ne{to sistemno, organizirano? Sepoma~ivme li barem da sozdademe ubeduvawe deka postoi makedonska literatura? Sepoma~ivme li so svoite slabi~ki sili da sozdademe vpe~atok deka postojat grupa lu|e {topi{uvaat {to ne ja zaboravile svojata Tatkovina?... Nie treba{e da bideme avangarda, takapo svoe, a ostanavme nazad.Mnozina od nas bea vo ~ekor so politi~kie lozunzi na momentot, no kolcina gopo~uvstvuvaa vo srceto makedonskoto pra{awe? Kolcina mu dadoa `iva forma? Na {to sedol`i toa? Samo zatoa {to sme male~ki talenti li? Nesre}ata ne e samo tamu. Nesre}atabe{e {to nie gi ka`uvavme replikite sekoga{ po politi~kiot sufler. I narodecot,prostiot narodec, lebarskiot rabotnik, gladniot zemjodelec, sitniot ~inovnik, ne gopo~uvstvuvaa na{eto postoewe i ottamu ne ja po~uvstvuvaa i borbata. I Vapcarov, kako vopesnata posle preminuva kon konkretnite nasoki:Na{ite zada~i? Ta nie imame tolku raboti da ka`eme. Eden starec umira i pred smrtta gomami zelenoto spokojstvo na grobi{tata vo rodnoto selo, krstot na negovata majka,toplinata na rodnata zemja. Eden mlad ja ora tuka zemjata, a misli deka tamu taa nekakopoinaku mirisa, deka veterot e podrug, deka yvezdite se nisko, mnogu nisko, deka ako nautrose ka~i{ na Ali - botu{, }e go fati{ sonceto, deka starata na ^isti ponedelnik misli zakrupnite kavalski maslinki, deka mladata pee za {arenata ~ar{ija vo Struga. [tomislite? Romantika i konzervatizam? No slu{ate, prijateli, toa `ivee vo du{ata nanarodot. Ako vie mu raspravate kako nekoe poprosvetno mom~e vrbuva i vsaduva makedonskasvest vo poneprosveten, ako mu gi dadete beskrajnite dovodi na prosvetniot, koj murasprava oti e sramno da ne se ~uvstvuva Makedonec i duri potoa go zavedete vo svojotkru`ok, kade {to drugite isto taka teoretiziraat, bidete sigurni deka ni{to nema daizleze.NACIONALNA @EDNa{ata zada~a, zna~i, e slo`ena, - prodol`uva Vapcarov - za{to treba da go fatime`ivotot ne kleknat, tuku dvi`ej}i se so motorna sila na avion. I u{te poslo`ena, za{toobi~no se pi{uva iskreno koga pred sebe ima{ edno zovrieno dvi`ewe {to ti dava krilja.A od druga strana, rekovme deka samo politi~ki ne se izgraduva edno dvi`ewe, rekovmedeka teba umetnost {to da stigne vo nizinite i da raspali edna nacionalna `ed. [to sedobiva vsu{nost? Eden krug, ~ija po~etna to~ka ne se znae. I treba da se povle~e vsu{nosttangenta {to da dopira do edna to~ka {to se vika harmonija me|u politi~kata koncepcija i

Makedonskiot literaruren kruzok vo Sofijahttp://www.gate.net/~mango/MK_literaturen_kruzok_Sofija.html3 of 8 4/16/2010 3:47 PMumetnosta. Politi~kata koncepcija ~esto }e ja ispra}a umetnosta da go trasira patot iliobratno. No, neizbe`nata cel i na dvata faktora }e bide narodnosnata svest. Za nas sesozdava nedogledno pole za rabota. Makedonskiot folklor e tolku bogat. Nie treba da goizu~uvame vo negovite najtenki podrobnosti. Nie treba da im vlezeme pod ko`ata na onie{to go nosat u{te `iv vo sebe. A toa se starite lu|e {to nosat neizmerlivi bogatstva. Toase zbornicite so folkloren materijal. Pri prou~uvaweto na vtorive, me|utoa, treba dabideme osobeno vnimatelni, za{to ne se retki slu~aite na falsifikuvawa ili na avtorskiambicii {to serviraat neo~ekuvani nevkusnosti. Za nas, osobeno za beletristite, eapsolutno neophodno da gi poznavaat karakterite, obi~aite, nosiite, jazikot i tipi~notopreovladuvawe na nekoi izrazi, zborovi i sliki.Potoa Vapcarov gi potencira najglavnite nacionalni zada~i na makedonskite pisateli:Nie treba da ja poznavame makedonskata istorija i najmnogu istorijata na na{etonacionalno-revolucionerno dvi`ewe - Ilinden, Goce, Dame, bitkite. Nivnata smrt ipodvizite na mnogu nepoznati. Treba da se sozdade takanare~enata revolucionernaromantika {to e sostaven del na umetni~kiot realizam.Ne mislete deka seto toa }e stane vo eden zdiv. Ne zaboravajte deka ako so ne{to gopoka`eme svoeto postoewe, svoite usilbi, odozdola }e izniknat drugi {to daleku }e nenadminat. Vistina e deka rabotite nikoga{ ne trgnuvaat kako naiven ~asovnik. ]e sesretnat ma~notii, no tie nema da bidat tolku o{testveni, kolku vnatre{ni - vo samite nas.Tie ma~notii, spored svoite sili, }e gi preodoleeme, no treba stra{no napregawe isebeotka`uvawe. Treba da zapneme ma{ki. [to se bara vsu{nost od nas? Mnogu. Mo{nemnogu. Barem od onie {to sme sobrani ovde. Nie sme Makedonci. I na{eto tvore{tvotreba da bide vo slu`ba na makedonskata kauza. Za mnozina }e bide te{ko se da trgne takakako vo `dobroto staro vreme`. Po moe, toa e glavnata pri~ina, drugoto e rezultat.Se razbira deka pri edna poseriozna analiza bi trebalo da se razgleda bitot. Ne pomalkubiten od nego e kulturniot faktor {to ja vklu~uva istorijata i glavno istorijata ilegendata za revolucionernoto dvi`ewe, pesnite, jazikot i dr.Po potcrtaniot {ovinizam na porobitelite, koj odvra}a, otu|uva, stanuva nekakvaizolaciona pregrada pome|u vlasta i porobenite i sozdava protivdejstvena sila....Taka, so nezavr{ena re~enica zavr{uva dosega projaveniot del od programskiot dokumentna Kru`okot {to go formuliral svoera~no Nikola J. Vapcarov vo oktomvri 1938 godina.Bidej}i na vremeto, kako {to svedo~i [mirgela, bil razmno`en vo nekolku primeroci,postoi nade` deka e za~uvan i preostanatiot tekst od Referatot i deka eden den }e i bidedaden na uvid na bugarskata i na po{irokata nau~na javnost.Vo istiot oktomvri Vapcarov pravi referat i za dve pesni na Angel @arov (MihaelSmatrakalev) i u{te na po~etokot ja istaknuva tematskata opredelba deka Angel @arov ena najpravilniot pat od site nas {to sme obedineti od stimulansot - Makedonija, za{to tojne go zaboravil svojot op{testven dolg, za{to toj edinstven od prisutnite lu|e ja ima kakodominanten motiv vo svoeto tvore{tvo na{ata Tatkovina.Postavuvaj}i gi Makedonija i makedonskoto pra{awe vo eden takov nacionalen ime|unaroden kontekst, Anton Popov zabele`uva deka vosprimaweto ili odre~uvaweto naidejata za makedonskata nacija se ocrtuva kako proben kamen za Makedoncite i nivnataorientacija, za politi~kiot pat {to treba da se sledi, za{to toa pra{awe edinstveno segamo`e da legne vo osnovata na lozungot za slobodna i nezavisna Makedonija. Pritoa nezaborava da potseti deka crnosotnicite, agentite na bugarskiot i italijanskiotimperijalizam gi taksuvaat tie povici kako srpsko delo. Tie - veli - odamna se skarale somakedonskata istorija, so tradiciite vo makedonskoto osloboditelno dvi`ewe, za da mo`eda se o~ekuva od niv drugo stanovi{te. Tie nikoga{ ne bile blizu do makedonskiot narod,do makedonskite narodni masi, za da mo`at da gi sfatat nastanatite promeni vo

Makedonskiot literaruren kruzok vo Sofijahttp://www.gate.net/~mango/MK_literaturen_kruzok_Sofija.html4 of 8 4/16/2010 3:47 PMmirogledot i orientacijata na tie masi, pa zatoa sonuvaat za Velika Bugarija, zaobedinuvawe na bugarskoto pleme, za `ivoten prostor itn. No za slobodna Makedonijatie ne sakaat ni da mislat, za makedonska nacija tie u{tge pomalku sakaat da ~ujat.LU\E BEZ KORENNaglasuvaj}i deka tie protivnici na makedonskiot nacionalen razvitok gi veli~aatHitler i Musolini i se napolno vo usluga na bugarskata vlada vo sproveduvanata od neapolitika za postignuvawe na `nacionalnite ideali`, deka zasekoga{ go zagubile seto svoemakedonstvo, Popov i go zaklu~uva svoeto fragmentarno za~uvano izlagawe so zborovite:No, tokmu zatoa {to imame takvi protivnici, tokmu zatoa {to Makedonija e objekt na noviimperijalisti~ki posegawa, arena na imperijalisti~kiot front, nie sme dol`ni da bidemeso eden nepokolebliv i jasen makedonski pogled, sposobni da im dademe argumentiranaza{tita na svoite ubeduvawa, sposobni da gi razotkrivame i razobli~uvame provokaciite inamerite na raznite posegnuva~i kon Makedonija.Sednicite na kru`okot redovno se odr`uvaat, a na niv opstojno se referira za noviteliteraturni tvorbi i zbirki. Vo 1939 god. Mihail Smatrakalev op{irno referira zastihotvorbite: Ilinden i Gemixiite od Venko Markovski i me|u drugoto bele`i:Stihotvorbata od Ilindenskata epopeja tretira edna mnogu simpati~na tema. Tukaavtorot posakal da ni go naslika Goce Del~ev, da ni go pretstavi vo onaa son~eva svetlina,vo koja narodot naviknal da go gleda. Toj nenadminat po golemina lik na Makedonecot -borec navistina e edna ~udesna legenda vo du{ata na sekoj Makedonec. Negovite ~ove~kikvaliteti go vozdignaa na vrvot na makedonskiot piedestal.A vo istata godina ~lenot-osnova~ na Kru`okot \or|i Abaxiev pravi mo{ne opfatenreferat za raskazot Vo crkvata od Angel @arov, pri {to so otvoreno kriti~ki ton jarazgleduva proznata tvorba na ovoj poet, pa zabele`uva: Da se presozdade makedonskataistoriska realnost - toa e edna od na{ite najva`ni zada~i. Otkako Kru`okot ja zapo~nasvojata rabota, samo Anton Belomorski uporno i dosledno pi{uva makedonski raskazi...@enata, Vela, razbirlivo so svojot ma`, ogreana od mo}nata radost vo borbata na edennarod za sloboda, se odrekla od bescelnoto postoewe na sebi~noto i sekojdnevjeto. Da seizvaja likot na makedonskata heroinka, da se presozdade umetni~ki minatoto vo ramkite naistoriskata pravda, taa zada~a navistina ne e lesna. Zatoa Abaxiev go postavuvapra{aweto: Pred se, dali Vo crkvata e makedonski raskaz? I voop{to: Kade e tukaspecifi~noto makedonsko? Za{to: I Srbite bile pod Tursko i Bugarite i Makedoncite...Nie ne mo`eme da sfatime deka heroite bezdrugo se Makedonci. Tipi~noto nedostasuva.Obrabotuvaj}i go na{iroko likot na Vela, Abaxiev sepak istaknuva: Taa stanuva u~esnikvo borbata na narodot za osloboduvawe. Toa e op{testveno-politi~kata ideja {to @arov javlo`il vo Makedonskata Vela.MINATOTO - PATOKAZ KON IDNINATAVo maj 1939 god., po povod 50-godi{ninata na Sofiskiot univerzitet, vo Sofija doa|aatpogolema grupa studenti-gosti od Belgradskiot univerzitet, me|u koi{to se i dvaesetinaod Makedonija. Makedonskiot literaturen kru`ok vedna{ gi prifa}a i celo vreme sezaedno. Se pravat poseti na vidni li~nosti od novata makedonska istorija, se dr`at govorii se razmenuvaat iskustva od borbata za nacionalno osloboduvawe. Me|u belgradskiteMakedonci se istaknuvaat neoficijalniot voda~ Kuzman Josifovski i Todorka Orov~anec,koja na sostanokot vo Domot na Kru{evskoto bratstvo vo Sofija odr`uva zapaliv govor namakedonski jazik, izvikuvaj}i: Eh, bra}a i sestri, ~udno ubava e na{ata tatkovinaMakedonija! Se si imame nie Makedoncite... No edno si nemame - sloboda! Nejze i odgovaraMihail Smatrakalev, koj me|u drugoto rekol: Draga drugarke Todorke, koga }e se vrati{ vo

Makedonskiot literaruren kruzok vo Sofijahttp://www.gate.net/~mango/MK_literaturen_kruzok_Sofija.html5 of 8 4/16/2010 3:47 PMna{ata zemja, kaj na{ite lu|e, ka`i im deka nie tuka sme ispolneti so dlaboka vera, kako ivie, deka ne e daleku denot koga nie Makedoncite }e se zdobieme so toa {to go nemame, sosvoja slobodna republika. Isto taka, ve molam, koga }e se vratite, da ja baknete na{atazemja od na{e ime, da i ka`ete deka ja sakame i }e se borime do smrt za da mo`eme da javidime slobodna i sre}na!Na poslednata ve~er od prestojot site se sobiraat na zaedni~ka trpeza vo domot na VenkoMarkovski, kade {to se dr`at govori i se ~itaat stihovi {to nekoi od gostite i si gizapi{uvaat i baraat da im se ispra}aat i zbirkite. So stihovi nastapuvaat A. @arov(Begalci), N.Vapcarov (Tatkovina i Pismo) V.Markovski (@etvarite) i K.Nedelkovski(An|elko i Ropstvo).Po povod ovie manifestacii A.@arov napi{al i dve (za~uvani) stihotvorbi Pesni zagostite od rodnata zemja i Mala pesna na Todorka Orov~anec, dodeka vo Kariranototefter~e na Nikola Vapcarov se zapi{ani dva fragmenta od govorot {to go odr`a naovie sredbi. Toj me|u drugoto rekol:Ako vie, koi{to ste iljadnici kilometri daleku od na{ata zemja, ne ste ja zaboravile itolku ja sakate, `iveete so verata deka }e bide oslobodena, belki vo sinovite na na{iotnarod, rasprsnati po site meridijani, ne e izgasnat kopne`ot po rodnata zemja. Veruvajte,utre taa }e bide slobodna {tom ovie godini na ropstvo ne mo`ea da go pogrebatprogonstvoto niz...Eden narod, ovoj narod }e si ja izvojuva slobodata. Nie ve pozdravuvame za ogromnata usluga{to deneska i ja pravite na makedonskata kauza i ve uveruvame deka o~ite na celiot narodve sledat so bodrost i vera.Veruvajte isto taka i (crpete sili) deka stoime zdravo na svojata opozicija i nikoga{ nesme go zaboravile svojot dolg kako pisateli...Prou~uvaweto na makedonskoto nacionalno minato be{e edna od glavnite zada~i nakru`oo~nicite. Vo toj pogled osobeno se pojavija Vasil Ivanovski, Kosta Veselinov,Angel Dinev, Anton Popov i Kole Nedelkovski. Pritoa posebno be{e va`no da se prou~ikontinuitetot na makedonskata nacionalna svest i borbata za nacionalna sloboda. U{tevo 1935-1936 god. A.Dinev vo svoite Makedonski vesti dvapati objavuva{e faksimil nanaslovnata stranica na Makedonski glas {to be{e preneseno i sred makedonskataprogresivna emigracija vo SAD, a vo 1939 godina vo svojata bro{ura Prerodbata naMakedonija i Ilindenskoto vostanie K.Veselinov go poso~i Krste Misirkov na ~elo naprerodbenskite dejci.Se vo potraga po faktite za makedonskoto kulturno-nacionalno minato, rabotej}i voNarodnata biblioteka vo Sofija, nekade vo toa vreme K.Nedelkovski ja na{ol i knigataZa makedonckite raboti od K.P. Misirkov. Toa silno go zaintrigiralo i vo po~etokot na1940 god. toj se povrzal i so soprugata na Misirkov i od nea ja dobil knigata Zamakedonckite raboti, kako i nekoi drugi materijali povrzani so negoviot `ivot i dejnost.Na 18 maj 1940 god. Nedelkovski, od imeto na Kru`okot, mu pi{uva na d-r SergejK.Misirkov, sinot na Krste Misirkov, {to toga{ `ivee i raboti vo gr. Elena. Toa pismopretstavuva najavtenti~en pokaz na kontinuitetot vo razvitokot na makedonskatanacionalna misla i svest i ja posvedo~uva direktnata vrska me|u Makedonskoto nau~noliteraturnodrugarstvo vo S.Peterburg i Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija.Nedelkovski soop{tuva deka u{te pred nekolku meseci, baraj}i po tvore{tvoto nanajgolemiot sin na Makedonija, se sretnal so soprugata na Misirkov, od koja{to ~uv irazbrav - veli - za del od `ivotot na vistinskiot Makedonec i isto taka se izraduvav u{tepove}e koga mi ka`a deka i ~edoto na najskapiot sin na Makedonija `ivee so mislite sokoi{to gi pro`iveal site svoi dni od svojot `ivot negoviot tatko.

Makedonskiot literaruren kruzok vo Sofijahttp://www.gate.net/~mango/MK_literaturen_kruzok_Sofija.html6 of 8 4/16/2010 3:47 PMNedelkovski ne mo`el da ne go iska`e ne samo svojot pietet kon Misirkov, tuku i da jaopi{e sostojbata na makedonskiot narod i odnosot na novata generacija kon nacionalnotopra{awe. Zatoa toj mu pi{uva na d-r S.K. Misirkov:Vikot na besmrtniot Makedonec K.Misirkov se raznesuva duri sega nad negovata milatatkovina i taa, izma~ena ve}e od borbite i soperni{tvata na nekolku narodi, koi{toni{to ne {tedea za da ja imaat poosrbena od edni, pobugarena od drugi i pogr~ena od treti:no taa ne se dade na nikogo, a si ostana so svojata boja makedonska, i sega, podignatakulturno i ekonomski, go podzema najdragiot nejzin glas, go pregrnuva najsvetoto ime i socelata svoja mo} go dr`i i go raznesuva kako svetilnik do najkrajnite kat~iwa na svojata{irina.PO PATOT NA MISIRKOVPovrzuvaj}i go najdirektno deloto na Misirkov so dejnosta na Kru`okot, Nedelkovskiprodol`uva:Pa i nie, prokudenite, kade i da se nao|ame nadvor od skapata na{a tatkovina, se~uvstvuvame tu|inci i zatoa ne ostanavme gluvi na deloto i idejata na Va{iotnezaboravliv tatko, ami go pregrnuvame toa delo za da go izgradime so cenata na najmiloto.I taka, daleku od tatkovinata, nie se obedinivme vo edno Makedonsko literaturnodrugarstvo, od ~ie{to ime se osmeliv da Ve zamolam da ni izlezete vo presret za da nezapoznaete popodrobno so `ivotot i dejnosta na na{iot pokoen tatko (biografijata) za damo`eme golemiot borec poodblizu da i go pretstavime na makedonskata op{testvenost.Kole Nedelkovski pi{uva deka dobil od soprugata na Misirkov edna tetratka-dnevnik {toeden od ~lenovite na Kru`okot ve}e ja prepi{al na ma{ina, pa dodava:Prepi{av nekolku statii od v. Mir od Narodnata biblioteka, kako: Samoopredeluvawe naMakedoncite, Makedonskiot nacionalizam, Makedonskata kultura i dr. koi{to giisprativ vo Makedonija pod Srpsko. Knigata Za makedonckite raboti isto taka japrepi{avme na ma{ina i }e ja ispratime i nea, ta ako mo`e tamu da se dade v pe~at, pa akoVie znaete deka ima nekade od ovaa kniga pove}e primeroci, pi{ete mi i nie vedna{ site}e gi otkupime.Samiot d-r S.K. Misirkov podocna pi{uva deka po pismoto dobil i paket so primeroci odknigite na V. Markovski, K. Nedelkovski i N. Vapcarov so svoera~ni posveti od avtorite.Toj soop{tuva deka kaj majka mu zaedno so Kole Nedelkovski bile i Venko Markovski iNikola Vapcarov, a verojatno i \or|i Abaxiev i Mitko Zafirovski. Zasega ne znaeme kakozavr{il obidot za preizdavawe na knigata na Misirkov vo vardarskiot del na Makedonija,no nema somnenie deka tie prepisi na knigata i na negovite statii odigrale golema ulogavo zajaknuvaweto na nacionalnata svest kaj mladata intelektualna generacija. Deloto naMisirkov bilo razgleduvano i na poseben sostanok na Kru`okot, a prepisite bileodneseni vo Belgrad od Mitko Zafirovski.PORAKATA NA MAKEDONSKATA MLADINAKakvi bile vistinskite nacionalni ~uvstva i patriotskite razbirawa na Kru`okotpoka`uva i slu~ajot so obidot za me|unarodna afirmacija na makedonskata borba. Naspecijalno zasedanie Kru`okot re{ava na eden svoeviden i efikasen na~in da se ispratiporaka do Moskva za celite na borbata na Makedoncite. [ansata e da se iskoristidoa|aweto na eden sovetski fudbalski tim vo Sofija. Kru`okot podgotvuva specijalno

Makedonskiot literaruren kruzok vo Sofijahttp://www.gate.net/~mango/MK_literaturen_kruzok_Sofija.html7 of 8 4/16/2010 3:47 PMizlean bronzen medaljon, na koj na ednata strana ima reljef na makedonsko zname, na koepi{uva (na makedonski jazik): Slobodna nezavisna Makedonija, a pod nego-etni~kata kartana cela Makedonija, vrz koja e ispi{ana Gocevata misla: Jas go razbiram svetot samo kakopole za kulturen natprevar me|u narodite. Pod nea so pogolemi bukvi pi{uva: Goce Del~ev.Na reversot na medaljonot e izgravirana posvetata: Preku drugarite sportistimakedonskata mladina pra}a pozdrav do mladite vo SSSR 1940, avgust, Sofija.Zna~ajno e da se odbele`i deka idejata za medaljonot bila na Vapcarov, koj i trebalo da imgo predade na fudbalerite, a izrabotkata e delo na bugarskiot umetnik i prijatel nakru`o~nicite, Nikolaj [mirgela. Bidej}i predavaweto bilo neuspe{no, medaljonotostanal za~uvan vo ostavninata na kru`o~nikot \or|i Abaxiev i sega se nao|a vo Skopje.Tatkovinata e postojana preokupacija na kru`o~nicite. Ne slu~ajno se raspi{uva iposeben konkurs na temata da se izrazi vo umetni~ka forma makata na emigrantot zasvojata rodna zemja i narod, da se izrazi kako se ~uvstvuva toj daleku od niv, kakvi ~uvstvapre`ivuva i na {to misli vo taa sostojba.Vo svoite Popatni bele{ki i razmisluvawa, Anton Popov vo 1940 god. isto taka to~no jaindividualizira svojata rodna zemja, svojata neprebolna tatkovina. Pri edna od posetitena Pirin Popov pi{uva deka toa e najsvidnata li~ota na mojata zemja, na{a radost, na{anade`, gorda zakrila na mojot buntoven narod. Toj gordo izviknuva: Nie sme na makedonskazemja, niz solzi na{a, skapa za nas so `rtvite {to gi zema borbata za sloboda, so krvtaproleana, tri` posvidna stanata so borbata na najsvidnite ~eda na mojot narod za na{atasloboda, skapa za nas so edno golemo i herojsko minato {to go spoilo celiot narod vo ednaborba, edna sudba, skapa za nas od crnite spomeni za edna `estoka i podla bratoubistvenaborba, stanata skapa i nepre`alena za site progoneti od nea {to sonuvaat rodna strea,rodni nivi, rodna re~; svidna vo na{ite zanesi, vo kopne`ite da ja vidime taa golemapravda za taa razorena okrvavena zemja, za toj pretepan, porugan, poni`en i ugneten iobespraven narod - da bide sloboden, da ni bide zemjata slobodna...Ovaa golema oda za rodnata zemja Popov ja zavr{uva so istata intonacija i so istataegzaltacija deka tolku umni se stanati ovie lu|e od patilata {to gi iz`iveale, ta mi se~ini deka pri prviot obid za podelba na ovaa nedeliva zemja tie balkanski i vonbalkanskigraba~i }e si gi iskr{at glavite vo prviot pristap. Zatoa {to ova ne e ni~ija zemja, aprosto na{a makedonska zemja, na{a tatkova zemja, zemja na ribarite pokraj Egejot, naselanite, na ora~ite, na rabotnicite, na esnafite, na razgonetite na{i bra}a po svetot, nasite makedonski lu|e, zatoa {to toa e makedonska zemja taka kako {to e na{a krvta {to niblika vo `ilite, taka kako {to e na{a krv i telo idealot da ja vidime slobodna...BLIKNATA QUBOVRe~isi istite za`areni nacionalni misli i ~uvstva kon rodnata zemja i tatkovinata A.Popov rafalno gi nafrluva i vo reporta`ata Nad Pirin oblacite se zgusnuvaat,objavena vo Literaturna kritika. Kru`o~nicite se ka~uvaat na vrvot El-Tepe, pa avtorotvozbuden me|u drugoto opi{uva:@edno, nemo i vozbudeni sme gi vpile o~ite vo toj topol roden prostor.Koj ima vlast o~ive da ni gi natera pomalku da iskrat qubov kon ovaa zemja?Koj ja imaa taa vlast {to da ni gi zadr`i usnite da ne gi izgovorat zborovite nakletva, na borba, na vernost?... Da ni zabrani da go pametime herojskoto i golemo minatona svojot narod i beskrajno da go sakame negoviot komitski epos?Ne!

Makedonskiot literaruren kruzok vo Sofijahttp://www.gate.net/~mango/MK_literaturen_kruzok_Sofija.html8 of 8 4/16/2010 3:47 PMNikoj!Nikoga{!Za{to toa ne e ni~ija zemja, tuku prosto makedonska zemja, na{a tatkovska zemja, zemjana ribarite pokraj Egej, na selanite, na rajata, na rabotnicite, na site makedonskilu|e.Vo ramkite na programskite na~ela i Statutot na Kru`okot, vo 1940 godina ~esto seraspi{uvaat konkursi na makedonski temi, pa taka se napi{ani Vapcarovite pesni Zemja,Krali Marko, Ilindenska, nezavr{enata poema Ilinden i drugi, no se zemaat i konkretniobvrski: Da se pro~ita se {to e napi{ano za Del~ev so bele{ki, i Da se pro~itaat siteknigi od Mileti~ Spomeni. Se zemaat i obvrski sekoj ~len da napi{e opredelen brojstihovi i proza (raskaz i reporta`i) od makedonskata istorija.No verojatno najambiciozniot potfat go pravat so podgotovkite za objavuvawe ednaantologija na makedonskata literatura, za koja posledniot slavist - profesor naSofiskiot univerzitet Simeon Rusakiev, specijalno pokanet na zasedanie na Kru`okot, vosvoite spomeni svedo~i: Drugarite od Kru`okot imaa zada~a da go razgledaat pra{awetoza izdavaweto na edna antologija na makedonskata nacionalna literatura. Vo taaantologija se proektira{e da bidat vklu~eni literaturni tvorbi od vremeto na Kiril iMetodija do na{ite dni. Pra{aweto be{e postaveno vonredno seriozno i za nego seiska`aa site ~lenovi na Kru`okot, se zavrzaa sporovi, se iska`uvaa razli~ni mislewa. Natoa zasedanie Vapcarov napravi osnovno iska`uvawe. Toa {to go ~uv od nego, a isto taka iod nekoi drugi ~lenovi na Kru`okot mi napravi vonredno silen vpe~atok. Vapcarovzboruva{e za makedonskiot narod, za negovata osloboditelna borba, za negovatanacionalna kultura i literatura, za negovata idnina... Vapcarov zboruva{e spokojno, no sovnatre{en nemir, so strast, so retka ubedlivost, so ~uvstvo na patriot-internacionalist.Prebroduvaj}i go te{koto istorisko minato na Makedonija, toj se ozaruva{e kogazboruva{e za nejzinoto osloboduvawe. Vo imeto na svetlata idnina toj ja istaknuva{eneophodnosta za borba protiv {ovinizmot na bugarskata i jugoslovenskata bur`oazija. Vosvoeto iska`uvawe za makedonskiot jazik toj zboruva{e za odamne{nata kniga naMisirkov {to go postavi za prvpat pra{aweto za makedonskiot jazik, zboruva{e za Kirili Metodija, Kliment Ohridski, popot Bogomil, Kiril Pej~inovi}, Joakim Kr~ovski,bra}ata Miladinovci, Grigor Prli~ev i dr. Treba da si priznaam deka jas ne se poka`avosobeno polezen na zasedanieto na Kru`okot. Naprotiv. Toa {to go ~uv od prisutnite iosobeno od Vapcarov napravi korenit prelom vo moite filolo{ki razbirawa...Od toa vreme vo vrska so ova pra{awe se za~uvani (vo dve verzii) i bele{kite na MihailSmatrakalev, no tie se odnesuvaat za zbornik od literaturni tvorbi na sovremenitemakedonski pisateli (vo ednata bele{ka 9, a vo drugata 12 avtori): 1. Nikola Vapcarov(Tatkovina, Referat, Zemja, Majka, Krali Marko) 2. Anton Popov (Strumica, Rodna ku}a,Po burata, Pesna za Struma, reporta`ata Gradot {to umira Melnik), 3. Kole Nedelkovski(Na kinisuvawe, Ropstvo, Tu{ina, Stoan na Ordanovci, Skitnik), 4. Kosta Racin (Lenka,Pe~al, Elegii 3 i 4, Na Struga du}an da imam 7), 5. Asen Vedrov - ? - 6, Kiril Manasiev - ?,7. Venko Markovski (Republika, @etvarite, Mesecot, Altana, od romanot Klime), 8. Angel@arov (Pesna na moite reki, Tu|ina, Yvezda, Vo letoto, Komitska), 9. Georgi Aleksiev - ?,10. Dimitar Stefanov (Struma, Pozdrav, Makedonija, reporta`a), 11. Nikola Mladenov(Od poemata Bunt, Makedonska pesna), 12. Kosta Koqarov - ?.