ISSN 1855-0460 - Modra kartica

VODSTVOJaro KalanD I R E K T O R S M U Č A R S K E Z V E Z E S L O V E N I J EPotem ko je zapustil trenerske vrste, je Jaro Kalan, leta1998, sprejel direktorski izziv. Trenerski led je prebil leta1970 v Škofji Loki. Tudi po njegovi zaslugi se je tamkajšnjiAlpetour prebil v sam vrh slovenskih alpskih smučarskihklubov. Boris Strel, Jože Kuralt, Nuša Tome, Nataša Bokalin Andrej Miklavc predstavljajo zgolj peščico smučarjev,ki so vadili pod Kalanovo taktirko. Jaro je že kmaluvzpostavil stik s Smučarsko zvezo Slovenije. Poleg delav klubu je vodil pionirsko reprezentanco in bil trenermladinske ekipe B. Ob spoznanju, da se v trenerski vlogiresnično dobro znajde, ter da je prerasel klubske okvire,se je dokončno preselil v reprezentančne vode. Medletoma 1989 in 1992 je kot slalomski trener deloval vmoški ekipi, v kateri sta tedaj nastopala tudi Jure Koširin Mitja Kunc. Po – za slovensko delegacijo zgodovinskih– olimpijskih igrah v Albertvillu, se je preselil v ženskitabor, kjer je kot »prvi strokovnjak« sodeloval pri zgodbio morda najuspešnejši slovenski ekipi. Obdobje »vražjihSlovenk« ga je vsekakor zaznamovalo. In obratno. Vsehsedem tekmovalk, s katerimi se je leta 1992 podal naskupno pot, je do njegovega odhoda stalo na stopničkahza zmagovalke tekem svetovnega pokala, kar je vsekakordosežek, ki se ga ne bi branil prav nihče. Tudi dejstvo, dase Slovenke za najvišja mesta niso potegovale zgolj v tehničnihdisciplinah, temveč so navduševale tudi v hitrih,ni zanemarljivo. Ob tem znajo opazovalci Kalanovegadela dodati tudi, da je vseskozi skrbel za dobro vzdušjein ustrezno kulturo vedenja. »Imel sem to srečo, da semimel ob sebi zares marljive sodelavce, ki so bili pripravljeniza uspeh storiti zares veliko. Tudi celoten rod deklet je bilnadvse nadarjen,« se obdobja, ki so ga zaznamovalezmage v svetovnih pokalih, odličje na SP in seveda tudidve olimpijski kolajni, spominja Jaro Kalan.Po šestih nadvse uspešnih sezonah se je umaknil iztrenerskih vrst in se odločil nakopičene izkušnje unovčititudi kot direktor Smučarske zveze Slovenije. »Vsa ta letasem si prizadeval, da bi zveza ostala prepoznavnatako v domačem okolju, kot tudi v mednarodnemmerilu. Menim, da sem s sodelavci v zadnjih letih natem področju storil veliko,« razlaga direktor sredi tretjegamandata. V njegovem dosedanjem obdobju je zvezaučvrstila nosilne stebre, pod svoje okrilje privabila novediscipline (telemark, smučanje invalidov …), investiralav nadgradnjo infrastrukture, poskrbela za notranjo reorganizacijo,dobila ustrezne prostore in ustvarila kohezijomed bazo, klubi, smučarskimi navdušenci in seveda tudimed pokrovitelji. Ker se SZS v zgolj dvajsetih odstotkihfinancira s pomočjo javnih sredstev, je jasno, da večnobitko Kalanova ekipa bije predvsem pri vsakoletnempolnjenju proračunske malhe. »Želja vseh nas je uspešnoposlovanje, a pogosto vse ni v naših rokah. Programivčasih presežejo začrtane okvire, spet drugič nam težavepovzročajo slabši rezultati. A s pametnim vodenjem lahkoprebrodimo tudi takšna obdobja,« razlaga dolgoletnismučarski delavec, ki je prepričan, da družba v zadnjihletih v premajhni meri vlaga v šport.Sicer pa se Jaro Kalan dobro zaveda, da naloge zvezeniso omejene zgolj na tekmovalni del. Združenje učiteljevin trenerjev smučanja Slovenije ima zelo pomembno vlogo,pri osrednji smučarski organizaciji pa znajo prisluhnititudi širši smučarski družini. »Ne gre pozabiti, da imaSmučarska zveza Slovenije kar 15.000 članov s plačanočlanarino. Prizadevamo si, da bi bila ta številka še višja.Po naših ocenah smuča med 300 in 350 tisoč Slovencev.Naša članska kartica nudi toliko ugodnosti, da bi jo lahkoimel vsak smučar. Projekt 'Modre kartice' je kakovosten,ustrezna je tudi ekipa, zato lahko pričakujemo uspešnonadaljevanje poti,« meni Jaro Kalan.Načrti za prihodnost? »Organiziranje Smučarskezveze Slovenije mora še naprej potekati ustaljeno inuspešno. Nadaljevati moramo z izoblikovanjem panožnihcentrov. Premalo smo pomagali našim osnovnimorganizacijam. Klubi potrebujejo tako finančno kotstrokovno pomoč. V vseh panogah moramo velikopostoriti še pri usposabljanju trenerjev. Zavedamo sepredvsem pomembnosti dela z najmlajšimi, saj je tampomemben tudi pedagoški pristop. Šport namreč nile bitka za rezultat, temveč tudi vzgoja,« si je seznamnačrtov kar sam spisal direktor, Jaro Kalan.6 | MODRI BILTEN 2007•2008