leto 2005/2006, Å¡tevilka 3 - Modra kartica

MODRE 

NOVICE 

2005•2006, STEVILKA ˇ 3 

ISSN 1854-3340 

BrezplaËen izvod 

WWW.MODRAKARTICA.COM 

❄ 

❄ 

❅ 

❄ 

❅ 

❄ 

❄ 

❅ 

❅ 

SreËno 2006 www.modrakartica.com 

❄ 

❅ 

❄ 

❄ 

❄ 

Kranj - Medvode 

Slovenija 

30. januar - 5. februar 2006 

FIS NORDIJSKO SVETOVNO MLADINSKO PRVENSTVO 

1

MODRE NOVICE 

Doæivetje 

Vsako sreËanje z Zlato lisico, 

tekmovanjem za svetovni pokal, 

najveËjim v alpskem smuËanju za 

dekleta pri nas, je posebno doæivetje. 

To je prireditev, ki ji zlepa ni para v 

smuËarskem svetu, prireditev, ki 

resniËno bogati vËasih morda tudi 

nekoliko monotoni smuËarski vsak dan 

v karavani svetovnega pokala. Lepo 

je zreti v prazniËno odeto tekmovalno areno v vznoæju 

Ëudovitega Pohorja, prav razburljivo pa je spremljati 

mojstrovine najboljπih alpskih smuËark z vsega sveta. 

Nadvse spodbudno je, da sodobna Zlata lisica kaæe 

prijateljem smuËanja dva obraza: æe od vsega zaËetka se 

predstavlja z organizacijsko uspeπnostjo, æe nekaj Ëasa pa 

tudi z najvidnejπimi tekmovalnimi doseæki mladih domaËih 

reprezentantk. 

Vsak obisk Zlate lisice potrjuje, da je veliko mednarodno 

tekmovanje æivljenjsko povezano z zvestimi pohorskimi 

smuËarskimi zanesenjaki in da globoko korenini v uspeπnem 

mariborskem SmuËarskem klubu Branik in v celotnem Mariboru. 

Pohorska prireditev pa je obenem tudi dokaz pripadnosti 

Slovencev smuËarskemu πportu. 

Za prijatelje smuËanja je Zlata lisica tudi priloænost, da si 

seæejo v roke stari smuËarski znanci. Pohorski smuËarski praznik 

nedvomno plemeniti naπe smuËanje, vsako zimo pa je tudi lepa 

priloænost, da se slovensko alpsko smuËanje s prelepim Pohorjem 

in mestom Mariborom dostojno predstavi svetu. 

mag. Stanislav Valant 

predsednik SmuËarske zveze Slovenije 

Zadovoljni in sreËni 

Æelje iz zadnjega stavka uvodnika druge πtevilke Modrih novic so 

bile usliπane, æe ko se je v tiskarni Ërnilo prelivalo na papir. Zmaga 

Roberta Kranjca na tekmi za svetovni pokal v smuËarskih skokih v 

Kuusamu je priletela po imenitnem tretjem mestu komaj dobri 

dve uri pred tem na isti skakalnici. Vzrok za zadovoljstvo se je 

podaljπeval do konca zadnjega vikenda v novembru, zanj je 

bila “kriva” biatlonka Tadeja BrankoviË in njeno drugo mesto na 

7,5-kilometrski preizkuπnji na tekmovanju najviπje ravni v Öestersundu 

na ©vedskem. »estitamo! Ponosni smo tudi na vse naπe ostale 

tekmovalce, ki so na razliËnih panoænih bojiπËih in v posameznih 

starostnih kategorijah poskuπali premagati konkurenco. 

VËasih æelimo veË, kot smo v danem trenutku sami zmoæni ali 

priËakujemo od drugega. Æelja ali potreba sta moËnejπi od realnosti, 

pot do spoznanja gre navadno prek ljudi. Ni greh postaviti vpraπanje 

ali prositi za pojasnilo, teæko pa je razumeti dojemanje Ëlanstva 

posameznika kot kolektivno izkoriπËanje pravic in ugodnosti. Imetniki 

Modre kartice SmuËarske zveze Slovenije imajo 20 % popust pri nakupu 

celodnevnih smuËarskih vozovnic na slovenskih smuËiπËih. Zase. Naπi 

Ëlani so zavarovani za zavarovalni primer nezgode in civilne 

odgovornosti, velika Modra kartica nudi tudi dodatno zdravstveno 

zavarovanje z asistenco na potovanjih v tujini. Poπkodbe, kot so odrgnine 

ali zlom noge, ki ne pustijo trajnih posledic, niso predmet zavarovanj, ki 

jih krije Modra kartica. Na vpraπanje, Ëe je zavarovan tudi inventar 

v apartmaju v Ëasu smuËanja, smo odgovorili, da ne. 

Motimo se tudi mi. V zadnji πtevilki Modrih novic je v prispevku 

GIZ Zdruæenja slovenskih æiËniËarjev z naslovom SmuËarska srediπËa 

v Slovenji avtorju zaËetek smuËarskega 

skakalnega πporta pobegnil iz Bohinja v 

Planico. Prva slovenska skakalnica je bila 

Æiækova skakalnica v Bohinjski Bistrici, ki jo 

je leta 1920 naredil Ciril Æiæek. Na to nas je 

v prijaznem pismu opomnil skakalni delavec 

iz SmuËarsko skakalnega kluba Bohinj Milan 

Zalokar, za kar smo mu hvaleæni. Prispevek o zaËetkih skakalnega 

πporta v Bohinju bo objavljen v peti πtevilki, ki bo izπla pred finalom 

svetovnega pokala v skokih v Planici. 

Zgodovino piπeta tudi Kranjska Gora in Maribor. Vsaka s 

svojo tekmo svetovnega pokala v alpskem smuËanju. Prva za 

moπke, druga za æenske. Kranjskogorci v zadnjih letih vidno 

napredujejo v organizaciji tekmovanja in zabave. Letoπnji æe 45. 

Pokal Vitranc je bil vrhunski. Od ©tajercev upraviËeno priËakujemo 

gostoljubje in prijaznost, kot smo je bili vajeni v preteklosti. Izvedba 

je delo armade prostovoljcev, ki ga operativno vodita sekretarja 

obeh organizacijskih komitejev. Oba sliπita na ime SreËko. »e 

se bo kdo skliceval na sreËo ... 

Ostanite ali postanite v letu 2006 Modri. 

Bodimo skupaj zadovoljni! 

SreËno! 

Matjaæ ©tibelj 

urednik Modrih novic in 

vodja projekta Modra kartica 

MODRE NOVICE na policah: 

MODRE NOVICE 

Januar 2006 

Sezona 2005•2006 

©tevilka 3 

zaloænik: SmuËarska zveza Slovenije 

direktor: Jaro KALAN 

urednik Modrih novic: Matjaæ ©TIBELJ 

uredniki panog: Alpsko smuËanje ‡ Andrej DEKLEVA, Nordijsko smuËanje ‡ Tomaæ VERDNIK, 

Biatlon ‡ Tomaæ ©U©TER©I», Deskanje ‡ Iztok KVAS in Tomaæ DENK, 

Akrobatsko smuËanje ‡ Aleπ ©PAN, Telemark ‡ Urban SIM»I», ZUTS ‡ Matija STEGNAR 

fotografije: Andrej Dekleva, Samo Vidic, Matej Druænik, ZOOM, arhiv SZS 

oblikovanje in prelom: Nova Orbita d. o. o. 

tisk: Tiskarna Æbogar 

naklada: 21.000 izvodov 

IZVOD JE BREZPLA»EN 

2 www.modrakartica.com

Alpsko smuËanje 

Modre noviËke 

Biatlon 

SmuËarski konzul Tone Gogala 

Igralec Tone Gogala je kot generalni konzul Republike 

Slovenije v Clevelandu rad priskoËil na pomoË slovenskim 

smuËarjem, ko so se mudili v ZDA. Tudi zdaj, ko ni veË na 

tem diplomatskem poloæaju, se jim πe vedno rad pridruæi, 

ko so v Koloradu. Tako je bilo tudi konec lanskega novembra 

in v zaËetku decembra, ko so trenirali v okroæju Summit in 

tekmovali v Beaver Creeku in Aspnu. 

Zoom slika 

za nas in za vas 

V publikacijah SmuËarske 

zveze Slovenije, tudi v 

Modrih novicah, boste 

odslej lahko obËudovali 

fotografije, ki jih po vsem svetu v objektive lovijo fotografi 

francoske agencije Zoom. Njihovo delo si lahko ogledate 

tudi na spletni strani http://www.zoom-agence.fr/ 

Po konËani mini skandinavski turneji so imeli 

najboljπi slovenski skakalci 6. decembra 2005 

tiskovno konferenco v prostorih ZAVAROVALNICE 

TRIGLAV v Ljubljani, ki æe vrsto let kot zlati sponzor stoji ob 

strani nordijskim reprezentancam. Druæenje je minilo v prijetnem 

vzduπju, smuËarji skakalci so priËarali vtise s prvih tekem 

olimpijske sezone in predstavili naËrte za prihodnost. 

Nordijsko smuËanje 

Primoæ Peterka, 

Rok BenkoviË, 

Jernej Damjan, Robert 

Kranjec, predsednik 

uprave ZT mag. 

Andrej KociË, direktor 

nordijskih disciplin 

Primoæ Ulaga in glavni 

trener Matjaæ Zupan. 

V januarju 2006 bo v Sloveniji veË mednarodnih tekmovanj v 

SmuËarskih skokih. Æe 7. in 8. januarja bosta v Planici dve 

tekmi FIS kontinentalnega pokala za moπke, medtem ko bo 

15. januarja Ljubno gostilo kontinentalni pokal za dekleta. 

21. in 22. januarja bosta prav tako v Ljubnem, dve tekmi 

novoustanovljenega FIS pokala za moπke. 

Sprejem na Brniku (z leve: tiskovni predstavnik reprezentance Tomaæ 

©uπterπiË, predsednik Zbora za biatlon pri SZS Peter Zupan, Tadeja 

BrankoviË in direktor biatlonske reprezentance Jure Velepec) 

Biatlonci pripravili Tadeji BrankoviË sprejem na Brniku 

Po trinajstdnevni odsotnosti slovenskih biatlonk in biatloncev, ki so se 

udeleæili prvih tekem svetovnega pokala v Östersundu na ©vedskem, 

so jih prijatelji slovenskega biatlona in navijaËi ob povratku v 

domovino pripravili sprejem na brniπkem letaliπËu. V srediπËu 

pozornosti je bila tokrat Tadeja BrankoviË, ki je prav v Östersundu z 

drugim mestom osvojila æe svoje tretje stopniËke na tekmah 

svetovnega pokala. Ob tej priloænosti ji je predstavnik generalnega 

pokrovitelja slovenske biatlonske reprezentance druæbe Skupina 

Viator & Vektor d.d. izroËil tudi denarno nagrado, medtem ko ji je 

predsednik Zbora za biatlon Peter Zupan izrekel posebno zahvalo 

za osvojeni rezultat. Sprejem je sklenila Tadeja BrankoviË, ki se je 

vsem najlepπe zahvalila, prisotne pa oprhala s πampanjcem, ki ji ga 

je ob tej priloænosti izroËil direktor reprezentanc Jure Velepec. 

V sredo, 30. novembra 2005 je 

bila po koncu skupπËine ZUTS 

Slovenije pri SZS v dvorani VIP 

pri hotelu Arena v Mariboru 

modna revija opremljevalcev 

ZUTS Slovenije. Modno revijo je 

vodil direktor ZUTS Duπan 

Videmπk, modne artikle opremljevalcev 

ZUTS pa so predstavljali 

manekenke in “DEMO TEAM” 

demonstratorji ZUTS 

Slovenije. 

ZUTS 

Telemark smuËar David PrimoæiË 

‡ Gams se po poπkodbi levega 

kolena vraËa na tekmovaliπËa. 

Treninge veËinoma opravlja na 

Krvavcu v sodelovanju z ASK 

Triglav iz Kranja. Po zamenjavi 

opremljevalca za tekmovalna 

oblaËila (na pomoË je priskoËil 

Mizuno), je Gams odet v barve 

obrazov konkurentov ob pogledu na njegove doseæke - zelene. 

Vse pa vendarle ne gre povsem po njegovih naËrtih, saj so 

mu v tovarni Ëevljev CRISPI namenili za celo πtevilko prevelik 

pancar. MogoËe pa mu je le pedikerka preveË ostrigla 

lepo obarvane in negovane nohte 

Telemark smuËanje 

www.modrakartica.com 

3

Slovenske smuËarke na 42. Zlati lisici 

Tina Maze 

2. 5. 1983 

SK »rna TAB 

»rna na Koroπkem 

Zmage v svetovnem pokalu 

1. vsl Sölden 03 

1. vsl St. Moritz 05 

1. vsl Santa Caterina 05 

1. vsl Maribor 05 


©e zlasti po lanski zmagi v veleslalomu 

na Zlati lisici, moji najljubπi zmagi sploh, 

ima domaËa dirka pri meni posebno 

mesto. Vsekakor bom poskusila ponoviti 

svoje lansko smuËanje. 

Najboljπe uvrstitve na Zlati lisici 

1. vsl 2005 

2. vsl 2002 

7. vsl 2003 

10. vsl 2001 

Ana Drev 

6. 8. 1985 

SK Velenje 

©martno ob Paki 

Glede na to, da se na Lisici πe nisem izkazala, bi 

bila zelo zadovoljna s toËkami. Nekateri tereni 

mi paË bolj ustrezajo kot drugi. Lani sem bila v 

veleslalomu v Mariboru 36., letos pa imam po 

dobrem zaËetku sezone boljπe obËutke. 

Najboljπe uvrstitve v svetovnem pokalu 


15. vsl Aspen 06 


Ana Kobal 

11. 11. 1983 

SK Radovljica 

Jesenice 

Do Lisice bom na tekmah evropskega 

pokala poskusila svojo Ëim bolje 

popraviti πtartno πtevilko v slalomu in 

se Ëim bolj pribliæati prvi trideseterici. 

Tako bi se laæje uvrstila v finale. 

Najboljπa uvrstitev na Zlati lisici 

36. sl 2004 

Mateja Robnik 

6. 4. 1987 

SK Branik 

LuËe 

DomaË teren bi zame morda lahko bil 

priloænost za uvrstitev v finale. Æelim 

jo izkoristiti, a le potiho upam na svoj 

prvi finale. 


Urπka RabiË 

Maruπa Ferk 

Tesa Herman 

Alenka Kürner 

20. 3. 1985 

ASK Kranjska Gora 

Mojstrana 

27. 9. 1988 

SK Blejska Dobrava 

Blejska Dobrava 

14. 7. 1988 

SK Olimpija 

Ljubljana 

31. 1. 1986 

SK Bled 

Radovljica 

Lana Grandovec 

Maπa Redenπek 

Petra Robnik 

Ilka ©tuhec 

1. 3. 1987 

SK Olimpija 

Trebnje 

22. 9. 1987 

SK Olimpija 

Trbovlje 

16. 10. 1984 

SK Jesenice 

Blejska Dobrava 

26. 10. 1990 

SK Branik 

Maribor 

Pokrovitelji alpskih reprezentanc: 

Andrej Dekleva 


5

Prav gotovo so vodilni mariborski smuËarski delavci Duπan 

SenËar, Marjan Koæuh in Franci »op presedeli skupaj dolge 

ure, predno so se odloËili, da priredijo na Pohorju elitno 

tekmovanje v alpskem smuËanju za æenske - FIS-A. OdloËitev 

je bila nadvse pogumna, toda prekaljena smuËarska trojica 

se je zavedala, da ima Maribor z okolico dovolj smuËanju 

predanih ljudi, ki so imeli tudi izkuπnje z izvedbo tekmovanj. 

Vsi so se zavedali, da jih Ëaka zahtevna preizkuπnja, saj so 

æe tedanja najveËja tekmovanja v okviru Mednarodne smuËarske 

zveze terjala visoko organizacijsko raven. Za zaËetek pa si je 

bilo treba zlasti zagotoviti kar najbolj ugledno mednarodno 

konkurenco. MariborËani so to nalogo zaupali Duπanu SenËarju, 

ki je imel v tujini æe veliko znanstev v smuËarskih krogih. 

Na zimskih olimpijskih igrah leta 1964 v Innsbrucku je bilo, 

kajpak tudi zaradi bliæine, veliko slovenskih smuËarskih 

delavcev, med katerimi je bil Duπan SenËar vsekakor nekaj 

posebnega. V reprezentanci sicer ni imel nobene dolænosti, 

vendar je bil nenehno naokoli, venomer v druæbi vodij tujih 

reprezentanc, najuglednejπih tekmovalk, trenerjev... Zamudil 

ni nobene tekme, sprejema, skratka bil je zagotovo med najbolj 

agilnimi tiste dni v zaËetku februarja v praπnem Innsbrucku, ki 

do zadnjega dne olimpijskih iger ni doËakal snega. NihËe ni 

vedel, kakπni opravki æenejo SenËarja vse olimpijske dni. Ko 

pa smo se 10. februarja poslavljali od olimpijskega mesta, je 

bilo skrivnosti konec.“Konec meseca pridite na Pohorje. Priredili 

bomo elitno tekmo v slalomu za æenske. V teh dneh sem si 

zagotovil udeleæbo najboljπih smuËark na svetu,” je Duπan 

SenËar s ponosom vabil novinarje v Maribor. 

SenËar ni pretiraval. Konec februarja 1964 se je zbral na 

Pohorju cvet æenskega alpskega smuËanja, tako kot na 

olimpijskih igrah sta imeli tudi na Pohorju poglavitno besedo 

sloviti francoski sestri Marielle in Christine Goitschel. Rojeno 

je bilo novo veliko tekmovanje za æenske v alpskem smuËanju 

‡ zaËelo se je obdobje pohorske Zlate lisice. ZaËela se je 

pisana zgodovina najveËje tekme v alpskem 

Tekma z duπo 

Duπan SenËar, 

zaljubljenec v alpsko 

smuËanje, je bil 

dolgo Ëasa med 

vodilnimi ljudmi naπe 

reprezentance, 

obenem pa gonilna 

moË alpskega 

smuËanja v Mariboru. 

smuËanju za æenske pri nas. Æe leta 1970 je Maribor postal 

postaja svetovnega pokala, pohorsko prireditev pa so Ëakali tudi 

hudi Ëasi, ko se je bilo treba zaradi pomanjkanja snega seliti na 

druga smuËiπËa. Vendar pa so bili pohorski prireditelji 

nepopustljivi. V veliko zadoπËenje jim je bilo tudi, da so se na 

pohorskih strminah kalile domaËe reprezentantke, ki so na Zlati 

lisici doæivljale tudi zmagoslavja. ZaËela je Mateja Svet, sledile 

so ji Nataπa Bokal, Urπka Hrovat in Tina Maze. 

Zlata lisica je v smuËarskem svetu hitro zaslovela, danes pa 

je ena najbolj priljubljenih postaj æenske karavane alpskega 

smuËanja. Ne samo zaradi tega, ker je tekmovanje tako rekoË 

v mestu, ker je Maribor prava poæivitev med prizoriπËi tekem 

svetovnega pokala, ker se prireditelji potrudijo kar se le da, 

ker je tod doma resniËno gostoljubje... Zlata lisica ima duπo, 

ki jo zaËutijo tekmovalke, pa tudi vsi, ki jih na svoj smuËarski 

praznik privabi Pohorje. 

Joæe Dekleva 


Prve dni decembra so se pravniki, strokovnjaki za varnost 

na smuËiπËih Pirenejev in alpskega loka zbrali na 

pravniπkem forumu v Bormiu. Zbora pod pokroviteljstvom 

Evropske komisije, ki jo je zastopal podkomisar dr. Franco 

Frattini, so se udeleæili strokovnjaki iz ©panije,Francije, 

Italije, ©vice, NemËije, Avstrije in Slovenije. V naπem 

zastopstvu so bili Tomaæ MaruπiË, uËitelj smuËanja, 

upokojeni odvetnik iz Solkana, ki je predaval o varnosti na 

slovenskih smuËiπËih in predstavil sodno prakso v Sloveniji, 

kot opazovalca pa ©pela ©uπter, uËiteljica smuËanja, 

svetovalka na Ministrstvu za notranje zadeve, in Roman 

©turm, uËitelj in trener smuËanja, stalni sodni izvedenec za 

varnost na smuËiπËih in vodja otroπkega programa pri SZS. 

Poudarek v referatih in v razpravi je bil v preventivi in 

prepreËevanju smuËarskih nezgod. Na tri dni trajajoËem 

sreËanju so se udeleæenci zavzemali za poenotenje pravil, ki 

jih krπijo tako smuËarji kot upravljavci smuËiπË. Ureditve se 

razlikujejo na dræavni in deæelni ter celo na pokrajinski ravni, 

zato je nujna enotna pravna ureditev varnosti na smuËiπËih v 

dræavah evropske skupnosti. Neenotna pravila na smuËiπËih 

povzroËajo smuËarjem teæave, denimo klasifikacije in 

oznaËevanja prog, ali pa pravila glede opreme: v Sloveniji 

morajo na smuËiπËih nositi Ëelade otroci do 12. leta, v Italiji 

pa do 14. Tako bodo morali imeti naπi πtirinajstletni smuËarji 

na Kaninu, kjer bomo kmalu dobili Ëezmejno smuËiπËe, 

Ëelade, Ëe bodo smuËali na italijanski strani. 

Pravni temelj vseh referatov so bila vedenjska pravila 

Mednarodne smuËarske zveze, ki so bila sprejeta na kongresu 

FIS v Bejrutu leta 1967, posodobljena leta 1973 na kongresu 

v Famagosti, sedanjo obliko pa so dobila leta 2002 na 

kongresu v Portoroæu. Pravila FIS naj bi po mnenju 

udeleæencev foruma v celoti vgradili v bodoËe skupno 

evropsko smuËarsko pravo. V Sloveniji vseh deset pravil FIS 

vsebuje zakon o varnosti na smuËiπËih. 

Ob prikazu pravnih ureditev v posameznih dræavah in 

deæelah so bili zlasti italijanski referenti in razpravljavci kritiËni 

do svojega krovnega zakona o varnosti na smuËiπËih, ki je 

prepustil v pristojnost deæelnih zakonodaj nadaljnjo 

kodifikacijo vedenjskih in varnostnih pravil na smuËiπËih. 

Nerazumljiva je doloËba italijanskega krovnega zakona, ki 

v nasprotju s pravilom FIS πt. 4 postavlja domnevo deljene 

odgovornosti po enakih delih v primeru trka med dvema 

smuËarjema, o Ëemer je kritiËno razpravljal odvetnik in uËitelj 

smuËanja dr. Marco Del Zotto iz Pordenona. 

Dr. Hans Kaspar, odvetnik iz Davosa, je obravnaval vpraπanje 

homologacije smuËarskih prog znotraj smuËiπËa, ki je v obmoËju 

nevarnosti plazov. Neprimerna lokacija ali nezadostna obramba 

pred plazovi je imela katastrofalne posledice in poslediËno 

kazensko in civilno odgovornost upravljavca smuËiπËa. 

Odvetnica dr. Marisella Chevallars, bivπa smuËarska prvakinja, 

je navedla primer pod smuËiπËem Monte Rosa, kjer je ob 

veËernem zaprtju smuËiπËa smuËarka zaπla 

izven smuËiπËa, po mobilnem telefonu 

priklicala reπevalce, ki so imeli moænost 

priklicati reπevalni helikopter s πvicarske 

strani, a so reπevalci akcijo prekinili, ko se 

je znoËilo. Naslednje jutro so smuËarko 

naπli mrtvo. V tem primeru ni πlo samo za 

krπitev pravila FIS πt. 9, temveË tudi za 

vpraπanje humanosti in kulture smuËanja, 

ki jo je na naπih smuËiπËih vsak dan manj. 

Varnost na smuËiπËih 

Udeleæenci foruma so ugotovili, da je v Pirenejih in v Alpah 

kljub neenotni zakonodaji sodna praksa v kazenskih in civilnih 

zadevah dokaj enotna. Sodne odloËitve temelje na desetih 

pravilih FIS, vendar pa nekatera sodiπËa poudarjajo 

samoodgovornost smuËarja, druga pa nagibajo k objektivni 

odgovornosti upravljavca smuËiπË. Poudarjeno je bilo 

vpraπanje obveznega zavarovanja smuËarja in zavarovanje 

njegove civilne odgovornosti. ©e naprej naj bi veljalo naËelo 

prostovoljnosti obeh vrst zavarovanja, V Sloveniji imamo 

Modro kartico SZS, ki zajema vse vrste zavarovanja za 

nezgodne primere, ki jih utegne imeti smuËar doma in v tujini. 

Slovenija ima v Zakonu o varnosti na smuËiπËih vgrajenih 

vseh deset pravil FIS, ki so tako postala zakon. 

Posebna pozornost je bila namenjena prepovedi smuËanja 

osebi, ki ima v litru izdihanega zraka veË kot 0,24 miligrama 

alkohola, prav tako pa prisilnemu ukrepu odvzema vozovnice 

in vpraπanju prepustnosti prog. 

Za uspeh sreËanja v Bormiu je zasluæen zlasti dr. 

Gianfranco Avella, dræavni toæilec z Sondria, sreËanje pa 

je vodil dr. Carlo Bruccoler, upokojeni 

predsednik sodiπËa v Bolzanu. Med 

predavatelji sta bila zlasti prepriËljiva dr. 

Ignazio Arroy, univerzitetni profesor iz 

Barcelone, in dr. Waldeman Flick, 

odvetnik iz Genove, pri organizaciji pa 

sta se izkazala brata Beppe in Guido 

Bonseri, turistiËna delavca iz Bormia. 

Tomaæ MaruπiË 


7




























































































7




























































































7

Akrobatsko smuËanje je pojem za veË disciplin. Olimpijski 

sta grbine in skoki, poleg obeh sta na koledarju svetovnega 

pokala πe smuËarski kros in sneæni æleb za smuËarje, v evropskem 

pokalu pa je v koledarju πe nova disciplina “slope style”. Letos 

bo poleg najveËjega dogodka, olimpijskih iger v Torinu, tudi 

mladinsko svetovno prvenstvo v disciplinah grbine, skoki in 

smuËarski kros (Krasno Ozero - Rusija). Tudi v koledarju FIS je 

veliko tekem v teh disciplinah, vsako leto pa so na dræavni 

ravni v veËini dræav pokalne tekme in dræavno prvenstvo. 

Mednarodna smuËarska zveza v akrobatskem smuËanju 

ne organizira evropskega prvenstva, svetovno prvenstvo in 

mladinsko svetovno prvenstvo pa sta vsaki dve leti. Na vseh 

celinah imajo kontinentalne pokale, na katerih lahko 

nastopajo tekmovalci z vsega sveta. 

Na mednarodnih tekmah lahko nastopajo tekmovalci od 

petnajstega leta dalje, na dræavni ravni pa ni omejitev. V 

disciplinah grbine in skoki lahko na tekmah svetovnega pokala 

tekmovalci nastopijo πele tedaj, ko so na tekmah niæjega ranga 

zbrali dovolj toËk FIS. 

Akrobati 

Slovenski reprezentantje so v skokih na olimpijskih igrah 

nastopili æe nekajkrat: v Albertvillu 1992 Marko KlanËar, 

v Naganu 1998 in Salt Lake Cityju 2002 pa Miha Gale, 

ki je tudi letos kandidat za Torino. V disciplini grbine je v 

Albertvillu nastopil Marko Jemec, Nina Bednarik pa je 

kandidatka za Torino. Nina in Miha se redno uvrπËata 

med trideseterico v svojih disciplinah na svetovnem pokalu, 

v zadnjih letih svojega nastopanja na evropskem pokalu 

pa sta bila v skupnih razvrstitvah med prvimi tremi. V 

svetovnem pokalu v krosu je Saπa FariË æe zmagala, sedaj 

pa se redno uvrπËa med prvih deset. Pri moπkih je v krosu 

najuspeπnejπi Tadej Trdina, ki nastopa na svetovnem pokalu 

in se uvrπËa med trideseterico. 

V evropskih pokalih bodo v disciplinah “slope style”, grbine 

in kros nastopali predvsem mlajπi tekmovalci, med katerimi bo 

najveË predstavnikov ASK Slammer, trenutno najmoËnejπega 

akrobatskega smuËarskega kluba v Sloveniji. Naπa mladinska 

ekipa bo nastopala na tekmah FIS. 

Aleπ ©pan 

Sponzorji: 


Po prvi tretjini uspeπnejπe biatlonke 

Za slovenskimi biatlonkami in 

biatlonci so æe tri prizoriπËa 

svetovnega pokala in osem tekem 

posameznic oz. posameznikov ter 

po dve πtafetni preizkuπnji. Po prvi tretjini sezone, ki je potekala 

v mesecu novembru (Östersund, ©vedska) in decembru 

(Hochfilzen, Avstrija in Osrblie, Slovaπka) so veË uspehov od 

svojih reprezentanËnih kolegov nanizale slovenske biatlonke. 

Æenski del z odmevnimi rezultati 

Tadeja BrankoviË je ponovila svoj lanski uspeh iz Östersunda 

ter z drugim mestom pritekla in pristreljala Sloveniji æe 

enaindvajseto uvrstitev na stopniËke za najboljπe na tekmah 

svetovnega pokala. Seveda ne gre prezreti uspehov æenske πtafete, 

ki je v obeh preizkuπnjah zasedla mesto tik za najboljπimi tremi 

in dokazala, da lansko tretje mesto v Oberhofu in s tem tudi prva 

uvrstitev æenske πtafete med najboljπe tri, ni bilo nakljuËje. Preboj 

med deseterico najboljπih je letos uspel naπi najmlajπi tekmovalki 

Teji Gregorin, ki je na posamiËni 15-kilometrski tekmi v slovaπkem 

Osrbliu osvojila svoj najveËji uspeh v karieri. Podobno visoko se 

je prviË uspelo zavihteti πe Dijani GrudiËek, ki je na prvi tekmi v 

Östersundu dosegla petnajsto mesto. Tudi sicer velja, da je ob 

kvoti πestih slovenskih tekmovalk, ki tekmujejo na tekmah 

svetovnega pokala, æenski del reprezentance zelo izenaËen in 

4. mesto æenske πtafete v Hochfilznu (z leve: Teja Gregorin, Andreja Mali, 

Andreja Koblar, Tadeja BrankoviË) 

precej moËnejπi od moπkega. Pet tekmovalk (z izjemo Lucije 

Larisi), ki trenutno tekmujejo na tekmah svetovnega pokala, æe 

ima normo za nastop na ZOI 2006 v Torinu. Pogled na trenutno 

razpredelnico skupnega seπtevka svetovnega pokala pa 

pokaæe, da imamo Slovenci tudi dve tekmovalki (BrankoviËevo 

in Gregorinovo), ki bosta v letu 2006 stali na πtartni Ërti tekem 

v skupinskem πtartu, kjer tekmuje le trideset najboljπih. 

Moπki tabor πe lovi normo 

V moπkem delu reprezentance 

je æe nekaj zadnjih let najmoËnejπi 

Ëlen Janez MariË, ki je v 

preteklosti æe nekajkrat posegel 

po biatlonskem vrhu svetovnega 

pokala in dosegel tudi æe 

zmago. Trenutno je MariË tudi 

edini slovenski tekmovalec, ki 

æe ima normo za nastop na 

zimskih olimpijskih igrah. 

Kandidata na nastop sta πe 

izkuπeni Janez Oæbolt in 

Matjaæ Poklukar. Prav slednji 

ji je bil normi æe zelo blizu, ko je z devetnajstim mestom v 

Östersundu dosegel svoj najboljπi rezultat po letu 1998. Moπka 

πtafeta, ki je bila letos enkrat petnajsta in enkrat sedemnajsta, 

je kljub smoli, ki jo je spremljala, πe precej oddaljena od tako 

æelenega osmega mesta. Na zadnjih tekmah sta dobila 

priloænost πe mladi Danilo Kodela in nekdanji tekaË Vasja 

Rupnik. Prav pomanjkanje izkuπenj in strelska stabilnost pa 

sta jima prepreËili, da bi se v Osrbliu prebila med trideseterico. 

Ne glede na trenutno stanje pa ostaja glavni trener Tomaπ Kos 

optimistiËen in upa na izboljπanje rezultatov v naslednjih 

tekmah svetovnega pokala, ki bodo pred olimpijskimi igrami 

v nemπkih biatlonskih srediπËih Oberhof in Ruhpolding. Za 

tiste, ki bodo poskuπali ujeti zadnji vlak za Torino. pa πe na 

Juænem Tirolskem v Anterselvi/Antholzu. 

Klemen Bauer 

Sponzorji: 

Tamara BariË 

Popravek v koledarju tekmovanj 

Mladi reprezentanti na evropskem pokalu prviË z zmagami 

Na tekmah evropskega pokala, ki so v mesecu decembru potekale v 

avstrijskem Obertilliachu je presenetila mlada A reprezentanca, ki jo vodi 

trener Uroπ Velepec. Klemen Bauer, ki je æe bil nosilec kolajn s preteklih 

dveh mladinskih svetovnih prvenstev, je v moËni konkurenci osvojil svojo 

prvo zmago na tekmi evropskega pokala. ©e bolj pa je strokovno vodstvo 

razveselila komaj sedemnajstletna Tamara BariË, ki tekmuje v biatlonu πele 

dve leti, in je, podobno kot Bauer osvojila svojo prvo zmago na evropskem 

pokalu. Odrezali so se tudi πe nekateri drugi slovenski fantje (Andraæ ©emrov, 

Peter Dokl, ...), ki so na razliËnih tekmah osvajali mesta med petnajsterico 

najboljπih in se vztrajno prebijajo proti vrhu v svojih kategorijah. 

Tomaæ ©uπterπiË 

Tekmovalna komisija za pripravo biatlonskih tekmovanj sporoËa popravek v koledarju tekmovanj za sezono 2005/06, ki 

je bil objavljen v prejπnji πtevilki Modrih novic. Tekma slovenskega pokala v biatlonu, ki je bila naËrtovana za 21. januar je 

prestavljena na nedeljo, 22. januarja 2006. 

SLOVENSKA VOJSKA 


11

Telemark smuËarji æe petiË za toËke svetovnega pokala v Sloveniji 

SmuËanje s prosto peto v slogu telemark je v svetu Ëedalje 

bolj popularno. Vsak dan veË pa je telemark smuËarjev tudi 

na slovenskih smuËiπËih in imajo tudi kaj pokazati. Naπi najboljπi 

tekmovalci z Davidom PrimoæiËem na Ëelu sodijo v sam svetovni 

vrh, pa tudi slovenski uËitelji so v tujini zelo zaæeleni. Slovenski 

telemark klubi in druπtva so povezani v Odbor za telemark smuËanje 

pri SmuËarski zvezi Slovenije in zdruæeni s skupnimi moËmi 

pripravljajo πtevilne akcije. NiË Ëudnega torej, da bomo v Kranjski 

gori 14. in 15. januarja 2006 videli æe peto tekmovanje telemark 

smuËarjev, ki πteje za toËke FIS svetovnega pokala. 

Tekmovanja za svetovni pokal potekajo v treh disciplinah 

‡ telemark veleslalomu, klasiËnem telemarku in telemark 

πprintu. Predvsem slednja je pisana na koæo tudi slovenskim 

tekmovalcem ‡ naj spomnimo da je pred dvemi leti David 

PrimoæiË v njej postal tudi svetovni prvak. Vitranπko smuËiπËe 

je pravi poligon za izvedbo tovrstnega tekmovanja, in lahko 

se æe veselimo πportnih bojev najboljπih telemark smuËarjev 

sveta. Ti se bodo pomerili v “slovenski paradni disciplini” 

torej telemark πprintu. Gre za atraktivno disciplino, ki je 

sestavljena iz veleslalomske proge (dolæine pribliæno 40 

sekund), smuËarskega skoka (z obveznim doskokom v 

telemark in merjeno dolæino) ter tekaπkega dela (pribliæno 

20 sekund) z atraktivnim zavojem za 360 stopinj. 

Organizator letoπnje tekme za svetovni pokal je Telemark 

klub Kranj, ki pa je zdruæil moËi tudi z druπtvom Gora iz 

Predmeje, Druπtvom Ta leseni iz Krope, Rovtarji iz ©kofje 

Loke ter posamezniki, ki sicer prihajajo iz drugih druπtev in 

klubov. Telemark smuËarji si za partnerja v organizaciji vedno 

najdejo tudi strokovnjake za tehniËno izvedbo, zato bodo 

pri organizaciji pomagali tudi Ëlani Alpskega smuËarskega 

kluba Kranjska Gora. 

Program prireditve se bo priËel æe v petek 13. januarja, ko 

bo na sporedu slovesna otvoritev dvodnevnega tekmovanja z 

javnim ærebom πtartnih πtevilk najboljπe petnajsterice. Na njem 

bo prisoten tudi Ingemar Stenmark, ki bo vsem tekmovalcem 

zaupal svoj kljuË do uspeha. V soboto in nedeljo bosta na 

sporedu tekmovanji v telemark πprintu s priËetkom ob 9.30. 

Sobotni program se bo nadaljeval tudi v popoldanskem Ëasu, 

ko bo na sneæni plaæi organiziran telemark kamp - z brezplaËno 

izposojo opreme za telemark in strokovnim vodenjem pri prvih 

korakih v svet smuËanja s prosto peto, na sporedu pa bo tudi 

tekma s starosvetno opremo in πe marsikaj. 

Slovenski tekmovalci so na domaËi tekmi vedno favoriti. Na 

prav vseh tekmovanjih v Sloveniji (tri so bila na Mariborskem 

Pohorju in eno v Kranjski Gori) je bil kralj slovenskega telemark 

smuËanja David PrimoæiË - Gams uvrπËen na stopniËke za 

zmagovalce, πtirikrat tudi na najviπjo. O tekmovanju pred 

domaËim pragom govori le v superlativih: “Tekme v Sloveniji 

so za domaËe tekmovalce vedno velik izziv. Najprej zato, 

ker imamo prednost domaËega terena, poznamo ga do vsake 

grbine. ©e bolj kot to pa je pomembno, da pred svojimi 

navijaËi pokaæemo vse svoje znanje. Nastop doma je izredno 

velik motiv.” Z uspehi njegove besede potrjuje tudi Melanja 

©ober, ki se je prav v Kranjski Gori lani prviË povzpela na 

zmagovalne stopniËke v svetovnem pokalu. Slovenske barve 

bodo branili πe Iztok Kunstelj, Klemen Æonta in Sergej PrimoæiË. 

Tele-Ho in se vidimo v Kranjski gori! 

Urban SimËiË 


Demonstratorska vrsta Slovenije 

Demonstratorska vrsta Slovenije (Demo Team) æe vrsto let 

predstavlja uradni program slovenske πole smuËanja in 

njenih poti pouËevanja. Da bi zagotovili veËjo transparentnost 

in predvsem kvaliteto, tako vsebin kot posameznih Ëlanov, 

smo demonstratorsko vrsto za sezono 2006 organizacijsko 

in vsebinsko reorganizirali. Letos obstaja le ena demonstratorska 

vrsta, ki jo sestavlja 15 Ëlanov izobraæevalne 

skupine in 4 Ëlani razvojne skupine. 

Prav ta skupina bo torej v prihodnje skrbela za programe, 

njihovo smiselnost in vse, kar je s tem povezanega. 

Smisel programa ©ole smuËanja je odprt sistem, ki je toliko 

dober in uporaben v praksi, kolikor se prilagaja in sledi 

novostim. Slednje diktirajo mnogi dejavniki, med katerimi sta 

tekmovalni πport in smuËarska oprema prav gotovo 

najmoËnejπa motorja razvoja. 

Slovenska πola smuËanja je to poslanstvo v preteklosti 

izpolnjevala in bila v nekaterih primerih oz. obdobjih celo 

Zdruæenje uËiteljev in trenerjev 

smuËanja Slovenije 

izkoriπËanje tistih prednosti, ki jih nove smuËi nudijo. S tem 

namenom so bile ustvarjene! 

Program πole smuËanja bomo zato posodobili, ga s 

potrebnimi spremembami naredili zanimivejπega in predvsem 

v praksi uporabnejπega. Pri tem ne smemo pozabiti na nove 

pojavne oblike smuËanja v sneænih parkih in vse tiste, ki 

predstavljajo izziv mlajπim generacijam smuËarjev. 

Prvi pogoj za pomik k kvalitetnejπemu smuËanju in 

modernim pristopom je celovitejπe in boljπe podajanje 

tovrstnih informacij. Demonstratorji, ki to delo opravljajo, 

morajo biti ustrezno izobraæeni in imeti prava navodila. 

V ta namen ne bo spremenjen le obstojeËi program ©ole 

smuËanja, vneπene bodo tudi nekatere novosti v sistemu 

preverjanja znanja kandidatov ‡ bodoËih uËiteljev alpskega 

smuËanja. Cilj je, da bi veËjo teæo izpitnih kriterijev prevzele 

vsebine s podroËja metodike in didaktike pouËevanja 

smuËanja, tako v praktiËnem kot v teoretiËnem delu izpita. 

med najsodobnejπimi in naprednimi. Lahko reËemo, da je 

program prispeval k popularizaciji smuËanja, varnosti na 

smuËiπËih, boljπi in celovitejπi smuËarski ponudbi. 

Prav tako poslanstvo mora ostati osnova delovanja tudi v 

prihodnje. 

Nikdar nismo imeli lepπe priloænosti, da pokaæemo svetu, 

kje so doma pravi smuËarji ‡ predvsem po sposobnostih 

kreativnega snovanja modernih pristopov uËenja oz. 

pouËevanja. Metuljasta smuËka, ki je tako zelo spremenila 

smuËanje, je navsezadnje delo slovenskih fantov, torej je naπa 

dolænost, da to delo nadaljujemo. 

Sedanji program πole smuËanja je preobseæen, uËenje traja 

odloËno predolgo, cilji so preveËkrat nedosegljivi. ©e bolj kot naπteto 

je pomembno spoznanje, da novodobna oprema (metuljasta 

smuËka) ponuja drugaËno, laæje in bolj kakovostno smuËanje. 

Sodobno kombiniranje t. i. zarezne in vrtilne tehnike zahteva 

nove poti uËenja, hitrejπe, neposrednejπe, uËinkovitejπe sisteme, 

ki bodo prepriËali veË ljubiteljev belega πporta in jim omogoËili 

Z drugimi besedami: nosilci usposabljanja bodo prisiljeni 

veË Ëasa in pozornosti posvetiti ostalim informacijam in ne le 

piljenju posameznih elementov πole smuËanja. 

V prihodnje bo zelo pomembno tudi naπe aktivno vkljuËevanje 

v aktualno problematiko smuËanja, zimskega turizma in ostalih 

povezanih dejavnosti. Ob naraπËanju πtevila Ëlankov in poroËil 

o nesreËah oz. poπkodbah smuËarjev na smuËiπËih, s posploπeno 

oceno, da je vzrok le moderna oprema, se v javnosti oblikuje 

mnenje o smuËanju kot zelo nevarnem πportu. 

Prav demonstratorska vrsta je tista, ki mora z razliËnimi 

akcijami in aktivnostmi prepriËati javnost (in proizvajalce 

opreme) o pomenu ustreznih informacij o naËinih smuËanja z 

moderno opremo in obnaπanju na smuËiπËih. To bo zagotovo 

vplivalo na zmanjπanje πtevila poπkodb pri smuËarjih in potrdilo 

naπe prepriËanje, da smuËanje ostaja prijeten in varen naËin 

preæivljanja prostega Ëasa v zimski naravi. 

Sandi Murovec, vodja Demo Teama 

Boπtjan GaπperπiË, Ëlan razvojne skupine 


13

Mladinska in otroπka tekmovanja v alpskem smuËanju v Sloveniji 

VSloveniji ni posebnih tekmovanj 

za alpske smuËarje mladinske 

kategorije, izjema je le dræavno prvenstvo 

v tehniËnih disciplinah za mladince. 

Mladinke in mladinci, mlajπi in starejπi, se 

med seboj merijo na Ëlanskih tekmah FIS. 

Na teh tekmah razglasijo tudi najboljπe v 

mladinski konkurenci. 

V otroπkem smuËanju ‡ tekmovanjih za 

cicibanke in cicibane ter mlajπe in starejπe 

deklice in deËke ‡ so uspeπna tekmovanja, 

ki jih je SmuËarska zveza Slovenije 

predstavila lani. Cicibanke in cicibani 

nastopajo za Pokal Wiener Städtische, ki v 

letoπnji zimi zdruæuje πest tekmovanj v 

veleslalomu. Deklice in deËki obeh starostnih 

kategorij pa vso zimo lovijo toËke v Veliki 

nagradi Hervis, ta letos zdruæuje osem 

prizoriπË z dvodnevnim sporedom tekmovanj 

v slalomu, veleslalomu in superveleslalomu. 

Ob koncu sezone se obe tekmovanji sreËata 

na finalnem tekmovanju, ki bo letos na Rogli. 

Najboljπe deklice in deËki z otroπko reprezentanco 

nastopajo na otroπkih tekmovanjih 

v tujini in seveda na domaËem tekmovanju 

Pokal Loka. 

Mladinsko dræavno prvenstvo 

Datum 

PrizoriπËe 

Prireditelj 

Discipline 

14.-15. 2.06 Kranjska Gora SZS vsl, sl 

Odgovorna oseba za izvedbo mladinskih tekmovanj: 

Jernej Plajbes, tel.: 041 692 845, 

email: jernej.plajbes@sloski.si 

Velika nagrada Hervis 2006 

Pokalno tekmovanje za mlajπe in starejπe deklice in deËke 

Pokal Wiener Städtische 

Pokalno tekmovanje za cicibanke in cicibane 

Datum 

PrizoriπËe 

Prireditelj 

Discipline 

Kategorije 

10. 12.05 Kope SK Sl. Gradec 2 x svsl MD 

12. 12.05 Kope SK Sl. Gradec 2 x svsl SD 

15.-16.1.06 Maribor SK Branik Mb sl, vsl MD, SD 

28.-29. 1.06 GaËe SD Krka Rog sl, vsl MD, SD 

4.-5. 2.06 Stari vrh SK Alpetour sl, vsl MD, SD 

7.3.06 Innerkrems (Avstrija) SK TræiË 2 x svsl MD 

9.3.06 Innerkrems (Avstrija) SK TræiË 2 x svsl SD 

11.-12. 3.06 Kranjska Gora Centralna regija sl, vsl MD, SD 

18.-19. 3.06 Krvavec ASK Triglav sl, vsl MD, SD 

1.4.06 Rogla SD Unior Celje sl SD 

2.4.06 Rogla - finale SD Unior Celje MD, SD 

Datum 

PrizoriπËe 

Prireditelj 

Discipline 

29. 1. 06 Ravne na Koroπkem - Poseka SK Fuæinar vsl 

5. 2. 06 Kranjska Gora SK Novinar vsl 

12. 2. 06 Cerkno Zv. klubov juæ. regije vsl 

5. 3. 06 Kobla SK Radovljica vsl 

12. 3. 06 »rna na Koroπkem ‡ Kapelca SK »rna TAB vsl 

26. 3. 06 Krvavec ASK Triglav vsl 

2. 4. 06 Rogla - finale SD Unior Celje 

Prvenstvo osnovnih πol 

Datum 

PrizoriπËe 

Prireditelj 

Discipline 

8. 2. 06 Stari Vrh SK Alpetour vsl 

31. Pokal Loka, mednarodno otroπko tekmovanje 

Datum 

PrizoriπËe 

Prireditelj 

Discipline 

Kategorije 

11.-12. 2. 06 Stari Vrh SK Alpetour sl, vsl MD, SD 

Odgovorni osebi za izvedbo otroπkih tekmovanj: 

Roman ©turm, tel.: 041 648 598, e-mail: roman.sturm@sloski.si; 

Vlado Makuc, tel.: 041 663 294, e-mail: vlado.makuc@sloski.si 

Reportaæe s tekmovanj za VN Hervis in Pokal Wiener Städtische 

bo predvajala TV Paprika. 

sl ‡ slalom 

vsl ‡ veleslalom 

svsl ‡ superveleslalom 

MD ‡ mlajπi deËki in delice 

SD ‡ starejπi deËki in deklice 

Andrej Dekleva 


»lani in mladinci do 18 let 

Datum 

Skakalnica 

Disciplina 

Organizator 

23.12.05 Planica K- 90 skoki ‡ Pokal Ëlani, Pokal 18 OK Planica 

ali Kranj K - 100 

02.01.06 Planica K- 90 skoki ‡ Pokal Ëlani, Pokal 18 OK Planica 

ali Kranj K - 100 NK ‡ DP Ëlani 2005, DP 18 2005 

08.02.06 Planica K- 90 skoki ‡ DP 18, DP 18 ekipno SK Trifix TræiË 

ali Kranj K - 100 NK ‡ DP Ëlani, DP 18 

18.02.06 Kranj K - 100 skoki ‡ Pokal 18 SK Triglav 

26.02.06 Kranj K - 100 skoki ‡ DP Ëlani, DP 18 SK Triglav 

28.02.06 Mislinja K - 85 skoki ‡ Pokal Ëlani, Pokal 18 SSK Mislinja 

Mladinci do 16 let in dekleta absolutno 

Koledar tekmovanj za pokal Slovenije 

v smuËarskih skokih in nordijski kombinaciji 

Pokal Cockta 

Datum 

Skakalnica 

Disciplina 

Organizator 

27.12.05 Kisovec K - 50 skoki ‡ Pokal 16 SK Zagorje 

07.01.06 Logatec K - 50 skoki ‡ Pokal dekleta SSK Logatec 

28.01.06 Æiri K - 60 skoki ‡ Pokal 16, Pokal dekleta SSK Alpina Æiri 

NK ‡ DP 16 

11.02.06 Mislinja K - 85 skoki ‡ DP 16, DP 16 ekipno SSK Mislinja 

NK ‡ Pokal 16 

19.02.06 Kranj K - 100 skoki ‡ Pokal 16, DP dekleta SK Triglav 


11.03.06 Ljubno K - 80 Skoki ‡ Pokal 16, Pokal dekleta SSK Ljubno BTC 

DeËki do 14 in 15 let 

Datum 

Skakalnica 

Disciplina 

Organizator 

07.01.06 Logatec K - 50 skoki ‡ Pokal 15, Pokal 14 SSK Logatec 

08.01.06 Sebenje K - 50 skoki ‡ Pokal 15, Pokal 14 SSK Trifix TræiË 


21.01.06 ©martno na Pohorju skoki ‡ Pokal 15, Pokal 14 SSK ©marno na Pohorju 


29.01.06 Kranj K - 50 skoki ‡ Pokal 15, Pokal 14 SK Triglav 

04.02.06 Mostec K - 60 skoki ‡ DP 15 ekipno SSK Ilirija 

12.02.06 Mislinja K - 65 skoki ‡ DP 14 SSK Mislinja 

25.02.06 Æiri K - 60 skoki ‡ DP 15, NK ‡ DP 15 SSK Alpina Æiri 

DeËki do 12 in 13 let in deklice do 14 let 

Datum 

Skakalnica 

Disciplina 

Organizator 

14.01.06 Vizore K - 35 skoki ‡ Pokal 13, Pokal 12, SD Vizore 

Pokal 14 deklice, NK ‡ Pokal 13 

15.01.06 Mostec K - 36 skoki ‡ Pokal 13, Pokal 12, SSK Ilirija 

Pokal 14 deklice 

28.01.06 Kranj K - 40 skoki ‡ DP 12 SK Triglav 

29.01.06 Kranj K - 50 koki ‡ Pokal 14 deklice SK Triglav 

18.02.06 Ljubno K - 40 skoki ‡ DP 13 ekipno SSK Ljubno BTC 

19.02.06 Ljubno K - 40 skoki ‡ Pokal 13, Pokal 12 SSK Ljubno BTC 


25.02.06 Æiri K - 60 skoki ‡ DP 14 deklice SSK Alpina Æiri 

05.03.06 Logatec K - 50 skoki ‡ DP13, NK ‡ DP 13 SSK Logatec 

DeËki do 10 in 11 let in deklice do 11 let 

Datum 

Skakalnica 

Disciplina 

Organizator 

07.01.06 Zagorje K - 20 skoki ‡ Pokal 11, Pokal 10 SK Zagorje 

14.01.06 Sebenje K - 10 skoki ‡ Pokal 11 deklice SK Trifix TræiË 

22.01.06 Mengeπ K - 20 skoki ‡ Pokal 11, Pokal 10, SSK Mengeπ 

Pokal 11 deklice 

28.01.06 Kranj K - 14 skoki ‡ Pokal 11 deklice SK Triglav 

29.01.06 Kranj K - 20 skoki ‡ DP 11 ekipno SK Kranj 

25.02.06 Mostec K - 25 skoki ‡ DP 10 SSK Ilirija 

04.03.06 Velenje K - 22 skoki ‡ DP 11, DP 11 deklice SSK Velenje 

Cicibani do 9 let 

Datum 

Skakalnica 

Disciplina 

Organizator 

14.01.06 Sebenje K - 10 skoki ‡ Pokal 9 SK Trifix TræiË 

28.01.06 Kranj K - 14 skoki ‡ Pokal 9 SK Triglav 

18.02.06 Ihan K - 13 skoki ‡ Pokal 9 SSK Ihan 

05.03.06 elenje K - 14 koki ‡ DP 9 SSK Velenje 

Veterani: do 30, do 40, do 50 in nad 51 let 

Datum 

Skakalnica 

Disciplina 

Organizator 

21.01.06 Zagorje ‡ K 50 skoki ‡ DP do 30 let, DP do 40 let SK Zagorje 

21.01.06 Zagorje K - 25 skoki ‡ DP do 50 let, DP nad 51 let SK Zagorje 

Pokal Slovenije v teku na smuËeh 

Odrasle kategorije 

Datum 

Naziv tekmovanja 

Tehnika 

Organizator 

18.12.05 Pokal Slovenije klasika, posam. start TSK Bled 

24.12.05 Pokal Slovenije klasika, posam. start ©D Planica 

26.12.05 DP 2006 ‡ πprint klasika SZS 

02.01.06 DP 2006 prosto ©D Planica 

‡ πprint πtafete 

07.01.06 Pokal Slovenije klasika, skup. start TSK JUB Dol pri Ljubljani 

‡ Srebrna smuËarska 

palica Joæeta Jermana 

14.01.06 Pokal Slovenije klasika, posam. start TSK Valkarton Logatec 

22.01.06 DP 2006 klasika, prosto SZS 

‡ dvojno zasledovalno 

11.02.06 Pokal Slovenije prosto, posam. start TSK Merkur Kranj 

19.02.06 Pokal Slovenije prosto, posam. start SK Brdo 

26.02.06 Pokal Slovenije prosto, skup. start TSK Idrija 

12.03.06. Pokal Slovenije prosto, sprint Hrvaπka 

18.03.06 Pokal Slovenije klasika, sprint TSK Vrhnika 

25.03.06 DP 2006 ‡ πtafete K / P TSK Merkur Kranj 

26.03.06 DP 2006 ‡ maraton prosto, skup. start TSK Merkur Kranj 

01.04.06 Pokal Slovenije prosto, sprint πtafete ©D Zadvor 

Otroπke kategorije 

Datum 

Naziv tekmovanja 

Tehnika 

Organizator 

24.12.05 Pokal Slovenije klasika, posam. start ©D Planica 

14.01.06 Pokal Slovenije klasika, posam. start TSK Valkarton Logatec 

28.01.06 Pokal Slovenije prosto, skup. start ©D ÆelezniËar Maribor 

11.02.06 DP 2006 prosto, posam. start TSK Merkur Kranj 

12.02.06 DP 2006 ‡ ©tafete klasika TSK Merkur Kranj 

25.02.06 Pokal Slovenije klasika, posam. start SK »rna 

04.03.06 Pokal Slovenije klasika, posam. start TSD Olimpija 

12.03.06 Pokal Slovenije prosto, sprint Hrvaπka 

18.03.06 Pokal Slovenije klasika, sprint TSK Vrhnika 

01.04.06 Pokal Slovenije prosto, sprint πtafete ©D Zadvor 


15

Med 30. januarjem in 5. februarjem 2006 bo v Kranju in 

Medvodah FIS nordijsko svetovno mladinsko 

prvenstvo. Organizatorji (SK Triglav Kranj, ©RC Medvode- 

Preska in SmuËarska zveza Slovenije) æelimo s pomoËjo gesla 

dogodek posvetiti 

vrhunskim mladim πportnikom z vsega sveta ter slovenski mladini. 

Potrudili se bomo, da bo celotna prireditev pisana na koæo 

mladih. Za mlade je æe sedaj zelo atraktivna spletna stran 

www.jwsc2006.com, pripravili pa smo tudi posebno 

modro πtevilko 080 1954, na kateri posredujemo osnovne 

informacije o poteku prvenstva. 

©portni spektakel zagotavljajo tekmovalci z vsega sveta, ki 

na mladinskih prvenstvih iπËejo odskoËno desko za preboj med 

ase svetovnega πporta. ©tevilni primeri dokazujejo, da so 

mladinski svetovni prvaki velik potencial, ki svojo pravo vrednost 

in tekmovalnost pokaæejo tudi kasneje v Ëlanski kategoriji... 

Tekmovalni program je obseæen. Vsak dan svetovnega 

prvenstva bodo dogodki potekali na dveh prizoriπËih: smuËarski 

tek bo na novozgrajenem tekaπkem centru Medvode - Preska, 

smuËarski skoki pa na moderni skakalnici Dræavnega 

panoænega nordijskega centra Kranj (DPNC). 

Organizatorji smo posebej ponosni na nekatera dejstva, ki 

nam jih priznava mednarodna smuËarska zveza FIS: 

- priËakujemo veË kot 1200 udeleæencev MSP in SP U23, 

- v Medvodah bo prvo uradno svetovno prvenstvo FIS v 

kategoriji do 23 let, 

- prviË bodo uradno podeljene medalje FIS na svetovnih 

prvenstvih v æenski konkurenci smuËarskih skokov, 

- slovenski udeleæenci sodijo v mladinski svetovni vrh in so 

na domaËih tleh favoriti za odliËja. 

Mlade bofo razveselili tudi koncerti in druæabne prireditve, ne 

smemo pa pozabiti niti otvoritvene slovesnosti, sveËanih podelitev 

medalj najboljπim v centru mesta, zakljuËne slovesnosti ... 

Priloænost ter Ëast gostovanja tega pomembnega πportnega 

dogodka bomo v Kranju in Medvodah obeleæili tudi na 

kulturnem podroËju. Mesti morata s tem dogodkom zaæiveti, 

zato ga bomo popestrili tudi v veËernem Ëasu, ko se bodo 

tekmovanja æe konËala. Na ploπËadi pred Mestno obËino 

Kranj bodo od Ëetrtka, 2.2. do sobote, 4.2. gostovali 

izvajalci etno glasbe, popularne glasbe, rock in elektronske 

glasbe. Spremljevalni program je namenjen vsem 

tekmovalcem, njihovim spremljevalnim ekipam, KranjËanom 

ter obiskovalcem tekem svetovnega prvenstva. 

Svetovno prvenstvo mladih smuËarjev v nordijskih disciplinah, 

ki ga prviË gostimo v Sloveniji, ponuja poseben izziv tudi πportni publiki. 

Skladno z geslom: 

naËrtujemo tesno sodelovanje z uËenci in dijaki kranjskih ter 

ljubljanskih osnovnih in srednjih πol. 

Glasno, veselo a hkrati kulturno in spoπtljivo navijanje bomo 

skuπali doseËi s pomoËjo vzgojno-izobraæevalnega in 

animacijskega projekta, ki bo omogoËil, da bodo tekmovalke 

in tekmovalci iz okrog 30 dræav sveta imeli na tribunah in ob 

tekaπkih progah “svoje navijaËe”. 

UËenci in dijaki se bodo tako prek πporta podrobneje 

seznanili s posebnostmi dræav, iz katerih prihajajo njihovi 

nekoliko starejπi vrstniki in vzorniki. Spoznali bodo tudi pravila 

nordijskih disciplin. 

PrepriËani smo, da jih bo pestro dogajanje spodbudilo k 

likovnemu in literarnemu ustvarjanju, morda k umetniπki ali 

dokumentarni fotografiji in snemalskim podvigom. Nagrade 

in bogat animacijski program bodo dovolj velika vzpodbuda 

za aktivno sodelovanje. 

Takπen pristop pomeni novost za slovensko πportno‡ 

navijaπko sceno, zato se toliko bolj zavedamo nujnosti 

strokovnih podlag in etiËnih vrednot, na katerih bo temeljilo 

naπe delo. Ob sodelovanju izkuπenih pedagogov in πportnih 

delavcev uspeh ne more izostati. 

Urban SimËiË 

ponedeljek 

30.01.2006 

Otvoritvena 

slovesnost 

Kranj, Slovenski trg, 

19:00 

torek 


Sprint ‡ prosta 

tehnika 

TC Medvode-Preska, 

10:00-14:00, 

J-18 in U-23 

sreda 


Prosta tehnika 

(5/10 km) TC 

Medvode-Preska, 

10:00-13:00, 

J-18 

Nordijska 

kombinacija 

posamiËno, 

DPNC Kranj 

10:00-12:00; 

TC Medvode Preska 

14:00-16:00 

Ëetrtek 


Prosta tehnika 

(10/15 km) 

TC Medvode- 

Preska, 

10:00-13:00, 

U-23 

Skoki, posamiËno, 

DPNC Kranj, 

14:00-16:00 

petek 


Legenda: 

- J-18 tekmovalke in tekmovalci v smuËarskih tekih v kategoriji mladinskega svetovnega prvenstva do 18 let 

- U-23 tekmovalke in tekmovalci v smuËarskih tekih v kategoriji svetovnega prvenstva mlajπih Ëlanov do 23 let 

sobota 


Dvojno zasledovanje 

Dvojno zasledovanje 

(5/5km mladinke, 

(7.5/7.5km Ëlanice 

10/10km mladinci), 

15/15km Ëlani), 

TC Medvode-Preska, TC Medvode-Preska, 

10:00-13:00, J-18 10:00-14:00, 

U-23 

Nordijska 

kombinacija, 

Skoki, ekipno, 

ekipno, 

DPNC Kranj, 

DPNC Kranj 14:00-16:00 

10:00-12:00; 

TC Medvode Preska 

14:00-16:00 

nedelja 


Nordijska 

kombinacija sprint, 

DPNC Kranj 

10:00 -11:30, 

TC Medvode-Preska 

13:30-14:00 

Æenski skoki 

posamiËno, 

DPNC Kranj, 

12:00-14:00 

©tafete 4x3,3 km 

mladinke, 4x5km 

mladinci, 

TC Medvode-Preska; 

09:30-13:00 

ZakljuËna slovesnost, 

TC Medvode-Preska, 

14:30 



17

MODRA 

VËlanitev in plaËilo Ëlanarine je moæno na spletni strani 

www.modrakartica.com in s pristopnico v prodajalnah HERVIS. 

KARTICA 

Parmova 33, 1000 Ljubljana 

Tel.: 01/280 18 00 

TR.: 05100-8000016385, ID za DDV: SI82837325 

info@modrakartica.com 

2005 2006 

• 

• 20 % popust v Ëasu dveh Modrih vikendov (od Ëetrtka do nedelje) na vse izdelke iz prodajnega programa v Hervisovih prodajalnah 

• 15 % popust v Ëasu ostalih Modrih vikendov na vse izdelke iz prodajnega programa v Hervisovih prodajalnah (2-4x) 

• 8 % stalni popust na vse izdelke iz prodajnega programa v vseh Hervisovih prodajalnah Navedeni popusti v prodajalnah Hervis ne veljajo za izdelke z 

• 25 % popust pri servisiranju smuËi v Hervisovih prodajalnah tudi v Ëasu posebnih akcij 

zniæano ceno v Ëasu razprodaj. 

• popust v viπini 10 % na celotno ponudbo iz 

kataloga Zima 2005•2006 

Popust velja pri internetni prijavi in na prodajnem mestu SKI&FUN, Savska cesta 10, Ljubljana. 

• 10 % popust pri storitvah ©ole smuËanja Slovenije 

• Prost vstop na vse tekme svetovnega pokala v Sloveniji: 

• BrezplaËni informativni Ëasopis SZS - Modre novice 

Modra kartica SmuËarske zveze Slovenije je Ëlanska izkaznica SmuËarske zveze Slovenije 

‡ zveze smuËarskih druπtev, ki se v Republiki Sloveniji ukvarjajo z alpskim smuËanjem, smuËarskimi 

skoki, nordijsko kombinacijo in teki na smuËeh, biatlonom, akrobatskim smuËanjem, deskanjem na snegu, 

telemarkom, izobraæevanjem in organiziranjem na podroËju smuËanja. Imetniki Modre kartice so izredni Ëlani 

SmuËarske zveze Slovenije in lahko koristijo ugodnosti, ki jih nudijo partnerji Modre kartice. 

»lanstvo velja za tekoËo sezono in preteËe z veljavnostjo kartice. Veljavnost Modre kartice v sezoni 

2005•2006: od 00:00 ure na koledarski dan, ki sledi dnevu plaËila Ëlanarine, do 30. septembra 2006. 

»lanske pravice in ugodnosti lahko uveljavlja na kartici navedeni Ëlan. Modra kartica ni prenosljiva in velja skupaj 

z osebnim dokumentom. Zloraba se kaznuje z odvzemom in prenehanjem Ëlanstva. SmuËarska zveza Slovenije 

podatkov o Ëlanih ne bo posredovala tretjim osebam, razen partnerjem Modre kartice. 

Na voljo sta dve vrsti Modre kartice: mala Modra kartica in 

velika Modra kartica s tremi razliËnimi paketi dodatnega 

zavarovanja z asistenco na potovanjih v tujini. 

Ugodnosti male in velike Modre kartice 

Popusti se ne seπtevajo z drugimi popusti, ki jih nudijo partnerji Modre kartice. 

• 20 % popust pri nakupu celodnevnih vozovnic na slovenskih 

smuËiπËih, ki so Ëlani Zdruæenja æiËniËarjev Slovenije 

• 20 % popust na storitve v ordinacijah SOHAM 

(akupunktna masaæa po Penzel-u) 

ZAVAROVANJE, 

ZAVAROVANJE, 

UGODNOSTI, 

UGODNOSTI, 

POPUSTI, ... 

POPUSTI, ... 

• Kranjska gora 21.‡22. december 2005 svetovni pokal v alpskem smuËanju za moπke 

• Maribor 7.‡8. januar 2006 svetovni pokal v alpskem smuËanju za æenske 

• Kranjska gora 27.‡29. januar 2006 svetovni pokal v telemarku 

• Pokljuka 8.‡11. marec 2006 svetovni pokal v biatlonu 

12. marec 2006 svetovno prvenstvo mešanih šafet 

• Planica 18.‡19. marec 2006 finale svetovnega pokala v smuËarskih skokih 

»lanom SZS sta na voljo dve vrsti Modre 

kartice, ki se med seboj razlikujeta v kritju 

zavarovalnih primerov. Tako mala Modra 

kartica kot velika Modra kartica vas zavarujeta 

za primer nezgode in civilne odgovornosti, 

velika Modra kartica pa vas ‡ v treh razliËnih 

paketih ‡ tudi dodatno zdravstveno zavaruje 

na vseh potovanjih v tujini. 


mala MODRA KARTICA 

Nezgodno zavarovanje: 

• zavarovalna vsota v primeru smrti 

• zavarovalna vsota v primeru trajne invalidnosti 

velika MODRA KARTICA 

zavarovalna vsota 

4.200 EUR 

12.500 EUR 

Zavarovanje civilne odgovornosti: 

• zavarovalna vsota za osebne πkode 

84.000 EUR 

• zavarovalna vsota za materialne πkode 

21.000 EUR 

• lastna udeleæba v primeru materialnih πkod 10 %, najmanj 100 EUR 

Veljavnost zavarovalnega kritja za nezgodno zavarovanje in zavarovanje civilne 

odgovornosti: 

• voænja od bivaliπËa do smuËarskega kraja po direktni poti, smuËanje in bivanje v 

smuËarskem srediπËu, vrnitev iz smuËarskega kraja do bivaliπËa po direktni poti. 

Velja za smuËarske kraje v Evropi. 

cena male Modre kartice: 4.000,00 SIT 

Pogoji zavarovanja: 

• SN1 Sploπni pogoji za nezgodno zavarovanje Wiener 

Städtische zavarovalnice 

• SL 995 Sploπni pogoji za zavarovanje odgovornosti 

Wiener Städtische zavarovalnice 

• SOS1 Sploπni zavarovalni pogoji za zdravstvena 

zavarovanja za potovanje v tujino s storitvijo nujnega 

prevoza v domovino Wiener Städtische zavarovalnice 

Nezgodno zavarovanje: 

• zavarovalna vsota v primeru smrti 


4.200 EUR 

Zavarovanje civilne odgovornosti: 

• zavarovalna vsota za osebne πkode 


84.000 EUR 

• zavarovalna vsota v primeru trajne invalidnosti 12.500 EUR 

• zavarovalna vsota za materialne πkode 

21.000 EUR 

Veljavnost zavarovalnega kritja za nezgodno zavarovanje in zavarovanja civilne odgovornosti: 

• lastna udeleæba v primeru materialnih πkod 10 %, najmanj 100 EUR 

• voænja od bivaliπËa do smuËarskega kraja po direktni poti, smuËanje in bivanje v smuËarskem srediπËu, vrnitev iz smuËarskega kraja do bivaliπËa po direktni poti. 

Velja za smuËarske kraje v Evropi. 

Z veliko Modro kartico ste brezskrbni na vseh potovanjih v tujini, kar vam omogoËa dodatno zavarovanje v enem izmed paketov zdravstvenega zavarovanja z asistenco na potovanjih v tujini: 

zavarovalni paket geografsko obmoËje skupna zavarovalna vsota cena velike Modre kartice 

mali paket ves svet najveË 15.000 EUR od tega za prevozne stroπke najveË 3.000 EUR 17.000,00 SIT 

srednji paket ves svet razen ZDA in Kanade najveË 50.000 EUR, od tega za prevozne stroπke najveË 3.000 EUR 19.000,00 SIT 

veliki paket ves svet najveË 50.000 EUR, od tega za prevozne stroπke najveË 3.000 EUR 30.000,00 SIT 

Zdravstveno zavarovanje z asistenco krije: vse zdravniπko potrebne stroπke zdravljenja do viπine zavarovalne vsote, stroπke prevoza ponesreËenega ali obolelega zavarovanca do 

limita kritja, stroπke prevoza umrlega zavarovanca v njegovo prejπnje prebivaliπËe do limita kritja. 

Zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z asistenco pokriva potovanja v vse kraje in vse primere v Zavarovanje velja na potovanjih v tujini, pri Ëemer posamezno potovanje lahko 

doloËenem geografskem obmoËju ‡ in ne samo potovanja v smuËarska srediπËa ‡ za obdobje veljavnosti traja najveË 60 dni. Za zaËetek in konec bivanja v tujini velja prestop dræavne 

Modre kartice, to je od 00.00. ure na koledarski dan, ki sledi dnevu plaËila Ëlanarine, do 30. septembra 2006. meje Republike Slovenije. 

Zavaruje: 

Zavarovalne vsote so navedene v evrih. Zavarovalnina se izplaËa v tolarski 

protivrednosti po srednjem teËaju Banke Slovenije na dan izplaËila. 

Sploπni pogoji zavarovanj, prijavni obrazci za prijavo nezgod in nasveti ob 

nezgodah so dostopni na internetni strani: www.modrakartica.com. 

V SmuËarsko zvezo Slovenije se lahko vËlanite: 

• v vseh prodajalnah HERVIS v Sloveniji, v turistiËni agenciji SKI&FUN; 

• na spletni strani www.modrakartica.com ‡ moænost plaËila s kreditnimi 

karticami: VISA, Eurocard, Diners Club, American Express; 

• s pristopnico, ki jo poπljete na naslov: Nova Orbita d.o.o, Parmova 41, Ljubljana.

Tekmovalni dres smuËarja skakalca je z aerodinamiËnega 

in senzibilnega vidika poleg smuËi najpomembnejπi del 

opreme. Razvoju ustreznega materiala za izdelavo se v 

sedanjem Ëasu namenja ogromno energije in znanja, s tem 

pa so povezani veliki finanËni stroπki. FinanËno moËnejπe 

dræave kakovost materiala preverjajo v vetrovnikih, kjer za 

vsakega posameznika poiπËejo najustreznejπi material. Ti 

stroπki so nenormalno visoki, saj samo razvoj materiala za 

drese stane veË kot 100.000 EUR in si ga lahko privoπËijo 

samo finanËno najmoËnejπe smuËarske zveze. Æal smo v 

Sloveniji omejeni tako s financami kot logistiko in nenazadnje 

niti na dræavnem nivoju ni vetrovnika, ki bi ga lahko 

uporabljalo veË πportnih panog (smuËarji skakalci, kolesarji, 

alpski smuËarji, padalci..). Nakup konËnega izdelka stane 

posameznika med 250 in 420 EUR za kos. »e se zavedamo, 

da se dresi uniËijo po 60 skokih (uniËenje notranje pene ali 

uniËenje zunanjega dela blaga ali poveËanje prepustnosti 

materiala...), vrhunski tekmovalci porabijo povpreËno pet 

(5) tekmovalnih dresov na sezono. 

Razvoj ustreznega materiala sega v Ëas sedemdesetih let 

prejπnjega stoletja. V preteklosti so smuËarji skakalci nastopali 

v puloverjih. Prvi so se z bolj sofisticirano obliko dresov pojavili 

Avstrijci, ki so se zavedali pomembnosti aerodinamike in so v 

zaËetku uporabe dresov (kombinezonov) deklasirali 

konkurenco s t.i. uËinkom balona - polivinil na hrbtni strani 

dresa. Od takrat Mednarodna smuËarska zveza FIS s pravili 

postopoma omejuje pomembnost aerodinamiËnega vidika. 

Blago je sestavljeno iz petih komponent: prvi sloj blaga, 

pena, elastiËna membrana, drug sloj pene in elastiËni del 

blaga. Vse komponente so lepljene med seboj, debelina 

skakalnega dresa pa je omejena na najmanj 4 mm, 

najveËja debelina je lahko 5 mm. Preverjanje debeline se 

opravlja s posebno napravo, podobno kaliperju.- 

Prepustnost materiala ne sme presegati 40 l/m 2 , merjeno 

na kateremkoli mestu dresa in kadarkoli. Prepovedana je 

Perje naπih orlov 

kemiËna obdelava zunanjega sloja kombinezona. Pri 

pregledu materiala predstavniki FIS oznaËijo ustrezne drese 

s posebno oznako, podobno plombi. 

Omejeno je tudi πtevilo kosov blaga za posamezne dele 

kombinezona (natanËno so definirani tudi πivi): dva kosa za 

rokav, pet kosov za zgornji del telesa nad pasom ter dva kosa 

za vsako polovico spodnjega dela telesa pod pasom. 

Kombinezon mora biti oblikovan po telesu, najveËje 

odstopanje v velikosti (toleranca) je 6 cm od telesnega 

obsega. Posebna doloËila so omejena tudi na dolæino 

rokava in nog, medtem ko je dovoljeni maksimalni obseg 

ovratnika 45 cm. 

Tekmovalcu samemu je prepuπËeno, z dresom katerega 

proizvajalca bo nastopal. Proizvajalci so zavezani s 

pravili, kakπno blago lahko 

izdelajo. Blago se razlikuje po 

elastiËnosti materiala in 

hrapavosti materiala. Bolj hrapav 

material uporabljajo tekmovalci, 

ki potrebujejo bolj poËasen dres 

v vzletni fazi skoka. 

FIS je pravila æe tako zaostrila, 

da je prostora za manipulacije 

vedno manj. Razmiπljanja potekajo 

v smeri, da bodo aerodinamiËni 

vidik kombinezona πe omejili. To 

naj bi storili z oæjimi dresi, kar bi v 

praksi pomenilo, da bodo πe bolj 

v ospredju motoriËne sposobnosti 

tekmovalcev. 

Deli skakalnega kombinezona 

Matjaæ Triplat 


19

leto 2005/2006, Å¡tevilka 3 - Modra kartica

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?