Priloga evro - Evro - za vse nas

vro

2Vsebina priloge EVROGlas Gospodarstva, februar 2006Kazalo:3 Z evrom pred vrati4 Evro - za vse nas5 Kako lahko GZS pomaga mojemu podjetju6 Menjava denarja je pred vrati8 Nesmisel brez pravega učinka10 Večjih težav ne bo11 Ko bomo uvedli evro, drobiž ne bo več drobiž12 Dodatne informacije o evruGlas gospodarstva • februar 2006 • PRILOGA EVRO

3Z evrom pred vratiMag. Cveto Stantič, podpredsednik GZS in član Koordinacije za uvedbo evraNa poti k pravi ekonomski integracijije Evropska monetarna unija (EMU) teruvedba skupne evropske valute, polegSkupnega notranjega trga, prav gotovoeden največjih dosežkov EU v njeni skorajpolstoletni zgodovini. Žal notranji trgše ne deluje tako, kot bi želeli, zlasti napodročju storitev in energetike, področjedavkov je tudi še daleč od integracije.Kako se je obnesel evro?Z vidika stabilnosti cen in valute jeEvropska centralna banka (ECB) doseglapričakovane cilje. Znano je, da lahkodržave z instrumenti monetarne politikemerijo tudi na druge cilje, na primervplivajo na gospodarsko rast ali stopnjozaposlenosti. Dejstvo, da ECB na evropskiravni tega do sedaj ni zmogla izkoristiti,je svojevrstno razočaranje: gospodarskarast v državah evro območja je celo nižjaod povprečja celotne EU.Z vstopom v Evropsko unijo se jevseh 10 novih članic zavezalo, da bodoprej ali slej vstopile tudi v Evropsko monetarnounijo. Odločitev je prepuščenavsaki posamezni članici posebej, vendarje vezana predvsem na sposobnostizpolnjevanja precej zahtevnihmakroekonomskih pogojev, predvsemvzdržnosti javnih financ, visoke stopnjestabilnosti cen in tečaja, primerljivostiobrestnih mer ter kompatibilnosti zakonodaj.Slovenija je z izpolnjevanjemvseh predpisanih meril na dobri poti,da med prvimi novinkami v EU doseženov pomemben cilj na poti do evropskihintegracij: prevzem evra s 1. januarjem2007.V gospodarstvu se veselimo tegapomembnega koraka, saj si obetamoštevilne ekonomske koristi. Pustimoob strani razprave o povečanju BDP,povečanju trgovinske menjave in drugihmakroekonomskih učinkih, ki jihpoudarjajo številne študije in raziskavedoma in v tujini, saj jih naš podjetnik nakratek rok ne bo zaznal. Zagotovo pase bo takoj po prevzemu skupne valutelahko soočal z nižjimi stroški finančnihtransakcij, znižanjem rizičnih premij zaposojila, manjšimi tečajnimi tveganji,pa tudi z večjo preglednostjo cen privsakodnevnih kalkulacijah. Slednja boprišla prav tudi slovenskim potrošnikompri odločanju o nakupih. Na drugi stranibo zamenjava denarja za večino pod-jetij pomenila velik organizacijski in tudistroškovni zalogaj. Nesporno pa je, dakoristi v veliki meri presegajo napore instroške prehoda na novo valuto, tako nanacionalni kot na podjetniški ravni.Slovenija se je pri prehodu na evroodločila za scenarij tako imenovanega»velikega poka«. Gre za scenarij takojšnjeuvedbe, brez daljšega prehodnega obdobja.Zato so potrebne temeljite innatančne priprave na vseh ravneh. Dobilibomo nov krovni zakon o evru, spremenilise bodo številni obstoječi zakoniin predpisi. V gospodarstvu si želimo, dabi bil zakonodajni okvir znan čim prej,da nam ostane več časa za prilagajanje.Uvedba evra bo pomembno vplivala naštevilne vidike poslovanja, predvsem pana prilagoditev informacijskih sistemov,računovodstva, plačilnega prometa,davčne in druge vidike.Da bi bile priprave kar najboljučinkovite, deluje na nacionalni ravniposeben Koordinacijski odbor, v kateregaso vključene vse pomembneinstitucije v državi, ki vsaka na svojempodročju skrbijo za identifikacijo možnihproblemov ter učinkovit pretok informacijna področjih, ki so ključna za uvedboevra. Koordinacijo vodita Banka Slovenijein finančno ministrstvo, vanjo pa jeod vsega začetka vključena tudi GZS, kije v prvi vrsti zadolžena za komunikacijes poslovno javnostjo. Svoje vloge smose lotili z vso odgovornostjo ter na ravniGZS že v preteklem letu organizirali svojkoordinacijski odbor, v katerem sodelujejopanožna združenja in predstavnikistrokovnih služb.Ta trenutek so najbolj aktualnepriprave na obvezno informativno dvojnooznačevanje cen. Zakon, ki ureja toobveznost, prične veljati že 1. marca inčasa ni več veliko. V zbornici smo si dolgoprizadevali, da bi tak zakon uveljavilišele ob uvedbi nepreklicno določenegatečaja, kot je bil primer v večini evropskihdržav, saj bi s tem precej znižali stroškepodjetij, ki so povezani s tveganjem, da setečaj v vmesnem obdobju spremeni. Žalvlada v tem primeru za gospodarstvo nipokazala posluha. Sedaj nam preostanele še upanje, da bo Svet EU za nepreklicnitečaj zamenjave določil centralniparitetni tečaj (239,64 tolarja), sicer bodododatni stroški dvojnega označevanjaneizogibni. Problematika najbolj zadevatrgovce in gostince, zato prav zdajpotekajo v organizaciji Združenja zatrgovino številni seminarji na to temopo vsej Sloveniji. Trgovci morajo čim prejustrezno prilagoditi informacijske sisteme,pripraviti blagajne, programiratitehtnice, pripraviti cenike in postoriti šemarsikaj drugega.Naš cilj v prihodnjih mesecih je, dagospodarstvu čim bolj olajšamo pripravein opozorimo na morebitne pasti. Z anketamiter z individualnimi razgovori spodjetji bomo skušali ugotoviti, na kateristopnji pripravljenosti so posamezni segmentigospodarstva, kje so potencialniproblemi in kaj se z vplivom na sistemskiokvir še da prilagoditi v korist gospodarskihsubjektov. €Glas gospodarstva • februar 2006 • PRILOGA EVRO

4 Priprave na evroEvro – za vse nas !Nada Serajnik Sraka, Urad Vlade RS za informiranjeSlovenija se na uvedbo evra že intenzivnopripravlja. Uvedba nove valuteje za vsako državo velik in kompleksenlogistični projekt, ker je vanj vključenihveliko nosilcev odločanja in aktivnosti.Države članice, ki so pred leti prevzeleevro, so obveščanju prebivalcev o pripravahin prevzemu namenile posebnopozornost. Tako bo tudi pri nas, saj bostaVlada RS (v njenem imenu Urad za informiranje)in Banka Slovenije skupajs številnimi partnerji (Združenje bankSlovenije, GZS, Obrtna zbornica Slovenije,Statistični urad RS, Zveza potrošnikovSlovenije) v marcu začela izvajati komunikacijskokampanjo, katere cilj je informiranjein izobraževanje v fazi predin med uvajanjem evra ter svetovanjepo uvedbi. Kampanja bo potekala podsloganom ‘Evro – za vse nas’.Po podatkih raziskave Eurobarometerizkazujemo Slovenci med vseminovimi državami članicami največjopodporo uvedbi nove valute in smoprepričani, da bo evro imel več pozitivnihkot negativnih učinkov. Je pa obpozitivnih ocenah in pričakovanjih žemogoče zaznati tudi strahove in bojazni,posebno zaradi morebitnih nepravilnostipri preračunavanju, dviga cen inposledično inflacije ter delno tudi izgubeidentitete. Prav tako je treba upoštevati,da menjava valute ni enostavna za vseprebivalce. Izkušnje držav, ki so evro žeuvedle, je, da je treba posebno skrb posvetitineaktivnemu delu prebivalstva,ljudem s posebnimi potrebami, slabšeobveščenim in drugim.Začetek 1. marcaNacionalna kampanja v podporouvedbi evra se bo uradno začela 1. marca2006, hkrati z začetkom informativnegadvojnega označevanja cen. Ob tejpriložnosti bodo vsa gospodinjstva poSloveniji prejela tudi publikacijo, ki jih bona kratko seznanila z novo valuto, kakobo potekalo uvajanje in na kaj morajobiti pozorni.Osrednji cilj kampanje je zagotovitidobro informiranost in seznanjenostprebivalstva ob uvedbi evra. . Zato bo vzačetni fazi poudarek na informativnihin izobraževalnih aktivnostih, v zadnjihmesecih pred menjavo pa bomo zmočnim oglaševanjem poskrbeli, danihče ne bo spregledal rokov, ko še lahkona svoji banki zamenja tolarsko gotovinoza evre. Aktivnosti se bodo nadaljevaletudi po uvedbi, ko bomo poskušali lju-Tehnične priprave za uvedbo evravodi Koordinacijski odbor za tehničnepriprave za uvedbo evra, ki mu sopredsedujetaMinistrstvo za financein Banka Slovenije. V tem okviru delujetudi delovna skupina za odnosez javnostmi, v kateri sodelujejo predstavnikiVlade RS (Kabinet predsednikaVlade RS, Urad Vlade RS za informiranje,Ministrstvo za finance, Ministrstvoza gospodarstvo), Statistični urad RS,Banke Slovenije, Združenja bank Slovenije,GZS, Obrtna zbornica Slovenijein Zveze potrošnikov Slovenije. Taskupina je tudi pripravila strategijo, naosnovi katere bo potekala kampanja.Strategijo sta spomladi 2005 potrdilaSvet Banke Slovenije in Vlada RS.V sodelovanju z Evropsko komisijov Ljubljani bo 17. marca potekalamednarodna konferenca o evru inEMU, ki se je bosta poleg visokih slovenskihpredstavnikov udeležila tudikomisarja Almunia in Potočnik. Konferencaje ena izmed aktivnosti, ki jihbosta vlada in Komisija izvajali skupajna podlagi strateškega partnerstva,ki je bilo sklenjeno novembra 2005 vBruslju.dem pomagati predvsem s praktičnimiinformacijami, podatki in nasveti, kakoravnati ob menjavi denarja.Pomemben del kampanje bo tudiseznanjanje javnosti z zaokroževanjemcen pri preračunavanju vrednosti iztolarjev v evre ter nepravilnostmi, ki selahko pri tem zgodijo. Ljudi bomo tudispodbujali k pogostejši in bolj dosledniuporabi kovancev.Kampanja bo nagovarjala celotnoprebivalstvo, znotraj tega pa še posebejposamezne skupine prebivalstvain ciljne javnosti: strokovno javnost -bančni, podjetniški sektor, trgovci, drugestoritvene dejavnosti, mlade, ljudi sposebnimi potrebami, manjšine innarodnostne skupnosti itd...Konec januarja je začela delovati tudiskupna informativna spletna stran www.evro.si, odgovore na različna vprašanja ouvedbi evra pa državljani že lahko dobijona brezplačni telefonski številki evrofona080 2002. €Glas gospodarstva • februar 2006 • PRILOGA EVRO

Evro in GZS5Kako lahko GZS pomagamojemu podjetju?Polona Kobal, GZSNa Gospodarski zbornici Slovenijese že od prvega trenutka, ko je Slovenijapostala članica Evropske unije inprevzem evra razglasila za enega primarnihciljev, zavedamo, da gre za zelo zahtevenproces. Zato že od vsega začetkasodelujemo pri nacionalnih pripravah nauvedbo evra in tako zastopamo intereseslovenskega gospodarstva.Smo člani nacionalnega koordinacijskegaodbora za tehnične pripravena uvedbo evra, delovne skupine zapripravo Zakona o dvojnem označevanjucen v tolarjih in evrih (Ur.l.RS, št. 101/05),sooblikujemo nacionalno komunikacijskostrategijo ter druge aktivnosti, kipotekajo v času priprav na novo nacionalnovaluto.Z namenom, da slovenska podjetjakar najbolje informiramo in pomagamopri pripravi na poslovanje v novem gospodarskemokolju, na zbornici potekatudi projekt Evro, v katerem sodelujejostrokovnjaki različnih področij in dejavnosti.Zastavili smo si načrt, ki naj bi ponašem mnenju zadovoljil različne strokovnestrukture,IzobraževanjeŽe v mesecu januarju in februarjuse bodo zvrstili izobraževalni seminarji.Tovrstni dogodki bodo potekali narazlične načine.Prvi bodo na ravni GZS namenjenivsem podjetjem, ki jih zanima problematikaevra v celoti.K sodelovanju smo povabili predstavnikeBanke Slovenije, Ministrstva zagospodarstvo, Združenja bank Slovenijeter druge strokovnjake. Ti bodo predstavilisplošne informacije o evru, nacionalninačrt prevzema evra, pravni okvir,pogoje za prevzem, podatke o vplivihevra, katere ukrepe je Slovenija že izvedlain katere ima še v načrtu ter morebitnihzapletih, ki se ob tem pričakujejo,dotaknili pa se bomo seveda tudi problematikedvojnega označevanja cenTermini, po katerih so in bodopotekali:• 16. januar (Ljubljana)• 31. januar (Maribor)• 15. februar (Ljubljana)• februar (Koper) – še ni določendatumNa ravni Združenja za trgovino pabodo potekali seminarji, namenjenipredvsem trgovcem, za katere bo taproces tudi najbolj zahteven. Kot taki sebodo poglobljeno lotevali zlasti Zakonao dvojnem označevanju cen, časovnipotek tovrstnega ukrepa ter druge teme,ki so s tem neposredno povezane, npr.»pricewatch«.Ti strokovni seminarji so predvidenipo naslednjem razporedu:• 12. januar 2006 (Ljubljana)• 23. januar 2006 (Ljubljana)• 7. februar 2006 (Maribor)• 16. februar 2006 (Koper)V sodelovanju z Banko Slovenijebomo organizirali tudi usposabljanje zaugotavljanje pristnosti evro gotovine.Ta so namenjena izobraževanju blagajnikov,drugih trgovcev, gostincev inturističnih delavcev ter ostalih, ki pri svojemdelu prihajajo v neposreden stik zgotovino. Temeljila bodo na praktičnemprepoznavanju bankovcev in njihovihponaredkov, s pomočjo posebnih didaktičnihpripomočkov. Potekala bodo skozicelo leto 2006, v različnih časovnih intervalih.InternetEno glavnih sredstev informiranjabo tudi internet. V okviru spletnih straniGZS je postavljena posebna spletna stranEVRO (www.gzs.si/evro) , kjer bomo sprotiobveščali naše člane o aktualnih dogajanjihna področju priprav na uvedboevra. Spletna stran se bo gradila v skladuz izhodišči in cilji nacionalne kampanijeobveščanja slovenske javnosti ob uvedbievra.Na tem mestu bodo objavljene informacijein obvestila o vseh aktivnostihv procesu uvedbe evra, vsa pravna besedilaoziroma njihovi povzetki, vplivievra na posamezne dejavnosti, odgovorina najpogostejša vprašanja, različnepublikacije o evru, najave dogodkov terpovezave na druge spletne strani.SvetovanjeV okviru Infopike - svetovalnegacentra za podjetja je vzpostavljenoposebno telefonsko svetovanje, ki podjetjemsvetuje pri uvajanju evra. Takose lahko s svojimi vprašanji obrnete nanaše strokovnjake, ki bodo skušali najtirešitev za vaše težave. Svetovanje potekavsak četrtek, ob 10.30. uri na telefonskištevilki 01/58-98-299.PublikacijeObveščanju podjetij bomo namenilitudi publikacije. Ena od teh jepriloga, ki jo berete. V njej smo skušalizajeti problematiko uvedbe evra v celoti,istočasno pa smo pozornost namenilitudi posameznim dejavnostim, ki se bozaradi svojih specifičnosti, vsaka na svojnačin, spopadla s prehodom na novovaluto.V jeseni pa naj bi izšli še »Euro Checklists«,torej seznami za samopreverjanjepodjetij, ki bi bili prav tako oblikovani poposameznih sektorjih in področjih. €Glas gospodarstva • februar 2006 • PRILOGA EVRO

6 Dvojno označevanje cenMenjava denarja je pred vratiRobert Peklaj, GZSPoznate evro? Saj vem, da se tomorda sliši neumno, saj je velika večinaže imela opravka z njim, vendar so si pravto vprašanje zastavili tisti, ki so zadolženiza čim bolj gladko in nebolečo menjavoplačilnega sredstva pri nas. Kako dobropoznamo evro in ali smo navajeni ravnatiter računati z njim kot edinim plačilnimsredstvom? Dokler je tukaj še tolar, smopreprosto preračunali evrski znesek vtolarje, primerjali z našo plačo in ugotovili,ali je evrska cena visoka ali ne. Kajpa, ko tolarja ne bo več in bomo tudiplače začeli dobivati v evrih? Ali bomoimeli v glavah pravo primerjavo, kakšnaje cena in koliko je recimo pol evra? Kolikobomo recimo pustili na blagajni,če ne bomo želeli vzeti drobiža, recimodeset centov? Na del teh vprašanj naj biodgovoril lani jeseni sprejet zakon o dvojnemoznačevanju cen v tolarjih in evrih.Ta je uvedel obvezno informativno dvojnooznačevanje cen blaga in storitev, kijih podjetja ponujajo potrošnikom v časuuvajanja evra kot zakonitega plačilnegasredstva v Sloveniji. Kaj prinaša zakon,za koga velja, kateri tečaj je treba uporabljati,kakšne so izjeme, bomo predstaviliv obliki vprašanj in odgovorov.Od kdaj velja zakon?Zakon je državni zbor sprejel 28.oktobra 2005, v Uradnem listu RS je bilobjavljen 11. novembra lani, in sicer vštevilki 101, začel pa je veljati 15. danpo objavi v Uradnem listu, torej velja odkonca novembra lani.Časovni načrt uvajanja evra marec 2006: začetek informativnegadvojnega označevanja cen pocentralnem paritetnem tečaju (239,64tolarja za evro)predvidoma julij 2006: začetekdvojnega označevanja cen po tečajuzamenjave januar 2007: uvedba evra.Dvojni obtok (možno plačevanje zobema valutama: tolarjem in evrom)naj bi trajal sedem dni, govori se opodaljšanju na 14 dnijulij 2007: konec zakonske obveznostidvojnega označevanja cen inod takrat naprej se cene označujejo leše v evrihKoliko časa bo veljal zakon?Zakon ureja obdobje od 1. marcaletos do šest mesecev po uvedbi evra,predvidoma do julija 2007. Seveda pazakon prav tako že velja za vse tiste, ki žedvojno označujejo cene.Za koga velja zakon?Zakon velja za podjetja, ki ponujajosvoje blago in storitve potrošnikom.Podjetja so v tem primeru mišljena vsepravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnostponujanja blaga in storitev, neglede na pravnoorganizacijsko oblikoali lastninsko pripadnost. Potrošniki paso fizične osebe, ki pridobivajo ali uporabljajoblago oziroma storitev za lastnepotrebe in ne za svoje poklicne ali pridobitnedejavnosti. Zakon velja tudi zatista podjetja, ki že sedaj informativnooznačujejo svoje cene v evrih, uporabljatipa morajo centralni paritetni tečaj.Ali zakon velja tudi za podjetja,ki ponujajo svojestoritve oziroma blago drugimpodjetjem (medpodjetniškoposlovanje)?Ne. Zakon izrecno omenja, da to veljale za tista podjetja, ki ponujajo svojeblago ali storitve fizičnim osebam kotkončnim uporabnikom. Z drugimi besedami:če Marija Novak kupuje moko, dajo bo uporabila v svojem gospodinjstvuza peko potice, potem morajo biti cenete moke napisane v obeh valutah. Če pabo Marija Novak kupila to moko kot samostojnipodjetnik, ker je bo uporabilav svojem recimo pekarskem podjetju,potem pa je dovolj le tolarska cena, sajgre za tako imenovano medpodjetniškoposlovanje.Kakšna je razlika med informativnimdvojnimoznačevanjem cen in dvojnimoznačevanjem cen?Razlika je v času trajanja in tečaju.Informativno dvojno označevanje cenvelja od 1. marca letos (razen za že prejomenjeno izjemo – podjetja, ki že dvojnooznačujejo cene) in bo trajalo dodoločitve tečaja zamenjave. V tem časuvelja centralni paritetni tečaj, ki ga jedoločila Banka Slovenije, in je 239,64tolarja.Dvojno označevanje cen pa bozačelo veljati dan po določitvi tečajazamenjave s strani Sveta Evropske unijein bo trajalo še šest mesecev po uvedbievra.SlovarPotrošnik – fizična oseba, ki pridobiali uporabi blago oziroma storitevza lastne namene in ne za poklicno alipridobitno dejavnostPodjetje – je pravna ali fizičnaoseba, ki opravlja dejavnost ponujanjablaga in storitev. V tem zakonuso kot podjetja mišljeni tudi zavodiin druge organizacije oziroma fizičneosebe, ki zagotavljajo potrošnikomblago in storitveCentralni paritetni tečaj – jemenjalni tečaj, določen ob vstopuSlovenije v ERM II, in je 239,64 tolarjaza evroTečaj zamenjave – je nepreklicnoin trajno menjalno razmerje medtolarjem in evrom, ki ga bo določilSvet Evropske unijeGlas gospodarstva • februar 2006 • PRILOGA EVRO

7Ali bo tečaj zamenjave enaksedanjemu centralnemu paritetnemutečaju?Ni nujno, vendar po nekaterih predvidevanjihin napovedih tako Banke Slovenijekot drugih strokovnjakov naj ne biprišlo do spremembe tečaja. To si najboljželijo prav trgovine, saj bo s tem odpadelstroškovno velik in zamuden postopekponovnega označevanja cen.Kako je z izstavljanjemračunov?Tu zakon predvideva nekajolajšav oziroma malce bolj življenjskotolmačenje zakona. Tako je treba naračunu navesti znesek v obeh valutah leza končni znesek. Prav tako, če podjetjepri izdaji računov ne uporablja blagajn,podprtih z računalniškim sistemom, aliračune še pišejo na roko na paragonskebloke, je lahko končni znesek le v tolarjihoziroma kasneje le v evrih. Tako serecimo vaši frizerki, ki vam (načeloma)napiše račun na roko, ne bo treba ukvarjatis preračunavanjem zneska vobe valuti. Tudi pri plačilu računov prekpoložnic je dovolj, da je končni znesek vobeh valutah le na računu, medtem koje na položnici lahko le znesek v eni valuti.Enako velja tudi za šoferje medkrajevnegaavtobusnega prometa.Za koga zakon ne velja?Omenili smo že, da zakon ne veljaza podjetja, vključena v medpodjetniškoposlovanje. Prav tako zakon predvidevakar deset izjem, za katere je dvojnooznačevanje cen drugače predvideno.Te izjeme so avtomati za točenje gorivana bencinskih črpalkah, katalogi, oddelkimesnice, ribarnice, delikatese in kruha vtrgovinah, prodajni avtomati za blago instoritve (recimo parkirni avtomati), knjigein drugi založniški izdelki, igre na srečo,mala podjetja (trgovine, ki imajo manjkot deset zaposlenih in v kateri istočasnodela največ pet zaposlenih), podjetja, kidelujejo v skladu z obrtnim zakonom,podjetja, ki že sedaj poslujejo samo vevrih, in kmetje, ki neposredno prodajajosvoje blago končnemu potrošniku.Natančnejše obrazložitve, kako te izjemezadostijo potrebam tega zakona, soobrazložene v 7. členu zakona.Da ne bo nejasnosti (pojasnila Ministrstva za gospodarstvo)Zakon o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih določa obveznost dvojnegaoznačevanja cen blaga in storitev, ki jih podjetja ponujajo potrošnikom včasu uvajanja evra v Sloveniji. Ker so se pojavljala številna vprašanja v zvezi s pojmom»ponujanja« blaga in storitev, kateri v zakonu ni definiran, predvsem v povezaviali spada v ta pojem tudi oglaševanje in vabila k stavljanju ponudb, je Ministrstvoza gospodarstvo v zvezi z navedenim pojmom zavzelo naslednje stališče.Pojem »ponujanje« blaga in storitev je vezan na institut ponudbe, v kolikorgre za ponujanje blaga in storitev, ki vsebujejo vse elemente ponudbe, potem jepodjetje dolžno dvojno označevati cene v skladu z navedenim zakonom.Ponudba je v 22. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) opredeljenakot določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vsebistvene sestavine pogodbe, tako, da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahkosklenila.Predlog naslovljen nedoločenemu številu oseb, ki vsebuje vse bistvene sestavine,se šteje kot vabilo k dajanju ponudb, če iz okoliščin ne izhaja drugače.Ponudbe javnosti prek katalogov in drugih oblik oglaševanja blaga in storitev prekmedijev ne predstavljajo ponudbe, temveč le vabilo k stavljanju ponudbe.Razstavljanje blaga z označitvijo cene se v skladu s 23. členom OZ štejeza ponudbo, če ne izhaja iz okoliščin primera ali iz običajev kaj drugega. V temprimeru gre za ponujanje blaga v prodajalni, za razstavljeno blago, ki je označenos ceno. Če cena ni navedena na blagu se šteje tovrstno razstavljanje blaga za vabilok stavljanju ponudbe.Poslani katalogi, ceniki, tarife in druga obvestila ter oglasi v tisku, z letaki,po radiu, televiziji ali kako drugače niso ponudbe, temveč skladno z 24. členomOZ samo vabila k ponudbi. Tudi cena na takšnem katalogu še ne pomeni, da jeto ponudba. Če pa vsebuje katalog ali drug oglas tudi naročilnico, se šteje, da jeoglaševalec dal ponudbo.Kakšne so kazni zaneupoštevanje zakona?Najprej se kaznuje posameznikaoziroma odgovorno osebo pravne osebes sto tisoč tolarji globe, potem pa se kaznuješe samostojnega podjetnika oziromapravno osebo z 200 oziroma 300tisoči tolarjev kazni. €Glas gospodarstva • februar 2006 • PRILOGA EVRO

8 Trgovina, gostinstvo in turizemNesmisel brez pravega učinkaIgor DrakuličNa vprašanje, kako bo uvedba evravplivala na dejavnost gostinstva, turizmain trgovine – še posebej v luči dvojnegaoznačevanja cen, sta odgovarjala MiroPretnar, sekretar združenja za turizem ingostinstvo, ter Marjanca Simsič, samostojnasvetovalka pri združenju za trgovino.Kakšen vpliv bo imela uvedbaevra za turizem in gostinstvo tertrgovino kot panogo in za posameznaturistična in gostinska ter trgovskapodjetja?Pretnar: Mi ne pričakujemo ničposebnega. Nekateri imajo cene že sedajv evrih in tudi zaračunavajo v evrih, so pavčasih težave z drobižem, zato cene radizaokrožijo.Simsič: Podobno kot ostale dejavnostise bo tudi trgovina srečala spričakovanimi učinki uvedbe evra, kjermed pozitivne učinke sodijo olajšanjemednarodnih aktivnosti, zmanjšanjeoziroma odprava tveganj zaradi spremembedeviznega tečaja, odpadejostroški menjave, pričakovati pa je tudivečjo transparentnost cen in povečanokonkurenčnost. Sam proces prehoda naevro bo zahteval v podjetjih določeneprilagoditve programske opreme in organizacijedela, predvsem pa je gledena izkušnje v državah, ki so pred namiprevzemale evro, za uspešen prehod inčim bolj nemoten potek dela v podjetjihpotrebna dobra in pravočasna priprava.Glede na obseg poslovanja trgovine spotrošniki se morajo trgovska podjetjaše posebej dobro pripraviti na ukrepe, kijih morajo izvajati v relaciji s potrošniki(npr. dvojno označevanje cen v tolarjihin evrih), na področju rokovanja zgotovino (znanje s področja poznavanjaevro gotovine in elementov pristnosti),pa tudi organizacija podjetja ob uvedbievra kot nacionalne valute na področjugotovinskega poslovanja, bo za trgovcemed pomembnejšimi temami.Kakšni stroški so povezani s tem?Pretnar: Če ne bi bilo dvojnegaoznačevanja cen (predhodno poparitetnem tečaju), stroški ne bi bilizaskrbljujoči. Tako pa bodo moralispreminjati cenike in prav tisti, ki pazijona kakovost, imajo ponavadi zelo lepein drage tiskane cenike, ki niso poceni.Te bo treba spremeniti ob vsaki spremembievra in končno še 1. 1. 2007, karpomeni najmanj trikrat. Poleg tega botreba spreminjati blagajne in - kar bo šedražje - blagajniške sisteme. Tudi te botreba menjati najmanj trikrat namestodvakrat. Kakšni bodo pri tem stroški, jetežko reči, ker se pristopi in programiprecej razlikujejo. Tudi ne vemo, kolikojih bo začasno opustilo prodajo na lepihcenikih in bodo le-te nadomestili z navadnimilisti v polivinilu. Tudi račune jemožno ročno izdajati na paragonskembloku in s tem zadostiti predpisom, bopa veliko več sprotnega dela, tehnika pabo za nekaj časa le za interni obračun inračunsko evidenco.Sam proces prehoda na evro bozahteval v podjetjih določene prilagoditveprogramske opreme in organizacijedela, predvsem pa je gledena izkušnje v državah, ki so pred namiprevzemale evro, za uspešen prehodin čim bolj nemoten potek dela v podjetjihpotrebna dobra in pravočasnapripravaSimsič: Dejanske stroške uvedbeevra bo mogoče ugotoviti sicer šele poizvedbi uvedbe evra, vendar pa so bile zatrgovino na drobno že lani pripravljeneocene stroškov prehoda na evro. Po ugotovitvahUMAR naj bi ti stroški znašali 5,8milijarde tolarjev, v kolikor pa bi Svet EUdoločil tečaj zamenjave v višini, ki ne bibila enaka sedanji centralni pariteti (1evro = 239,640 sit), pa bi ta strošek zaradipreračuna cen po spremenjenem tečajulahko narasel na 7,1 milijarde tolarjev. Iznavedenega razloga upamo, da bo tečajzamenjave s strani Sveta EU določen vvišini centralnega paritetnega tečaja, kotje bilo sicer napovedano ob sprejemuzakona o dvojnem označevanju cen vtolarjih in evrih. Podobne raziskave napodročju ugotavljanja stroškov trgovinev zvezi s prehodom na evro je izvedeltudi Eurocommerce - evropsko trgovskozdruženje. Na tej ravni je bilo ugotovljeno,da so stroški prehoda na ravni evropskihdržav v trgovini znašali od 0,75do 1 odstotka letnega prihodka. V kolikorbi za Slovenijo vzeli ta kriterij, bi strošekprehoda lahko dosegel 12,9 milijardetolarjev, in to za najboljši primer, to je, kocen ne bi bilo treba ponovno preračunatizaradi morebitno drugače določenegatečaja zamenjave s strani Sveta EU.Vlada se je odločila za dvojnooznačevanje cen že v letu 2006.Kakšno je mnenje turističnih delavcevin gostincev v zvezi s tem?Pretnar: Vsekakor je dvojnooznačevanje cen po paritetnem tečaju (šepreden bo menjalno razmerje dokončnopotrjeno) nesmisel, ki bo brez pravih rezultatovpovzročil nemalo težav.Simsič: Dvojno označevane cenpredstavlja evropski ukrep, ki gapriporočata tako Evropska komisija kotEvropska centralna banka, zato smo gapričakovali in se nanj pripravljali, znanoGlas gospodarstva • februar 2006 • PRILOGA EVRO

9pa je, da smo se na združenju za trgovinov procesu sprejemanja zakona o dvojnemoznačevanju cen v tolarjih in evrihzelo zavzemali za to, da se z začetkomdvojnega označevanja cen kot zakonskeobveznosti prične po vseh opravljenihformalno zahtevanih postopkih, torejpo odločitvi Sveta EU o dokončni višinitečaja zamenjave med tolarjem in evrom.Po našem predlogu bi bila trgovcem prihranjenaskrb glede zahtev po morebitnemdodatnem preračunu cen po tečajuzamenjave, ki bo znan šele po odločitviSveta EU (predvidoma junija 2006). Gledena to, da je naš predlog zagotavljal tudiprimerljivo časovno trajanje dvojnegaoznačevanja glede na ostale države, smotakrat menili, da bi bilo pred določitvijodokončnega tečaja dvojno označevanjemožno izvajati kot prostovoljno odločitevpodjetij. Vlada RS je zavzela drugačnostališče, tako da je datum 1. marec 2006zdaj za nas zakonsko dejstvo in skladnos tem za trgovce tudi izvajamo posvetena to temo v sodelovanju z ministrstvomza gospodarstvo in ostalimi pristojnimiinstitucijami, ter jih informiramo o temukrepu tudi preko Informacij združenjaza trgovino.Dvojno označevanje cen jeverjetno povezano tudi z varstvompotrošnikov. Uvedba evra v drugihdržavah je skoraj povsod povzročilazaokroževanje cen navzgor in številnepodražitve. Se lahko kaj takega zgoditudi pri nas?Pretnar: Cene za storitve se bododvignile, če to želimo ali ne. Nikjer namrečne uporabljajo cen storitev, ki bi bilena cente. Pri označevanju do 1. 1. 2007bodo cene v tolarjih zaokrožene, cene vevrih pa preračunane na dve decimalki.Po uvedbi evra bodo cene največkratzaokrožene navzgor - najmanj na polevra. Le upamo lahko, da ne bodo moralizaokrožiti še več, da bodo pokrili po nepotrebnemnastale stroške z nesmiselnimdvojnim označevanjem cen.Simsič: Dvojno označevanje je v prvivrsti namenjeno potrošnikom. Ta ukrepnaj bi zagotovil urejen prehod zamenjavedenarne enote RS, postopno prilagajanjein pripravo potrošnikov na vrednotenjecen blaga in storitev v evrih, sprimerljivostjo cen pa naj bi se preprečilotudi zvišanje inflacije zaradi uvedbe evra.Države, kjer ni bilo večjih dvigov cen, to vdoločeni meri pripisujejo tudi dvojnemuoznačevanju cen, res pa je tudi, da je bilov okviru Eurostata podano poročilo »Eurochangeover effects«, iz katerega izhaja,da do bistvenih povečanj v povprečjuni prišlo, razen v nekaterih segmentih,kjer bo tudi v našem primeru verjetnopotrebna nekoliko večja pozornost, insicer so to storitve, bari in restavracije,frizerske storitve ipd., prav tako bo zanimivospremljati gibanje cen proizvodovnižjih vrednosti.Dvojno označevanje cen po paritetnemtečaju (še preden bo menjalnorazmerje dokončno potrjeno) jenesmisel, ki bo brez pravih rezultatovpredvsem gostincem povzročil nemalotežavGlede trgovske dejavnosti ob sedanjizelo visoki stopnji konkurence terbližini sosednjih trgov sicer ni pričakovativečjih dvigov cen. Kako je treba cenepreračunati, je povsem jasno, vendar pase je kljub temu treba zavedati dejstva,da se bodo s časom - podobno kot zdajtolarske cene - tudi evrske cene prilagodiledojemanju potrošnika in da sebodo oblikovale na znanih psihološkihmejah. Po informacijah, ki jih imamo,bo gibanje cen zelo pod drobnogledomtako javnosti kot državnega statističnegaurada ter nevladnih potrošniških organizacij,ki nameravajo na najbolj visokeneupravičene poraste cen, ki bodo posledicatakega »zaokroževanja« cen, opozarjatitudi preko medijev.Kakšne so ocene uvedbe evrav povezavi s prihodki? Ali bodoturistična in gostinska ter trgovskapodjetja zaradi evra prodala več, manjali enako?Pretnar: Tu ne pričakujemo bistvenihsprememb. Aranžmaji za turiste sesklepajo že sedaj v evrih ali dolarjih.Tudi hotelske cenike, cenike kampov inzasebnih sob že nekaj let tiskajo v obehvalutah. Dnevna poraba pa je zelo konstantnain tudi v bodoče ne pričakujemobistvenih odstopanj.Simsič: Glede porasta prihodkoviz prodaje zaenkrat ni bilo še pripravljenihprojekcij in na združenju nismozasledili na to temo niti vprašanj, nitipovečanih pričakovanj podjetij bodisiglede povečanja ali zmanjšanja prihodkov.Upamo, da bo transparentnost cenv primerih, kjer smo cenejši od sosednjihdržav imela pozitivne učinke tudi napriliv kupcev in posledično na povečanjeprihodkov od prodaje.Ali bo imela uvedba evra enakvpliv na majhna in velika podjetja spodročja turizma, gostinstva in trgovine?Pretnar: Mala podjetja imajo boljpreprost sistem označevanja cen intudi prehod na dvojno označevanje bocenejši kot pri tistih, ki imajo zahtevnejšoevidenco, bolj kakovostne storitve in elektronskisistem vodenja, obračunavanjain izdajanja računov. Razen stroškovprehoda in dvojnega označevanja cen,drugega vpliva in razlik ne vidimo in nepričakujemo.Simsič: Praviloma je za uvedbo evraob sedanji stopnji tehnološke opremljenostitrgovine treba opraviti karprecejšnje posege v IT sisteme. Ob evropskiizkušnji prehoda so ugotovili, daje bil strošek na enoto pri velikih trgovcihmanjši kot v primeru malih trgovskihpodjetij. Iz tega razloga je tudi v zakonuo dvojnem označevanju cen v tolarjih inevrih za mala trgovska podjetja predvidenaustrezna izjema, na osnovi katere jeta proces za male trgovce nekoliko lažji zvidika izvedbe. €Glas gospodarstva • februar 2006 • PRILOGA EVRO

10 Industrija in ITVečjih težav ne boIgor Drakulič»Slovenska podjetja v kovinski industrijiskoraj 70 odstotkov svojih prihodkovustvarijo s pomočjo izvoza, na izvoznihtrgih pa poslujejo z evri in dolarji,«razlaga Marko Mirnik, sekretar združenjaza kovinsko industrijo pri GZS. Za manjšapodjetja, ki delujejo le na slovenskemtržišču, bo uvedba evra seveda pomenilaveč prilagoditev v poslovanju, vendar vzdruženju pri tem ne pričakujejo večjihtežav. Podjetja iz kovinske industrijeimajo precej nabavnih virov že sedaj natujih trgih, tako da tudi nabave potekajov evrih ali dolarjih. Tudi v medsebojnihdogovarjanjih pri nabavah investicijskeopreme so evri že vsakdanja praksa.»Tako zaradi uvedbe evra v kovinski industrijine pričakujemo prevelikih težavpri poslovanju podjetij. Seveda pa bodotudi v podjetjih kovinske industrijepotrebne prilagoditve cenikov, programskeopreme za fakturiranje, obračuna plačin podobno, kar bo za podjetja predstavljalododatne stroške,« še dodaja Mirnik.O vplivu evra na rezultate poslovanjalesne in pohištvene panoge bi bilomogoče govoriti, če bi bila narejenaresna analiza o vplivu različne tečajnepolitike Banke Slovenije na razmerjedolar/sit in evro/sit. »Gre za eno od osrednjihvprašanj za koncipiranje bodočegaanalitičnega dela na združenju lesarstva.Problematika bodoče tečajne politike, kije s sprejemom evra ne bomo več vodilisami, ampak osrednja Evropska banka,je vsekakor zanimiva. Vprašanje je povezanotudi s preteklo tečajno politiko, koso bile škarje med tečajem in inflacijo vveliko škodo pretežnih izvoznikov (lesarjev)in se je panoga izčrpavala,« poudarjaBojan Pogorevc, sekretar združenjalesarstva pri GZS.Če bi hoteli natančno izmeriti vplivuvedbe evra na lesno industrijo in hkratiopraviti še primerjavo z drugimi panogamiv Sloveniji, bi bilo treba vzpostavitisimulacijski model za ocenjevanje vplivovspremenjenih pogojev in dobljene rezultatepreveriti tudi na ravni reprezentativnihpodjetij. »Problematika evra jetudi visoko korelirana s konkurenčnim(trženjskim) pozicioniranjem slovenskihproizvajalcev lesne in pohištvene panoge,«opozarja Pogorevc.Enako kot doslej»Posebne raziskave v zvezi s temsicer nimamo, vendar je naša industrijaže desetletja tako močno vpetav svetovno gospodarstvo, da kakšnihposebnih sprememb ne pričakujemo nanobenem področju,« meni Janko Širceljs papirniškega združenja. V kemijskemzdruženju nimajo nobene analize v zveziz uvedbo evra, realno pa je pričakovatiisto kot za ostale panoge. Glede na strukturouvoza in izvoza v kemični industriji,bo imelo močan vpliv razmerje dolar/evro, vendar bolj ali manj v enaki merikot doslej, meni Janez Furlan, sekretarzdruženja kemijske industrije.Nekaj priučevanja na poslovanjev evrih bo verjetno potrebno zamanjša podjetja, ki delujejo samo naslovenskem trguKar zadeva vpliv uvedbe evra naelektroindustrijo, podrobne analize zvseh vidikov še ni, vsekakor pa je problematikadrugačna kot na primer vtrgovini (dvojno označevanje cen), kerelektroindustrija ne prodaja v maloprodaji.Elektroindustrija je tako na nabavnikot na prodajni strani močno vpeta vmednarodno blagovno menjavo, saj greveč kot dve tretjini vse prodaje v izvoz, odtega približno 70 odstotkov na evropsketrge. Res je, da elektroindustrija nabavljatudi na trgih z dolarskimi plačili, kar pase zaradi same uvedbe evra v Sloveniji nebo spremenilo. Nabava in prodaja doma(posli v dobaviteljskih verigah) utegnejoprinesti vprašanja preračunavanja oziromazaokroževanja cen, vendar ta hipo tem še ni mogoče podrobno govoriti.Nekaj priučevanja na poslovanje v evrihbo verjetno potrebno za manjša podjetja,ki delujejo samo na slovenskemtrgu, razlaga Janez Renko, sekretar nazdruženju za elektroindustrijo.Pri vseh ostalih zadevah (obračunplač, finančno-računovodsko poslovanje,ipd.) pa bo elektroindustrija soočena zenaki izzivi kot ostale industrijske panoge,ki poslujejo na ravni podjetje-podjetje,je pa to bolj vprašanje za računovodje infinančnike v podjetjih, dodaja Renko.IT podjetja v dveh vlogahIT podjetja pri uvedbi evra vposameznih primerih nastopajo v dvehvlogah. Prvič, kot ponudniki rešitev, kiupoštevajo/vpeljujejo evro, drugič pakot uporabniki oziroma tisti, ki bodomorali uvedbo upoštevati pri svojemposlovanju – pri čemer so v podobnempoložaju kot ostala podjetja, razlagaMatija Kariž, sekretar na združenju zainformatiko in telekomunikacije. ZIT jena to temo spomladi 2005 organiziraltudi okroglo mizo na prireditvi Dnevislovenske informatike. Pri prilagajanjuoziroma uvajanju evra na področju ITje v okviru ZIT v zadnjem času aktivnasekcija slovenskih proizvajalcev programskeopreme. Na osnovi konkretnihvprašanj pristojnim vladnim organom jepripravila določena priporočila za svoječlane in ponudnike poslovne programskeopreme. Priporočila niso dokončna,saj nekatere odgovore še pričakujejo - vsipodzakonski akti namreč še niso sprejeti,od posameznih ustanov pa še niso pridobiliustreznih pojasnil. €Glas gospodarstva • februar 2006 • PRILOGA EVRO

Priprava bank11Ko bomo uvedli evro,drobiž ne bo več drobižJasna Krljić VregS Slavkom Cimpričem z Združenjabank Slovenije smo se pogovarjali otehničnih pripravah na uvedbo evra,zanimalo pa nas je tudi to, kako bo novavaluta vplivala na poslovanje podjetijin obnašanje varčevalcev. Predvsembo treba spremeniti odnos do novega»drobiža«.Kakšne so tehnične priprave bankna uvedbo evra?Zelo zahtevne in v polnem teku. Vsakabanka je naredila natančen načrt vsehaktivnosti, ki so povezane s tehničnimipripravami na uvedbo evra. Z besedotehnični namreč na eni strani razumemoinformacijsko tehnologijo, na drugipa tehnični vidik okoli same gotovine.Naš glavni nadzornik, Banka Slovenijespremlja poročila bank, postavljeni pa sotudi roki, do kdaj morajo biti aktivnostikončane, do kdaj pa preverjene. Napodročju informacijske tehnologije govorimoo nekaj sto različnih programih inprocesih, ki jih bo treba prilagoditi zaradiuvedbe evra. Za varčevalce so verjetnonajbolj zanimivi tisti procesi, v katere sonajbolj vključeni. Ti so v glavnem bančniavtomati, bančne kartice in z njimi povezaniPOS terminali (trgovine), internetnobančništvo in mobilne banke (prek mobilnihtelefonov).Katere aktivnosti so še “zaprte”oziroma v pripravi?V okviru združenja so se banke dogovorile,da bodo nekatere aktivnosti usklajevaleskupaj. Te se v glavnem nanašajona področja kot so ključni datumi indogodki, poslovni čas bank in plačilnisistemi, poslovanje bančnih avtomatovin POS terminalov, zaokroževanje inoznačevanje cen, distribucija gotovine,plačilni obrazci, poslovanje s čeki, itd.Na kaj bodo morala biti podjetjapozorna pri uvedbi evra?Ta hip sta predvsem izpostavljenidve področji: tehnične prilagoditve navse vrste komunikacij, ki jih ima podjetjez banko (elektronsko poslovanje) in noviobrazci plačilnega prometa.Kaj se bo spremenilo zavarčevalce?Razen to, da se bodo namesto tolarjevmed rokami vrteli in šumeli evri,ne kaj dosti. Vse poti, vsi instrumenti,vsa ponudba ostaja nespremenjena.Vse pogodbe (depozitne in kreditne)se nadaljujejo (velja načelo kontinuitetepogodb). Varčevalcem torej zaradiuvedbe evra ne bo treba tekati v bankein urejati morebitne »administrativne«zadeve. Bo pa treba čim prej vso tolarskogotovino (kovance in bankovce) izpodžimnice prenesti v banko. Nujna bo sevedatudi miselna in razumska priprava nanove vrednosti. Evro je namreč vredenveliko več kot tolar. Zato bo še posebejnujno čim prej spremeniti odnos do kovancev- po domače drobiža - ki pa to nebo več!Ali nam lahko opišete, kako– če sploh - se bo spremenilo delo na“bančnih okencih”?Prav nič posebnega. Morda bopovečan obisk v času menjave gotovineiz domačih predalov. Kot rečeno - administrativnihzadev ne načrtujemo inne bodo potrebne. Čim prej se moramopač »otresti« domače zaloge gotovine inse navaditi na nove vrednosti (predvsemkovancev). Verjetno pa bo veliko vprašanjv zvezi z obstoječimi pogodbami, obrestnimimerami, cenami za storitve, izpiskiin podobno.Kdaj lahko pričakujemo zgibanko,ki bo državljane informirala o vsehpotrebnih novostih po uvedbi evra?V drugem četrtletju 2006. Vse jeodvisno od tega, kdaj bo fiksiran tečajtolar/evro. Zgibanko o splošnih informacijahpripravljata Urad Vlade za informiranjein Banka Slovenije, mi papripravljamo zgibanko s podrobnejšimiinformacijami za bančni sektor. €Glas gospodarstva • februar 2006 • PRILOGA EVRO

12 Informacijski viriDodatne informacije o evruBolj ko se bliža uvedba evra, vse večje vprašanj. Zbrali smo nekaj virov informacij,na katere se lahko obrnete priiskanju odgovorov.Na evrofon 080 2002, brezplačnotelefonsko številko, lahko zastavljatevprašanja o uvedbi evra v Sloveniji,poteku priprav, izvajanju menjave in šeo marsičem.080 2002 je tudi številka, na katerolahko sporočate morebitne nepravilnosti,ki jih boste zasledili pri preračunavanjucen iz tolarjev v evre, pri zaokroževanjuzneskov ali neupoštevanju pravil dvojnegaoznačevanja.Za zastavljanje vprašanj ali naročanjepublikacij lahko uporabite tudi evrodopisnice,ki so na voljo na poštah poSloveniji.Spletna stran www.evro.si je bogat vir informacij za vse, ki vas zanimajopoglobljene informacije o evru in pripravah na njegovo uvedbo v Sloveniji. Na njejboste našli informacije o poteku menjave, poleg tega pa tudi številne povezave napodrobnejše strani. Nekatere med njimi navajamo tudi tu:• Banka Slovenije - http://www.bsi.si• Ministrstvo za finance - http://www.gov.si/mf/• Gospodarska zbornica Slovenije - http://www.gzs.si/evro• Zveza potrošnikov Slovenije - http://www.zps-zveza.si/zps.html• Evropska centralna banka - http://www.ecb.int• Portal Evropske unije - http://europa.eu.intGlas gospodarstva • februar 2006 • PRILOGA EVRO