1. PDF dokument (6430 kB) - dLib.si

zgodovina naših krajevMOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • april 2013Geološka zgradba Iške dolinein okoliceIško dolino in njeno okolicogradijo klastične (peščenjak,konglomerat, glinavec, skrilavec)mlajše paleozojske ter karbonatne(apnenec, dolomit, karbonatnebreče), vulkanske in klastičnemezozojske kamenine.TektonikaRaziskovano ozemlje pripadatrem tektonskim enotam:Krimsko-mokrški grudi, Rakitniškigrudi in Ljubljanskemu barju.Krimsko-mokrška gruda ležijužno od Ljubljanskega barja. Stikmed barjem in grudo je izrazitotektonski in je prekrit s kvartarnimisedimenti. Z meritvami je ugotovljenoda se Krimsko hribovješe vedno dviga, zato govorimoo tektonsko aktivnem stiku. OdRakitne proti Vrbici predstavljamejo med Krimsko-mokrško inRakitniško grudo dinarski rakitniškiprelom. Od Rakitne protiŽilcam oz. Sv. Vidu je meja prelom,ki omejuje rakitniško grudoz jugozahodne strani. Na zahodumeji Krimsko-mokrška gruda zVrhniško-cerkniško grudo. Mejopredstavlja borovniški prelom, kije nagnjen 30 do 50 o proti severozahodu.Ob tem prelomu jeKrimsko-mokrška gruda narinjenav smeri proti severovzhoduna Vrhniško-cerkniško grudo. Vgeološki zgradbi Krimskega inMokrškega hribovja močno prevladujejokarbonatne kamenine(apnenec, dolomit, karbonatnebreče) triasne in jurske starosti.Na Rakitniški planoti so napovršju Rakitniškega polja razgaljeneprecej starejše kamenine, kigradijo Rakitniško grudo. Le-taje z vseh strani obkrožena s precejmlajšimi kameninami, s katerimimeji tektonsko. Na območju rakitniškegrude so pestro razvite innajbolj razširjene spodnjetriasneplasti. Gruda je prepredena s številnimprelomi, med katerimi sonajbolj pomembni tisti z dinarskosmerjo. Zaradi neenakih premikovob prelomih je zgradba rakitniškegrude stopničasta oz. grudasta.Rakitniška gruda je na severovzhoduomejena z rakitniškimprelomom, jugozahodna meja papoteka ob prelomu od Rakitneproti Žilcam (Sv. Vidu). Na jugozahodusega rakitniška gruda skorajdo Velikih Blok. Jugovzhodnomejo predstavlja prelom, ki potekaod Vrbice mimo Bukovca podMačkovcem. Na območju rakitniškegrude so bile dvignjene napovršje najstarejše triasne kamenine.Rakitniška gruda je sestavnidel večje rakitniško-bloške grude.Ljubljansko barje je najjužnejšidel velike Ljubljanske kotline.Leži na kontaktu alpskega indinarskega sveta, ki je tektonskoše danes zelo aktivno. Še posebejaktiven je južni rob barja naprehodu v Krimsko-Mokrško hribovje.Slednje se še danes dviga,barje pa pogreza s hitrostjo 2 cmna leto. Ljubljansko barje je največjaneotektonska oz. pliokvartarnaudorina. Barjansko kotlinoso v kvartarni dobi zasipavale boljali manj divje reke in hudournikiz barjanskega obrobja, tako dase debelina teh nanosov bližadebelini 150 metrov. Površinabarja je danes praktično ravna.Monotonost barjanske pokrajineprekinjajo večji ali manjši kamnitičoki ali osamelci, ki so razmetanipo celem barju in se dvigajo nadbarje do 50 metrov visoko. Najnaštejemo le nekaj pomembnejših:Kostanjevica (367 m), Plešivica(350 m), Bevke (345 m), BlatnaBrezovica (326 m), Sinja gorica(293 m), Babna gorica (328 m)in Grmez (320 m). Nekateri raziskovalcijih imajo za horste t. j.dvignjene dele barjanskega dna,drugi pa smatrajo, da gre za manjugreznjene dele dna barjanskekotline. Na vsak način so njihovemunastanku botrovali prelomnatektonika, premiki ob prelomih(ugrezanje, dviganje, zamikanje,razmikanje) ter narivanje.(se nadaljuje)Stevo Dozet,dr. geologijeDOBRO JE VEDETINič ne more ustaviti evolucijeVse težave, s katerimi se sooča človeštvo, je možno rešiti na ravni vasi. Kosha JoubertDanes stanje v svetu preprostozahteva nove oblike ustvarjalnosti,ki so zelo izrazito zastopane vsodobnih ekoloških naseljih in vtranzicijskem gibanju. Tam ugotavljajo,da so najbolj neizkoriščenvir, ki ga imamo, dobri nameniin ustvarjalnost državljanov ternjihova pripravljenost oblikovatispremembe – zlasti na ravnimajhnih skupin, ki vzpostavljajotrdne medsebojne vezi in posebnovrsto vesele trdoživosti, ki jeznana le še najbolj odročnim plemenomv svetu.Za zdaj le redko kdo zmorevideti luksuz v preproščini. Mnogosi jih ekološko naselje predstavljakot osamljeno oazico na odročnihobronkih sveta – torej zgoljkot preproščino. Drugi ga vidijokot visokotehnološko, nadstandardnonaselje, v katerem je vsezdravo, čisto in neškodljivo – torejpredvsem kot luksuz. V resnici pase ekološko naselje začne tukajin zdaj: z odnosom do sebe, dodrugih ljudi in okolja. Ni omejitev,kje je mogoče začeti oblikovatipristno ekologijo bivanja. Obomembi 'ekologije bivanja' se nineumestno vprašati, kako je splohmogoče, da danes neekološkobivanje jemljemo kot normalno,eko in bio pa sta nadstandarda,ki si ju vsakdo niti privoščiti nemore? Še več, prav ljudem, ki siju ne morejo privoščiti, se zdi bioin eko življenje, ki je v ravnovesjuz naravnim okoljem, bodisi petič-Ekološka naselja in trajnostnakultura bivanja 2013Nara Petrovič, ki je širši Sloveniji poznan predvsem kotsamostojni raziskovalec škodljivih navad,soustvarjalec lepšega sveta, pisatelj in prevajalec, bo20. aprila ob 16.00 uri v dvorani na GolemŠe je čas, da tudi pod Kureščkom ustvarimo eko naselja.Foto: Matjaž Koširpredstavil rešitve za dvig kakovosti življenja, ozaveščenost lokalnihskupnosti, višanje ravni samooskrbe in samouprave. Namen predavanjaje približati ljudem genialne rešitve, do katerih so prišli vstotinah ekoloških naselij po svetu. Z aktivacijo lokalnih skupnostipo Sloveniji na mikro ravni lahko v celotni družbi dosežemo razcvetin odpornost proti nenaravno ustvarjeni krizi.22www.obcina-ig.si