zgodovina naših krajevMOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • april 2013Geološka zgradba Iške dolinein okoliceIško dolino in njeno okolicogradijo klastične (peščenjak,konglomerat, glinavec, skrilavec)mlajše paleozojske ter karbonatne(apnenec, dolomit, karbonatnebreče), vulkanske in klastičnemezozojske kamenine.TektonikaRaziskovano ozemlje pripadatrem tektonskim enotam:Krimsko-mokrški grudi, Rakitniškigrudi in Ljubljanskemu barju.Krimsko-mokrška gruda ležijužno od Ljubljanskega barja. Stikmed barjem in grudo je izrazitotektonski in je prekrit s kvartarnimisedimenti. Z meritvami je ugotovljenoda se Krimsko hribovješe vedno dviga, zato govorimoo tektonsko aktivnem stiku. OdRakitne proti Vrbici predstavljamejo med Krimsko-mokrško inRakitniško grudo dinarski rakitniškiprelom. Od Rakitne protiŽilcam oz. Sv. Vidu je meja prelom,ki omejuje rakitniško grudoz jugozahodne strani. Na zahodumeji Krimsko-mokrška gruda zVrhniško-cerkniško grudo. Mejopredstavlja borovniški prelom, kije nagnjen 30 do 50 o proti severozahodu.Ob tem prelomu jeKrimsko-mokrška gruda narinjenav smeri proti severovzhoduna Vrhniško-cerkniško grudo. Vgeološki zgradbi Krimskega inMokrškega hribovja močno prevladujejokarbonatne kamenine(apnenec, dolomit, karbonatnebreče) triasne in jurske starosti.Na Rakitniški planoti so napovršju Rakitniškega polja razgaljeneprecej starejše kamenine, kigradijo Rakitniško grudo. Le-taje z vseh strani obkrožena s precejmlajšimi kameninami, s katerimimeji tektonsko. Na območju rakitniškegrude so pestro razvite innajbolj razširjene spodnjetriasneplasti. Gruda je prepredena s številnimprelomi, med katerimi sonajbolj pomembni tisti z dinarskosmerjo. Zaradi neenakih premikovob prelomih je zgradba rakitniškegrude stopničasta oz. grudasta.Rakitniška gruda je na severovzhoduomejena z rakitniškimprelomom, jugozahodna meja papoteka ob prelomu od Rakitneproti Žilcam (Sv. Vidu). Na jugozahodusega rakitniška gruda skorajdo Velikih Blok. Jugovzhodnomejo predstavlja prelom, ki potekaod Vrbice mimo Bukovca podMačkovcem. Na območju rakitniškegrude so bile dvignjene napovršje najstarejše triasne kamenine.Rakitniška gruda je sestavnidel večje rakitniško-bloške grude.Ljubljansko barje je najjužnejšidel velike Ljubljanske kotline.Leži na kontaktu alpskega indinarskega sveta, ki je tektonskoše danes zelo aktivno. Še posebejaktiven je južni rob barja naprehodu v Krimsko-Mokrško hribovje.Slednje se še danes dviga,barje pa pogreza s hitrostjo 2 cmna leto. Ljubljansko barje je največjaneotektonska oz. pliokvartarnaudorina. Barjansko kotlinoso v kvartarni dobi za<strong>si</strong>pavale boljali manj divje reke in hudournikiz barjanskega obrobja, tako dase debelina teh nanosov bližadebelini 150 metrov. Površinabarja je danes praktično ravna.Monotonost barjanske pokrajineprekinjajo večji ali manjši kamnitičoki ali osamelci, ki so razmetanipo celem barju in se dvigajo nadbarje do 50 metrov visoko. Najnaštejemo le nekaj pomembnejših:Kostanjevica (367 m), Plešivica(350 m), Bevke (345 m), BlatnaBrezovica (326 m), Sinja gorica(293 m), Babna gorica (328 m)in Grmez (320 m). Nekateri raziskovalcijih imajo za horste t. j.dvignjene dele barjanskega dna,drugi pa smatrajo, da gre za manjugreznjene dele dna barjanskekotline. Na vsak način so njihovemunastanku botrovali prelomnatektonika, premiki ob prelomih(ugrezanje, dviganje, zamikanje,razmikanje) ter narivanje.(se nadaljuje)Stevo Dozet,dr. geologijeDOBRO JE VEDETINič ne more ustaviti evolucijeVse težave, s katerimi se sooča človeštvo, je možno rešiti na ravni va<strong>si</strong>. Kosha JoubertDanes stanje v svetu preprostozahteva nove oblike ustvarjalnosti,ki so zelo izrazito zastopane vsodobnih ekoloških naseljih in vtranzicijskem gibanju. Tam ugotavljajo,da so najbolj neizkoriščenvir, ki ga imamo, dobri nameniin ustvarjalnost državljanov ternjihova pripravljenost oblikovatispremembe – zlasti na ravnimajhnih skupin, ki vzpostavljajotrdne medsebojne vezi in posebnovrsto vesele trdoživosti, ki jeznana le še najbolj odročnim plemenomv svetu.Za zdaj le redko kdo zmorevideti luksuz v preproščini. Mnogo<strong>si</strong> jih ekološko naselje predstavljakot osamljeno oazico na odročnihobronkih sveta – torej zgoljkot preproščino. Drugi ga vidijokot visokotehnološko, nadstandardnonaselje, v katerem je vsezdravo, čisto in neškodljivo – torejpredvsem kot luksuz. V resnici pase ekološko naselje začne tukajin zdaj: z odnosom do sebe, dodrugih ljudi in okolja. Ni omejitev,kje je mogoče začeti oblikovatipristno ekologijo bivanja. Obomembi 'ekologije bivanja' se nineumestno vprašati, kako je splohmogoče, da danes neekološkobivanje jemljemo kot normalno,eko in bio pa sta nadstandarda,ki <strong>si</strong> ju vsakdo niti privoščiti nemore? Še več, prav ljudem, ki <strong>si</strong>ju ne morejo privoščiti, se zdi bioin eko življenje, ki je v ravnovesjuz naravnim okoljem, bodi<strong>si</strong> petič-Ekološka naselja in trajnostnakultura bivanja 2013Nara Petrovič, ki je širši Sloveniji poznan predvsem kotsamostojni raziskovalec škodljivih navad,soustvarjalec lepšega sveta, pisatelj in prevajalec, bo20. aprila ob 16.00 uri v dvorani na GolemŠe je čas, da tudi pod Kureščkom ustvarimo eko naselja.Foto: Matjaž Koširpredstavil rešitve za dvig kakovosti življenja, ozaveščenost lokalnihskupnosti, višanje ravni samooskrbe in samouprave. Namen predavanjaje približati ljudem genialne rešitve, do katerih so prišli vstotinah ekoloških naselij po svetu. Z aktivacijo lokalnih skupnostipo Sloveniji na mikro ravni lahko v celotni družbi dosežemo razcvetin odpornost proti nenaravno ustvarjeni krizi.22www.obcina-ig.<strong>si</strong>
dobro je vedetiGLASILO OBČINE IG • april 2013MOSTIŠČARno ali nazadnjaško ali kar obojehkrati.Ekološke skupnosti po svetudokazujejo, da je model ekološkegabivanja zelo uravnotežen,sodoben in dostopen. Z novoustvarjalnostjo razvijajo izrednoučinkovite metode za reševanjemedosebnih problemov, znižujejookolijski odtis posameznika,so pretežno samooskrbne, tesnopovezane z okoliškimi kmeti,ustvarjajo svetovno priznana izobraževalnasredišča, ki sodelujejoz velikimi univerzami in celo zZdruženimi narodi. Večina ekološkihva<strong>si</strong> združuje preprostost insodobno tehnologijo.Toda kako narediti koraknaprej? Romunski pregovor pravi:Brca v zadnjico je korak naprej.Skratka, treba se je premakniti,narediti korak v novo smer. Pravtega se ljudje mar<strong>si</strong>kdaj otepajo.Nesmiselno jih je obsojati, sajto počnejo z dobrim namenomvarovanja preverjenih tehnologij,ki po njihovih izkušnjah delujejo.Edini način, kako lahko naredimoresne premike, so lastni uspešnikoraki po zgledu naprednihin ustvarjalnih ljudi povsod posvetu. Zgledov nam vsekakor neprimanjkuje ...Največje evropske eko va<strong>si</strong> sose začele kot majhne neopaznepobude, toda v nekaj desetletjihso postale pomembni dejavnikiza lokalno gospodarstvo, izobraževanje,turizem, kmetijstvo inokoljevarstvo.Lokalne oblasti običajno nimajovizionarskega pogleda, ki bi jimomogočal razumeti vrednost ekovaških pobud, zlasti dolgoročenstabilizacijski učinek na gospodarsko,ekološko in demografskostanje, posebej v odročnih občinah,ki so najbolj privlačne za oblikovanjeekova<strong>si</strong>. Brez sodelovanjaz oblastjo pa ne gre.Zametki eko va<strong>si</strong> že vznikajona mnogo področjih Slovenije,potrebujejo le še malo podpore,da se razbohotijo. Čas bo pokazal,ali res prinašajo rešitve za krizopolitike, ekonomije, estetike inetike, že zdaj pa je jasno, da odpirajoizjemne možnosti.Nara PetrovičKMETIJSTVOTečaj obrezovanja sadnega drevjaKljub zajetni snežni odeji smo se<strong>1.</strong> marca ižanski čebelarji in nekajvaščanov, vseh skupaj 24, ponovnozbrali v Brestu na tretjem tečajuobrezovanja sadnega drevja.Prvič so bili vodilna tema načinicepljenja sadnega drevja inobrezovanje na splošno. Lanskatema je bila oblikovanje krošenjstarejših dreves. Zaraščena krošnjanastane zaradi napačne rezi,zaradi česar je krošnja senčna inneprezračena. Posledice so večjaobčutljivost za bolezni in manjokusni sadeži.Letošnja tema je bila vzgojnarez. Se pravi, kako mlado sadiko zrezjo pripraviti do tega, da bo razvilapravilno obliko krošnje in sebo dobro ukoreninila. Več o tehtemah je bilo mogoče prebratilani in letos v marčevskih prilogahDela ter revije Delo in dom.Tečaj je vsakokrat vodil RomanMavec, član našega čebelarskegadruštva, zaposlen na Kmetijskeminštitutu RS kot vodja poskusnegasadovnjaka na Brdu pri Lukovici.Vsako pomlad organizira celodnevnebrezplačne tečaje obrezovanjasadnega drevja v omenjenemsadovnjaku.Štefan Bunič,ČD IgKako pravilno obrezati sadno drevjeVabiloKGZS – Zavod Ljubljana vas vabi na delavnicoINFORMACIJSKE POTI V KMETIJSTVUIzobraževanje bomo izvedli štirikrat, in <strong>si</strong>cer v naslednjih terminih:7. 5., 14. 5., 4. 6. in 1<strong>1.</strong> 6. 2013, vsakič ob 9. uri.Delavnica bo potekala v prostorih KGZS – Zavoda Ljubljana, Celovška cesta 135, Ljubljana.Tečaji so brezplačni.Izobraževanje je namenjeno kmetijam, ki se želijo seznaniti s spletnimi stranmi, uporabnimi v kmetijstvu. Poudarek bo na spletnih straneh, ki nudijo možnostivpogleda in uporabe podatkov za kmetijska gospodarstva. Predstavljene bodo spletne strani Ministrstva za kmetijstvo, Agencije za kmetijske trge,Uradnega lista RS, URL s področja evropske zakonodaje-EUR-LEX, Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, Slovenskega informacijskega <strong>si</strong>stema za varstvorastlin – FITO INFO, spletnega pregledovalnika GERK, sektorja za identifikacijo in registracijo živali – SIR, Centralne podatkovne zbirke govedo ter drugih.Vsak udeleženec delavnice bo imel na razpolago svoj računalnik in bo s pomočjo svetovalcev spoznaval posamezne spletne strani ter delo z njimi. Izobraževanjebo potekalo na različnih ravneh zahtevnosti in bo prilagojeno predznanju večine prijavljenih kandidatov. Število udeležencev na izobraževanju jeomejeno.Zaintere<strong>si</strong>rani se obvezno prijavite pri terenskemu kmetijskemu svetovalcu s prijavnico.Tel. št.: 01/2909-462 ali 041/310-196.www.obcina-ig.<strong>si</strong>23