MINERALNE SUROVINE - Geološki zavod Slovenije

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVOKotnikova 5, 1000 LJUBLJANAMINERALNE SUROVINEv letu 2005GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJEDimičeva 14, 1000 Ljubljana

MINERALNE SUROVINE©2006, Mineralne surovineIzdajatelj: Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, LjubljanaNaročnik: Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo,Dunajska 48, LjubljanaGlavni in odgovorni urednik: dr. Slavko V. ŠolarTehnična urednica: Andreja SenegačnikUredniški odbor: mag. Anton Planincmag. Roman Čerenakdoc.dr. Jože Kortnikprof.dr. Jože PezdičGrafično oblikovanje: Vida PavlicaTehnična pomoč: Jože ŠtihZa mnenja in podatke v posameznih sestavkih so odgovorni avtorji_________________________________________________________________Naslovnica: Sedimentacijski bazeni ob nahajališču roženca Jersovec pri Mirnifoto: Marcel Žmavčič

Capital Improvements Program, FY 2012 – FY 2017 September 20, 2011 4DEPARTMENT RATIONALE SYSTEMOne of the most difficult aspects of preparing a CIP is the scheduling and evaluation of proposedprojects. The following system of Department Rationales was developed to assist the departmentsin evaluating the proposals submitted. Each project/purchase request Information Form had thefollowing items on a checklist. The number of checks out of a possible total of 9 was assigned asthe “Department Rationale”. All of the items below have an equal value. If a project satisfies acriterion, it receives a score of “1”. Alternately, if a project does not meet a particular criterion, itreceives a “0”. The maximum score any project can receive is “9”. This total score (x of 9) andwhich of the items were checked (indicated by the corresponding letter) are indicated within eachproject’s CIP Request Summary Recap later in this report.The 9 Department Rationale items are as follows:• A - Removes imminent threat to public health or safety• B - Alleviates substandard conditions or deficiencies• C - Responds to federal or state requirements to implement• D - Improves quality/efficiency of existing services• E - Provides additional capacity to serve growth• F - Reduces long-term operating costs• G - Provides incentive for economic development• H - Consistent with Warner’s Master Plan• I - Eligible for matching funds or grant fundsTHE CIP PROCESS1. The Planning Board CIP Committee is formed, following the Town Meeting and consists ofrepresentatives from the Planning Board, a representative from the Budget Committee, and aSelectman. Additional participants will be drawn from the public at large. A Planning Boardrepresentative is the Chairperson and coordinates all activities.2. The CIP Committee, through the Planning Board Secretary, delivers information andapplication materials to all Town department heads, Board/Commission Chairs, the SchoolBoard, and County. Information included is a reference to their portion of the latest MasterPlan, a request form, and the ranking criteria. The Department heads submit their Capitalrequest form with the priority rankings, estimated costs, the year(s) for which they areseeking the request and identification of how each project/purchase is to be funded. Wherethe Department Information submitted was lacking information, a Subcommittee memberwas assigned to gather missing or incomplete information.3. The CIP Committee collects the requests, reviews the narratives and priority rankings andcompiles them into this document for review by the Planning Board. The CIP Subcommitteeassigns a Ranking for each project which is fully explained later in this report.PLANNING BOARD REVIEW1. Planning Board may adjust scheduling and/or estimated cost of items prior to a PublicHearing.2. Planning Board conducts a properly noticed Public Hearing for adoption of the CIP.3. Planning Board either votes to adopt as posted, or revises as a result of the Public Hearing.4. Once adopted, the CIP is filed with the Town Clerk, and copied to all Town Departments, theBudget Committee, and the Kearsarge Regional School District Business Administrator. Onecopy of the signed CIP Report shall be submitted to the NH Office of Energy and Planning.

MINERALNE SUROVINE stran 5Ana Mladenovič, Primož Pavšič, Vilma Ducman, Marjan JapeljPOROČILO O DELU ZAVODA ZA GRADBENIŠTVO SLOVENIJE V LETU 2005................... 140Jože KortnikPOROČILO O DELU SLOVENSKEGA RUDARSKEGA DRUŠTVA INŽENIRJEV INTEHNIKOV V LETU 2005 .................................................................................................. 145Dragomir SkabernePOROČILO O DELU SLOVENSKEGA GEOLOŠKEGA DRUŠTVA.......................................... 147PODPORA STRATEŠKEMU RAZISKOVALNEMU PROGRAMU........................................... 148PRILOGAPREGLEDNI ČLANKI – ZANIMIVOSTISlavko V. Šolar, Gorazd ŽibretEVROPSKI KAZALCI TRAJNOSTI ZA PODROČJE MINERALNIH SUROVIN NA RAVNIPODJETJA ............................................................................................................................. 2Delovna skupina za kazalnike trajnostnega razvojaOBRAZEC, NAVODILA IN VPRAŠANJA ZA KAZALNIKE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA ZANEENERGETSKO EKSTRAKTIVNO INDUSTRIJO V EU ZA LETI 2004 IN 2005 ....................... 5Jože KortnikPODZEMNO PRIDOBIVANJE BLOKOV NARAVNEGA KAMNA V SLOVENIJI ...................... 20Trajan Dimkovski, Milan BidovecNOVA SPREJETA PRAVILNIKA ........................................................................................... 28PREGLEDNI ČLANKI – TEMA KONCESIJERoman Čerenak, Simon FriškovecPOSTOPEK PRIDOBITVE RUDARSKE PRAVICE.................................................................... 34Slavko V. ŠolarMNENJE O PRIMERNI VIŠINI KONCESIJSKIH DAJATEV ZA GLINE....................................... 35Katarina Hribernik, Matija Krivic, Duška Rokavec, Andreja Senegačnik, Slavko V. ŠolarSEZNAM NAHAJALIŠČ MINERALNIH SUROVIN S KONCESIJO........................................... 45Andreja SenegačnikANALIZA NAHAJALIŠČ MINERALNIH SUROVIN S KONCESIJO ......................................... 54SEZNAM AVTORJEV Z NASLOVI .................................................................................. 56PRILOŽENA KARTAKatarina Hribernik, Matija Krivic, Duška Rokavec, Andreja Senegačnik, Slavko V. ŠolarKARTA NAHAJALIŠČ MINERALNIH SUROVIN S KONCESIJO, M 1:500.000

stran 6MINERALNE SUROVINEPREDGOVORDragi bralci,Lanska, prva številka biltena MINERALNE SUROVINE je doživela topel sprejem.Načrtovali smo jo samo kot (poskusno) elektronsko verzijo za internetno stran Geološkegazavoda Slovenije, na koncu pa smo jo tudi tiskali v dvakrat po sto izvodih.Po predstavitvi prve številke biltena Mineralne surovine smo začeli z načrtovanjemdruge, pri kateri smo zadržali osnovni tridelni koncept. Prvi sklop z bolj ali manj temeljnimipodatki in kazalci, drugi sklop, ki poroča o dejavnostih in stanju na področju mineralnihsurovin, ter tretji sklop, kjer so predstavljene posamezne teme oziroma zanimivosti.V prvem sklopu predstavljamo podatke za leta 2003, 2004 in 2005, pri čemer sopodatki za leto 2003 že bili predstavljeni, podatki za leta 2004 in 2005 pa so dodani, novi.S tem poskušamo »ujeti čas« in vsakič predstaviti podatke preteklega leta. Drugi del biltenavsebuje poročila o dejavnostih s področja mineralnih surovin tako državnih institucij kottudi raziskovalnih in izobraževalnih ustanov. Tretji del (priloga) vsebuje različne prispevke,ki so sooblikovali preteklo obdobje, od novih pravilnikov, strokovnih dosežkov, možnostipreverjanja delovanja podjetja s kazalci do karte vseh koncesionarjev v Sloveniji. Kartanahajališč mineralnih surovin s koncesijo je del biltena, je pa tudi samostojni izdelek.Pred vami je druga številka biltena Mineralne surovine. Želimo si, da jo z veseljem inkritičnim pogledom temeljito pregledate in preberete. Pripombe, sugestije so uredništvuodraz želja uporabnikov in najpomembnejši vir popravkov in izboljšav. Zadovoljstvouporabnikov informacij je najpomembnejše merilo uspešnosti publikacije. V uredništvumenimo, da smo s prvo številko prispevali k večji informiranosti s področja mineralnihsurovin, in želimo, da bo tako tudi v naprej.Zahvaljujmo se vsem, ki ste sodelovali pri drugi številki, predvsem avtorjem pa tudiostalim, ki ste v okviru svojih moči in pristojnosti pripomogli k njenemu izidu.SREČNO !Ljubljana, september 2006Slavko V. Šolar

MINERALNE SUROVINE stran 7I. DELTEMELJNI PODATKI, KAZALCI SEKTORJA

stran 8MINERALNE SUROVINESTANJE NA PODROČJU MINERALNIH SUROVIN VSLOVENIJISlavko V. Šolar, Andreja SenegačnikPoznavanje nahajališč in stanja na področju mineralnih surovin se v zadnjem letu nibistveno spremenilo. Vedenje o mineralnih surovinah se je dopolnilo, razvoj pa je zadržalenako dinamiko sprememb. Zato lahko v glavnem povzamemo podatke iz preteklih let.V Sloveniji najdemo v danih geoloških razmerah energetske, kovinske in nekovinskemineralne surovine. Energetske mineralne surovine obsegajo premog (črni in rjavipremog ter lignit), radioaktivne mineralne surovine (uran), nafto in plin ter geotermičneenergetske vire. Premogonosna območja so: Velenjska kadunja, Zasavski terciarni bazen,Krško-Brežiško polje in severovzhodna Slovenija. Potencialne zaloge uranove rude so naobmočju Žirovskega vrha in širši okolici Škofje Loke. Potencialnih območij z nafto in plinom jeveč: Murska depresija, Slovensko Primorje, Alpidi in Dinaridi ter izolirani terciarni bazeni. Okoli16 % ozemlja Slovenije je geotermično perspektivno. Potencialna območja so: Panonski bazen,Rogaško-Celjsko-Šoštanjska kadunja, Krško-Brežiška kadunja, Planinsko-Laško-Zagorskakadunja in Ljubljanska kotlina. Na metalogenetski karti Slovenije je prikazanih okoli 200nahajališč kovinskih mineralnih surovin, od tega nekaj 10 rudišč, ostala so pojavi.Potencialno ekonomsko pomembna lahko postanejo predvsem nahajališča živega srebra,svinca in cinka, bakra, antimona, železa in boksita. Nekovinske mineralne surovine višjetržne vrednosti (industrijski minerali in kamnine), ki bi jih lahko izvažali, so skromnozastopane. Prevladujejo nekovinske mineralne surovine nižje vrednosti (mineralne surovine zaindustrijo gradbenega materiala ter za gradbeništvo), ki jih izkoriščamo večinoma za lastnepotrebe ali jih bogatimo in predelujemo v polizdelke ter izdelke. Domače nekovinskemineralne surovine uporabljamo v gradbeništvu, keramični industriji, kemični industriji,metalurgiji in kovinski industriji, za sanacije okolja in voda, v steklarski industriji,kmetijstvu, živilski industriji itd.Na slovenskem ozemlju ima rudarstvo izredno dolgo tradicijo in tudi mesto vsvetovnem merilu. V preteklosti je bilo to količinsko pomembno izkoriščanje živega srebrav Idriji, danes pa tehnološko dovršeno podzemno izkoriščanje lignita v Velenju. V zadnjemobdobju zapiramo podzemne rudnike energetskih in kovinskih mineralnih surovin, ostajajole rudniki (površinski kopi) nekovinskih mineralnih surovin in posamezni podzemni rudnikipremoga. Pridobivanje premoga danes poteka samo še v Premogovniku Velenje (lignit) in vRudniku Trbovlje-Hrastnik (rjavi premog). Rudnik urana Žirovski vrh, ki je edini novo odprtipodzemni rudnik v Sloveniji po drugi svetovni vojni, je v fazi zapiranja že od leta 1991.Pridobivanje živosrebrne rude v Idriji so končali v letu 1991. V Mežici pa so v letu 1994pridobili zadnje tone svinčeve in cinkove rude. Sicer sta Idrija in Mežica v zapiranju že od leta1987 oziroma 1988.Iz kratkega, zgoraj opisanega stanja v Sloveniji, potencialnosti mineralnih surovin tercelotnega gospodarskega položaja, je razvidna izrazita dinamika sprememb: zapiranjevečstoletnih kovinskih rudnikov, manjših podzemnih premogovnikov ter rudnika urana,strateška ohranitev dveh premogovnikov in izrazit poudarek na mineralnih surovinah zagradbeništvo in gradbeno industrijo.

MINERALNE SUROVINE stran 9Glede na dosedanje trende povečanega izkoriščanja in programe razvoja gospodarstva,predvsem na področju infrastrukturne izgradnje objektov (ceste, železnice,stanovanjska gradnja), predvidevamo, da bodo potrebe po posameznih nekovinskihmineralnih surovinah, v prvi vrsti za gradbeništvo, ostale dolgoročno aktualne tudi po letu2006. Mineralne surovine za gradbeništvo, ki jih bodo izkoriščali v površinskih kopih, bodotako v prihodnosti še vedno ostale pomemben dejavnik nacionalnega gospodarstva in razvoja.VRSTE IN DELITVE MINERALNIH SUROVIN V SLOVENIJINa slovenskem ozemlju poznamo precej več vrst mineralnih surovin, kot so jihizkoriščali v preteklosti ali v letu 2005. V tem letu so po podatkih Sektorja za rudarstvo (poEnotnem obrazcu) izkoriščali in raziskovali naslednje vrste mineralnih surovin:−−−−ENERGETSKE MINERALNE SUROVINE• rjavi premog,• lignit,• nafta in plin,• geotermični energetski vir.KOVINSKE MINERALNE SUROVINE-----NEKOVINSKE MINERALNE SUROVINE• jezerska kreda (pridobivanje do leta 2003),• bentonit,• roženec,• kremenov pesek,• kalcit,• tuf – pucolan,• dolomit za industrijske namene,• keramična glina,• opekarska glina,• naravni kamen (apnenec, tonalit, ostali naravni kamen),• surovine za apnarsko in cementno industrijo (apnenec in lapor za industrijskenamene),• tehnični kamen apnenec, dolomit, magmatske in metamorfne kamnine (metadiabaz, keratofir, andezit in andezitnituf, tonalit, serpentinit),• prod in pesek.MINERALNE SUROVINE – OSTALE• morska sol.

stran 10MINERALNE SUROVINEMineralne surovine lahko razvrščamo na več načinov. Dva sta predstavljena vnadaljevanju.−−−−Predlog delitve mineralnih surovin na:energetske mineralne surovine,kovinske mineralne surovine,nekovinske mineralne surovine,• mineralne surovine za predelovalno industrijo in drugo uporabo (industrijskiminerali in industrijske kamnine),• mineralne surovine za industrijo gradbenih materialov,• mineralne surovine za gradbeništvo,mineralne surovine – ostale.Nadalje so mineralne surovine glede na pomembnost za državo ali regijo razdeljene vnaslednje skupine:S strateške mineralne surovine (vezane na vitalno delovanje države),G gospodarsko pomembne mineralne surovine, ozko vezane na določeno lokacijo(neposredna geološka pogojenost nahajališča),A mineralne surovine, pomembne za identiteto države ali regije (avtohtoni materiali),O ostale gospodarsko pomembne širše dostopne mineralne surovine je možnopridobiti na različnih lokacijah na določenem območju.Strateške mineralne surovine so pomembne za normalno delovanje države oziromanjene infrastrukture. To so v Sloveniji predvsem energetske mineralne surovine.Gospodarsko pomembne mineralne surovine, ozko vezane na določeno lokacijo, sotiste, ki so vezane na geološke danosti in prispevajo h gospodarskemu razvoju na lokalnemali regionalnem nivoju.Mineralne surovine, pomembne za identiteto države ali regije, so predvsem avtohtoninaravni materiali, na katerih sloni nacionalna identiteta/kulturna ter naravna dediščinakakor tudi krajina.Ostale gospodarsko pomembne širše dostopne mineralne surovine so predvsemmineralne surovine za gradbeništvo. Le-te lahko gospodarski subjekti konkurenčnopridobivajo na več lokacijah/nahajališčih na posameznem območju ali regiji. Možna jeselekcija lokacij. Sektor zagotavlja samooskrbo, ker izkoriščanje teh mineralnih surovinvečinoma sledi potrebam posameznih območij ali regij.Vse mineralne surovine imajo narodno-gospodarsko funkcijo.

MINERALNE SUROVINE stran 11PREGLED PODATKOV PROIZVODNJE IN ZALOG TER VIROVNEKOVINSKIH MINERALNIH SUROVINSlavko V. Šolar, Jože Štih, Andreja SenegačnikPOJASNILA K TABELAMVir podatkov o proizvodnji, zalogah in virih za leti 2004 in 2005 so podatki »BazeEnotnih obrazcev mineralnih surovin« Geološkega zavoda Slovenije. Baza je narejena napodlagi Enotnih obrazcev za priglasitev osnove o pridobljeni mineralni surovini, velikostipridobivalnega in raziskovalnega prostora ter sanacijo posledic rudarskih del in obrazcev ostanju zalog in virov mineralnih surovin. Izpolnjene obrazce pošiljajo nosilci rudarskihpravic za svoja nahajališča enkrat letno na ministrstvo, pristojno za rudarstvo (Sektor zarudarstvo). Pred letom 2004 smo uporabljali podatke iz »Bilance zalog in virov mineralnihsurovin v Republiki Sloveniji« Republiške komisije za ugotavljanje rezerv rudnin in talnihvoda (v nadaljevanju Komisija). Podatki o teritorialnih enotah (statističnih regijah) inprebivalcih so podatki Statističnega urada Republike Slovenije.Podatki o proizvodnji in zalogah / virih, ki jih je zbirala Komisija, niso imeli jasnega,enoznačnega tolmačenja, ali so podani v raščenem ali razsutem stanju, vendar se je pomnenju tedanjega tajnika Komisije Ivana Strgarja (ustno, 2001) večina podatkov oproizvodnji nanašala na količine v razsutem stanju, podatki o zalogah pa v raščenemstanju. Točnih podatkov o tem, ali so bile navedene številke posameznih nahajališč vrazsutem ali raščenem stanju, ni bilo na voljo. Zato smo predpostavili, da so bili vsi podatkiproizvodnje v razsutem stanju, podatki o zalogah in virih pa v raščenem stanju vnahajališču. Zaradi tega je bila primerljivost med proizvodnjo in zalogami / viri možna samopreko razsipnega koeficienta. Z uvedbo novih obrazcev (UL RS, št. 52/03) in uporabo BazeEnotnih obrazcev GeoZS so omenjene dileme poročanja proizvodnje razrešene, podatki ozalogah / virih pa še ne povsem.Podatki za surovine za gradbeništvo so podani v kubičnih metrih, zato smo jihpreračunali s pomočjo prostorninske mase v tone.V nadaljevanju so podani predlogi velikostnih razredov površinskih kopov glede naproizvodnjo, zaloge ter vire, in sicer delitev na tri in sedem razredov. Direktna primerljivostvelikostnih razredov za proizvodnjo med tonami in m 3 ni možna zaradi različnihprostorninskih mas. Pri uporabi te tabele priporočamo uporabo podatkov v tonah. Prav takoni primerljivosti velikostnih razredov glede na zaloge / vire po tonah ali po letihproizvodnje. Površinski kop z manjšimi zalogami z veliko proizvodnjo glede na zaloge sodimed manjše površinske kope po zalogah po letih in obratno. Zaradi tega je potrebno priproizvodnji navesti tone ali m 3 , pri zalogah / virih pa po tonah ali po letih proizvodnje.Poleg tega je podana tabela povprečne prostorninske mase kamnin, ki so jo pregledalinaslednji strokovnjaki: Strgar, Rokavec, Kovič-Kralj, Senegačnik, Vižintin ter Šolar.V nadaljevanju obdelave podajamo velikostne razrede proizvodnje v tonah (ne v m 3 )ter razrede glede na velikost zalog / virov (v tonah in po letih).V tabelah so upoštevane LOKACIJE, torej tudi nahajališča brez proizvodnje ali brezzalog in virov. Lokacijo predstavlja v tekočem letu veljavni pridobivalni in raziskovalni

stran 12MINERALNE SUROVINEprostor, ki je bil zaveden pri Komisiji (do leta 2003) oziroma v Bazi Enotnih obrazcev (zaleti 2004 in 2005).Podatke Komisije o zalogah in virih nekovinskih mineralnih surovin različnihkategorij in razredov smo za našo obdelavo razdelili samo na dva dela, in sicer na zaloge inna vire. Zaloge je v sedanjem trenutku možno izkoriščati, vire pa iz različnih razlogov nimožno (premajhna raziskanost, nerentabilnost, tehnično-tehnološka neizvedljivost). Medzaloge so zato v nadaljnjem tekstu uvrščene bilančne zaloge vrste A, B in C 1 ; med vire paizvenbilančne zaloge vrste A, B in C 1 ter zaloge in viri vrste C 2 . Zaloge in vire smo merilisamo v pridobivalnih in raziskovalnih prostorih. O zabeleženih virih D 1 in D 2 menimo, da sobili ocenjeni izven zakonsko opredeljenih pridobivalnih in raziskovalnih prostorov, ter jihmed viri nismo upoštevali.POVPREČNA PROSTORNINSKA MASA KAMNINkamnina prostorninska masa (t/m 3 )glina 2,00naravni kamen 2,70kremenov pesek 1,40tehnični kamenapnenec (karbonatna kamnina) 2,70dolomit (karbonatna kamnina) 2,60silikati (magmat. in metamorfne k.) 2,90prod in pesek 1,90lapor 2,60kreda 2,10tuf 2,40

MINERALNE SUROVINE stran 13PREDLOG VELIKOSTNIH RAZREDOV POVRŠINSKIHKOPOV V SLOVENIJI GLEDE NA PROIZVODNJOopis oznaka tone m 3premajhni pm 500.000MAJHNI M 250.000PREDLOG VELIKOSTNIH RAZREDOV POVRŠINSKIHKOPOV V SLOVENIJI GLEDE NA ZALOGE / VIRE 1opis oznaka po količini (tone) po letih (leta)premajhni pm 100MAJHNI M 501 - viri so v tem primeru samo trenutno neizkoristljivi viri (izvenbilančne zaloge) in perspektivni viri (kategorija C2 )znotraj pridobivalnega ali raziskovalnega prostora. Posebej se merijo zaloge in posebej viri.

stran 14MINERALNE SUROVINENEKOVINSKE MINERALNE SUROVINESPLOŠNI PODATKIProizvodnjaZalogeZaloge v pridobivalnem prostoru (p)Zaloge skupaj (v pridobivalnem in raziskovalnem prostoru)Zaloge in viri v pridobivalnem prostoru (p)Število lokacij (kopov) s proizvodnjo, po letihŠtevilo lokacij z in brez proizvodnje v pridobivalnem prostoru (p), poletih

MINERALNE SUROVINE stran 15Geološki zavod SlovenijeDimičeva 14LjubljanaPregled proizvodnje nekovinskih mineralnih surovin v Sloveniji(v tonah)1983 1988 1993 1998 2001 2002 2003 2004 2005bentonit 20 447 278 201 187 141 140kalcit 142.208 105.402 103.000 200.000 204.603 119.606 128.725 164.752kaolin 67.290 35.514 20.171kreda 17.942 4.740 2.090 945 651 685 607kremenov pesek 650.295 861.579 374.164 518.755 486.554 394.342 449.733 264.349 254.195pucolan - tuf 109.000 84.101 92.928 65.041 84.333 88.884 95.126industrijski dolomit 260.367 279.555roženec 26.910 30.744 17.477 18.200 20.749 13.725 20.824 20.325 19.445keramična glina 67.490 172.740 152.268 98.588 95.404 56.085 79.900 69.560 78.683surovine za predelovalno industrijo 829.927 1.356.525 671.592 824.036 896.564 734.682 755.190 832.351 891.895opekarska glina 607.942 1.034.168 883.420 632.696 552.502 591.794 573.584 508.232 730.670naravni kamen apnenec 9.456 34.830 54.321 31.474 35.335 32.692 38.942 21.538 102.635tonalit 27.000 29.344 21.600 54.478 39.164 28.237 30.850 21.867 36.488ostali naravni kamen 9.318 2.465 1.139 27.686 1.820 5.713 23.940 29.741naravni kamen 36.456 73.491 78.386 87.091 102.184 62.748 75.506 67.344 168.864apnenec za apno 1.111.417 1.691.696lapor za cement 1.533.912 1.249.387 1.520.954 1.479.644 1.488.942 1.313.047 1.400.423 1.409.780 1.306.889surovine za industrijo gradbenega materiala 2.178.310 2.357.046 2.482.760 2.199.431 2.143.628 1.967.589 2.049.513 3.096.773 3.898.118tehnični kamen apnenec 2.549.348 4.714.443 4.620.273 6.748.784 5.420.061 6.053.203 6.623.054 5.939.214 5.926.378dolomit 891.376 3.402.742 3.068.666 4.502.498 6.720.545 6.981.502 8.391.079 7.729.802 6.197.589silikati 99.963 60.140 14.970 26.207 50.872 99.215tehnični kamen 3.440.724 8.117.185 7.688.938 11.351.245 12.200.746 13.049.675 15.040.340 13.719.888 12.223.182prod in pesek 1.466.141 3.455.355 2.668.860 2.440.115 3.280.968 3.106.679 3.437.911 2.712.174 3.750.707surovine za gradbeništvo 4.906.865 11.572.540 10.357.798 13.791.360 15.481.714 16.156.353 18.478.252 16.432.063 15.973.889nekovinske mineralne surovine 7.915.102 15.286.111 13.512.150 16.814.827 18.521.906 18.858.624 21.282.954 20.361.187 20.763.902

stran 16MINERALNE SUROVINEGeološki zavod SlovenijeDimičeva 14LjubljanaPregled zalog (p) nekovinskih mineralnih surovin v Sloveniji(v tonah)1983 1988 1993 1998 2001 2002 2003 2004 2005bentonit 1.130.073 1.130.053 1.127.591 1.126.717 1.126.516 176.313 176.112 175.912kalcit 6.500.358 6.048.374 7.609.551 5.509.268 5.293.896 5.167.995 5.032.495 4.859.072kaolin 1.770.330 2.277.432 2.131.780 0 0kreda 4.531.170 2.564.396 3.666.281 4.613.068 4.400.435 4.610.430 4.609.878 4.609.878 4.609.878kremenov pesek 22.016.828 26.414.361 27.349.780 25.533.023 23.550.124 19.469.724 20.049.072 19.624.071 19.175.094pucolan - tuf 2.448.511 2.021.998 1.474.575 1.159.621 1.094.580 2.885.409 2.783.192 3.288.197industrijski dolomit 7.576.061 8.362.865roženec 1.930.320 266.556 172.861 576.590 525.541 511.816 490.992 463.555 437.304keramična glina 15.567.716 24.140.907 24.594.991 11.992.994 4.991.330 3.674.237 3.594.473 3.538.018 3.458.864surovine za predelovalno industrijo 45.816.364 65.742.594 67.116.117 52.927.392 41.263.035 35.781.199 36.974.132 43.803.382 44.367.186opekarska glina 17.040.042 33.405.130 51.530.276 11.054.904 21.509.374 20.847.790 22.533.978 23.114.952 21.965.694naravni kamen apnenec 1.307.118 9.375.917 9.631.643 5.485.933 5.447.142 5.414.191 5.394.506 5.350.884 5.291.141tonalit 5.993.460 6.657.398 5.940.340 6.084.974 6.745.159 6.705.944 6.957.139 6.918.372 6.881.884ostali naravni kamen 1.503.638 2.439.715 3.523.851 3.631.370 2.467.508 2.433.675 2.569.868 1.293.821 2.364.452naravni kamen 8.804.216 18.473.030 19.095.834 15.202.277 14.659.809 14.553.810 14.921.512 13.563.077 14.537.478apnenec za apno 60.816.868 72.875.484lapor za cement 82.584.965 111.011.205 126.557.151 94.028.998 78.490.169 69.139.084 66.973.262 37.488.548 45.876.933surovine za industrijo gradbenega materiala 108.429.223 162.889.365 197.183.261 120.286.179 114.659.352 104.540.684 104.428.752 134.983.445 155.255.589tehnični kamen apnenec 260.924.949 420.997.551 407.042.962 345.954.722 230.054.575 217.463.713 211.860.322 186.218.498 160.103.010dolomit 17.410.019 128.054.857 123.927.918 123.149.775 164.961.503 155.338.986 153.442.411 126.931.965 136.004.808silikati 102.086 1.588.835 2.800.286 2.774.079 2.512.134 1.859.634tehnični kamen 278.334.968 549.052.408 530.970.880 469.206.583 396.604.913 375.602.986 368.076.813 315.662.596 297.967.452prod in pesek 20.406.589 63.227.742 39.080.471 18.019.921 30.143.950 26.360.733 34.241.209 41.400.151 37.525.196surovine za gradbeništvo 298.741.557 612.280.150 570.051.351 487.226.504 426.748.863 401.963.719 402.318.022 357.062.747 335.492.647nekovinske mineralne surovine 452.987.143 840.912.109 834.350.729 660.440.075 582.671.250 542.285.602 543.720.906 535.849.574 535.115.422

MINERALNE SUROVINE stran 17Geološki zavod SlovenijeDimičeva 14LjubljanaPregled zalog nekovinskih mineralnih surovin v Sloveniji(v tonah)1983 1988 1993 1998 2001 2002 2003 2004 2005bentonit 1.130.073 1.130.053 1.127.591 1.126.717 1.126.516 176.313 176.112 175.912kalcit 6.500.358 6.048.374 7.609.551 5.509.268 5.293.896 5.167.995 5.032.495 4.859.072kaolin 5.570.620 2.277.432 2.131.780 0 0 0 0kreda 4.531.170 2.564.396 3.666.281 4.613.068 4.400.435 4.610.430 4.609.878 4.609.878 4.609.878kremenov pesek 22.016.828 26.414.361 27.349.780 25.533.023 23.550.124 22.147.313 22.726.661 19.624.071 19.175.094pucolan - tuf 2.448.511 2.021.998 1.474.575 1.159.621 1.094.580 3.174.033 2.783.192 3.288.197industrijski dolomit 7.576.061 8.362.865roženec 1.930.320 2.193.666 2.099.971 2.432.120 2.381.071 2.367.346 2.346.522 463.555 437.304keramična glina 15.567.716 24.140.907 24.594.991 19.810.198 12.806.946 11.489.853 11.410.089 3.538.018 3.458.864surovine za predelovalno industrijo 49.616.654 67.669.704 69.043.227 62.600.126 50.934.181 48.129.934 49.611.491 43.803.382 44.367.186opekarska glina 17.040.042 33.405.130 51.530.276 52.861.566 63.809.066 63.147.482 64.833.670 62.151.488 61.002.230naravni kamen apnenec 1.307.118 9.375.917 9.631.643 5.485.933 5.447.142 6.232.291 6.205.640 6.389.915 6.326.392tonalit 5.993.460 6.657.398 5.940.340 6.084.974 6.745.159 6.705.944 6.957.139 6.918.372 6.881.884ostali naravni kamen 1.503.638 2.439.715 3.523.851 3.631.370 3.285.608 2.433.675 2.569.868 1.293.821 2.364.452naravni kamen 8.804.216 18.473.030 19.095.834 15.202.277 15.477.909 15.371.910 15.732.646 14.602.108 15.572.728apnenec za apno 60.816.868 72.875.484lapor za cement 82.584.965 111.011.205 126.557.151 130.970.007 128.010.972 131.292.436 129.126.614 37.488.548 45.876.933surovine za industrijo gradbenega materiala 108.429.223 162.889.365 197.183.261 199.033.850 207.297.947 209.811.828 209.692.930 175.059.011 195.327.375tehnični kamen apnenec 260.924.949 420.997.551 428.362.505 495.281.651 368.489.374 362.705.899 351.452.115 186.218.498 160.103.010dolomit 17.410.019 128.054.857 128.427.725 128.180.913 169.992.641 166.707.676 164.811.101 126.931.965 136.004.808silikati 102.086 1.588.835 2.800.286 2.774.079 2.512.134 1.859.634tehnični kamen 278.334.968 549.052.408 556.790.230 623.564.650 540.070.850 532.213.861 519.037.295 315.662.596 297.967.452prod in pesek 20.406.589 68.221.484 56.119.768 46.101.579 49.090.161 55.660.844 62.836.048 41.400.151 37.525.196surovine za gradbeništvo 298.741.557 617.273.892 612.909.998 669.666.229 589.161.011 587.874.705 581.873.343 357.062.747 335.492.647nekovinske mineralne surovine 456.787.433 847.832.961 879.136.486 931.300.205 847.393.140 845.816.467 841.177.764 575.925.140 575.187.209

stran 18MINERALNE SUROVINEGeološki zavod SlovenijeDimičeva 14LjubljanaPregled zalog in virov (p) nekovinskih mineralnih surovin v Sloveniji(v tonah)1983 1988 1993 1998 2001 2002 2003 2004 2005bentonit 1.243.080 1.243.060 2.177.780 2.176.906 2.176.705 3.254.853 3.274.652 3.274.452kalcit 8.974.118 6.657.293 13.818.190 13.165.644 12.950.272 12.824.371 12.688.871 12.515.448kaolin 2.889.530 5.087.093 5.244.746 5.244.846 5.244.846kreda 9.151.170 3.522.374 4.624.259 9.103.588 8.890.955 9.100.951 9.100.398 9.100.398 9.100.398kremenov pesek 38.322.614 93.138.486 95.790.433 215.002.388 194.586.861 169.357.039 187.912.348 187.487.347 188.206.055pucolan - tuf 3.228.511 4.278.498 28.252.652 27.937.698 26.822.580 15.929.048 15.826.831 16.331.836industrijski dolomit 10.221.841 11.356.128roženec 2.347.450 418.356 324.661 671.290 620.241 606.516 585.692 558.255 532.004keramična glina 17.316.516 32.445.984 26.751.002 13.965.768 6.120.995 4.908.620 4.828.856 4.294.204 4.074.763surovine za predelovalno industrijo 70.027.280 148.058.002 144.913.951 288.236.502 258.744.145 225.922.683 234.435.567 243.452.399 245.391.085opekarska glina 47.077.258 127.968.726 113.493.544 16.053.304 27.433.302 26.062.478 28.285.738 28.870.712 27.721.454naravni kamen apnenec 3.667.008 24.449.982 19.845.894 21.284.481 8.504.025 8.525.885 8.505.389 8.407.195 7.883.006tonalit 8.320.860 17.886.428 5.964.640 6.183.281 6.843.466 6.804.251 9.167.723 9.128.957 9.092.469ostali naravni kamen 1.503.638 3.618.950 4.703.087 4.810.606 2.467.508 2.433.675 2.569.868 1.342.778 2.474.202naravni kamen 13.491.506 45.955.361 30.513.621 32.278.368 17.815.000 17.763.810 20.242.980 18.878.929 19.449.677apnenec za apno 61.761.024 76.677.011lapor za cement 142.084.965 256.177.826 274.687.772 120.715.446 87.508.974 74.337.833 72.172.011 45.038.875 54.479.701surovine za industrijo gradbenega materiala 202.653.729 430.101.913 418.694.937 169.047.118 132.757.276 118.164.122 120.700.729 154.549.540 178.327.843tehnični kamen apnenec 420.310.628 695.712.551 788.164.807 522.673.524 389.061.846 288.868.640 285.859.217 293.057.880 272.373.797dolomit 89.177.798 491.613.710 321.614.309 301.638.896 349.944.702 234.951.314 221.622.456 170.845.298 195.473.822silikati 1.386.786 5.190.055 3.094.367 3.068.159 2.539.545 1.887.045tehnični kamen 509.488.426 1.187.326.260 1.109.779.116 825.699.206 744.196.602 526.914.320 510.549.832 466.442.722 469.734.664prod in pesek 45.580.514 99.447.018 73.131.553 41.623.135 58.532.865 40.973.337 56.024.831 56.125.580 55.353.034surovine za gradbeništvo 555.068.940 1.286.773.279 1.182.910.668 867.322.341 802.729.467 567.887.657 566.574.663 522.568.302 525.087.698nekovinske mineralne surovine 827.749.948 1.864.933.193 1.746.519.557 1.324.605.961 1.194.230.888 911.974.461 921.710.958 920.570.241 948.806.626

MINERALNE SUROVINE stran 19

stran 20MINERALNE SUROVINEMINERALNE SUROVINE ZA GRADBENIŠTVOKAZALEC I. REDAvrstni red:- Slovenija- XII. regij SlovenijePo letih: 2005, 2004, 2003na kop na prebivalca na površinoŠtevilo kopovXŠtevilo prebivalcev XProizvodnja X X XZaloge X X XZaloge in viri X X XMINERALNE SUROVINE ZA GRADBENIŠTVOTehnični kamenApnenecDolomitSilikatiSKUPAJ (Tehnični kamen)Prod in pesekSKUPAJ (Mineralne surovine za gradbeništvo)


stran 22MINERALNE SUROVINE














stran 44MINERALNE SUROVINEMINERALNE SUROVINE ZA GRADBENIŠTVOKAZALEC II. REDAPROIZVODNJASlovenija, razdelitev na 7 razredov in na 3 razrede 2Po letih: 2005, 2004, 2003izpispo količini (proizvodnje) - toneMINERALNE SUROVINE ZA GRADBENIŠTVOTehnični kamenApnenecDolomitSilikatiSKUPAJ (Tehnični kamen)Prod in pesekSKUPAJ (Mineralne surovine za gradbeništvo)2 Predlog velikostnih razredov je na str. 13

MINERALNE SUROVINE stran 452005mineralna surovina velikostdo 10.000Slovenijaproizvodnja 89.981št. nahajališč 52od 10.000 proizvodnja 834.106 proizvodnja 924.087do 50.000do 50.000 št. nahajališč 33 št. nahajališč 85od 50.000 proizvodnja 919.347tehnični kamendo 100.000 št. nahajališč 13od 100.000 proizvodnja 3.750.818 od 50.000 proizvodnja 6.756.460do 250.000 št. nahajališč 22 do 500.000 št. nahajališč 41od 250.000 proizvodnja 2.086.295do 500.000 št. nahajališč 6od 500.000 proizvodnja 3.514.250nad 500.000proizvodnja 4.542.635do 1.000.000 št. nahajališč 5 št. nahajališč 6nad 1.000.000proizvodnja 1.028.384št. nahajališč 1tehnični kamen proizvodnja 12.223.182tehnični kamen št. nahajališč 132do 10.000proizvodnja 12.987št. nahajališč 11od 10.000 proizvodnja 306.882do 50.000proizvodnja 319.869do 50.000 št. nahajališč 9 št. nahajališč 20od 50.000 proizvodnja 394.453prod in pesekdo 100.000 št. nahajališč 5od 100.000 proizvodnja 936.894 od 50.000 proizvodnja 2.297.384do 250.000 št. nahajališč 6 do 500.000 št. nahajališč 14od 250.000 proizvodnja 966.037do 500.000 št. nahajališč 3od 500.000 proizvodnja 1.133.455 proizvodnja 1.133.455nad 500.000do 1.000.000 št. nahajališč 2 št. nahajališč 2nad 1.000.000proizvodnjašt. nahajališčprod in pesek proizvodnja 3.750.707prod in pesek št. nahajališčdo 10.00036proizvodnja 102.967št. nahajališč 63surovine za gradbeništvood 10.000 proizvodnja 1.140.989do 50.000proizvodnja 1.243.956do 50.000 št. nahajališč 42 št. nahajališč 105od 50.000 proizvodnja 1.313.800do 100.000 št. nahajališč 18od 100.000 proizvodnja 4.687.712 od 50.000 proizvodnja 9.053.844do 250.000 št. nahajališč 28 do 500.000 št. nahajališč 55od 250.000 proizvodnja 3.052.332do 500.000 št. nahajališč 9od 500.000 proizvodnja 4.647.705nad 500.000proizvodnja 5.676.089do 1.000.000 št. nahajališč 7 št. nahajališč 8nad 1.000.000proizvodnja 1.028.384št. nahajališč 1surovine za gradbeništvo proizvodnja 15.973.889surovine za gradbeništvo št. nahajališč 168

stran 46MINERALNE SUROVINE2004mineralna surovina velikost Slovenijado 10.000proizvodnja 116.186št. nahajališč 62od 10.000 proizvodnja 844.612do 50.000proizvodnja 960.799do 50.000 št. nahajališč 30 št. nahajališč 92od 50.000 proizvodnja 648.092tehnični kamendo 100.000 št. nahajališč 10od 100.000 proizvodnja 3.224.454 od 50.000 proizvodnja 7.138.720do 250.000 št. nahajališč 21 do 500.000 št. nahajališč 40od 250.000 proizvodnja 3.266.174do 500.000 št. nahajališč 9od 500.000 proizvodnja 3.079.916nad 500.000proizvodnja 5.620.370do 1.000.000 št. nahajališč 4 št. nahajališč 6nad 1.000.000proizvodnja 2.540.455št. nahajališč 2tehnični kamen proizvodnja 13.719.888tehnični kamen št. nahajališč 138do 10.000proizvodnja 6.287št. nahajališč 11od 10.000 proizvodnja 292.587do 50.000proizvodnja 298.874do 50.000 št. nahajališč 9 št. nahajališč 20od 50.000 proizvodnja 514.820prod in pesekdo 100.000 št. nahajališč 6od 100.000 proizvodnja 1.258.703 od 50.000 proizvodnja 2.413.300do 250.000 št. nahajališč 8 do 500.000 št. nahajališč 16od 250.000 proizvodnja 639.778do 500.000 št. nahajališč 2od 500.000 proizvodnjanad 500.000proizvodnja 0do 1.000.000 št. nahajališč št. nahajališč 0proizvodnjanad 1.000.000št. nahajališčprod in pesek proizvodnja 2.712.174prod in pesek št. nahajališč 36proizvodnja 122.473do 10.000št. nahajališč 73surovine za gradbeništvood 10.000 proizvodnja 1.137.199do 50.000proizvodnja 1.259.673do 50.000 št. nahajališč 39 št. nahajališč 112od 50.000 proizvodnja 1.162.912do 100.000 št. nahajališč 16od 100.000 proizvodnja 4.483.156 od 50.000 proizvodnja 9.552.020do 250.000 št. nahajališč 29 do 500.000 št. nahajališč 56od 250.000 proizvodnja 3.905.952do 500.000 št. nahajališč 11od 500.000 proizvodnja 3.079.916nad 500.000proizvodnja 5.620.370do 1.000.000 št. nahajališč 4 št. nahajališč 6nad 1.000.000proizvodnja 2.540.455št. nahajališč 2surovine za gradbeništvo proizvodnja 16.432.063surovine za gradbeništvo št. nahajališč 174

MINERALNE SUROVINE stran 472003mineralna surovina velikostdo 10.000Slovenijaproizvodnja 96.142št. nahajališč 51od 10.000 proizvodnja 687.001 proizvodnja 783.143do 50.000do 50.000 št. nahajališč 25 št. nahajališč 76od 50.000 proizvodnja 887.380tehnični kamendo 100.000 št. nahajališč 12od 100.000 proizvodnja 3.804.092 od 50.000 proizvodnja 7.301.388do 250.000 št. nahajališč 24 do 500.000 št. nahajališč 43od 250.000 proizvodnja 2.609.917do 500.000 št. nahajališč 7od 500.000 proizvodnja 4.441.287 proizvodnja 6.955.809nad 500.000do 1.000.000 št. nahajališč 6 št. nahajališč 8nad 1.000.000proizvodnja 2.514.522št. nahajališč 2tehnični kamen proizvodnja 15.040.340tehnični kamen št. nahajališčdo 10.000127proizvodnja 21.348št. nahajališč 20od 10.000 proizvodnja 244.298 proizvodnja 265.647do 50.000do 50.000 št. nahajališč 9 št. nahajališč 29od 50.000 proizvodnja 700.963prod in pesekdo 100.000 št. nahajališč 9od 100.000 proizvodnja 345.743 od 50.000 proizvodnja 1.596.591do 250.000 št. nahajališč 2 do 500.000 št. nahajališč 13od 250.000 proizvodnja 549.885do 500.000 št. nahajališč 2od 500.000 proizvodnja 521.902 proizvodnja 1.575.674nad 500.000do 1.000.000 št. nahajališč 1 št. nahajališč 2nad 1.000.000proizvodnja 1.053.772št. nahajališč 1prod in pesek proizvodnja 3.437.911prod in pesek št. nahajališčdo 10.00044proizvodnja 117.491št. nahajališč 71surovine za gradbeništvood 10.000 proizvodnja 931.299 proizvodnja 1.048.790do 50.000do 50.000 št. nahajališč 34 št. nahajališč 105od 50.000 proizvodnja 1.588.343do 100.000 št. nahajališč 21od 100.000 proizvodnja 4.149.835 od 50.000 proizvodnja 8.897.979do 250.000 št. nahajališč 26 do 500.000 št. nahajališč 56od 250.000 proizvodnja 3.159.801do 500.000 št. nahajališč 9od 500.000 proizvodnja 4.963.188 proizvodnja 8.531.483nad 500.000do 1.000.000 št. nahajališč 7 št. nahajališč 10nad 1.000.000proizvodnja 3.568.294št. nahajališč 3surovine za gradbeništvo proizvodnja 18.478.252surovine za gradbeništvo št. nahajališč 171

stran 48MINERALNE SUROVINEMINERALNE SUROVINE ZA GRADBENIŠTVOKAZALEC II. REDAZALOGESlovenija, razdelitev na 7 razredov in na 3 razrede 3Po letih: 2005, 2004, 2003izpis- po količini - tone- po letih (proizvodnje) - letaMINERALNE SUROVINE ZA GRADBENIŠTVOTehnični kamenApnenecDolomitSilikatiSKUPAJ (Tehnični kamen)Prod in pesekSKUPAJ (Mineralne surovine za gradbeništvo)3 Predlog velikostnih razredov je na str. 13

MINERALNE SUROVINE stran 492005mineralna surovina velikost Slovenijado 25.000zaloge 37.336št. nahajališč 39od 25.000 zaloge 382.059do 100.000zaloge 419.395do 100.000 št. nahajališč 7 št. nahajališč 46od 100.000 zaloge 7.369.431tehnični kamendo 500.000 št. nahajališč 28od 500.000 zaloge 30.281.016 od 100.000 zaloge 151.937.711do 2.500.000 št. nahajališč 27 do 10.000.000 št. nahajališč 79od 2.500.000 zaloge 114.287.265do 10.000.000 št. nahajališč 24od 10.000.000 zaloge 145.610.346nad 10.000.000zaloge 145.610.346do 50.000.000 št. nahajališč 7 št. nahajališč 7nad 50.000.000zalogešt. nahajališčtehnični kamen zaloge 297.967.452tehnični kamen št. nahajališčdo 25.000132zaloge 4.750št. nahajališč 12od 25.000 zaloge 119.700do 100.000zaloge 124.450do 100.000 št. nahajališč 2 št. nahajališč 14od 100.000 zaloge 1.921.504prod in pesekdo 500.000 št. nahajališč 7od 500.000 zaloge 15.603.043 od 100.000 zaloge 37.400.746do 2.500.000 št. nahajališč 10 do 10.000.000 št. nahajališč 22od 2.500.000 zaloge 19.876.198do 10.000.000 št. nahajališč 5od 10.000.000 zalogenad 10.000.000zaloge 0do 50.000.000 št. nahajališč št. nahajališč 0nad 50.000.000zalogešt. nahajališčprod in pesek zaloge 37.525.196prod in pesek št. nahajališčdo 25.00036zaloge 42.086št. nahajališč 51surovine za gradbeništvood 25.000 zaloge 501.759do 100.000zaloge 543.845do 100.000 št. nahajališč 9 št. nahajališč 60od 100.000 zaloge 9.290.935do 500.000 št. nahajališč 35od 500.000 zaloge 45.884.059 od 100.000 zaloge 189.338.457do 2.500.000 št. nahajališč 37 do 10.000.000 št. nahajališč 101od 2.500.000 zaloge 134.163.463do 10.000.000 št. nahajališč 29od 10.000.000 zaloge 145.610.346nad 10.000.000zaloge 145.610.346do 50.000.000 št. nahajališč 7 št. nahajališč 7nad 50.000.000zaloge 0št. nahajališč 0surovine za gradbeništvo zaloge 335.492.647surovine za gradbeništvo št. nahajališč 168

stran 50MINERALNE SUROVINE2004mineralna surovina velikost Slovenijado 25.000zaloge 56.987št. nahajališč 51od 25.000 zaloge 418.240 zaloge 475.227do 100.000do 100.000 št. nahajališč 8 št. nahajališč 59od 100.000 zaloge 5.731.417tehnični kamendo 500.000 št. nahajališč 21od 500.000 zaloge 32.936.094 od 100.000 zaloge 140.514.149do 2.500.000 št. nahajališč 27 do 10.000.000 št. nahajališč 70od 2.500.000 zaloge 101.846.638do 10.000.000 št. nahajališč 22od 10.000.000 zaloge 174.673.220 zaloge 174.673.220nad 10.000.000do 50.000.000 št. nahajališč 9 št. nahajališč 9nad 50.000.000zalogešt. nahajališčtehnični kamen zaloge 315.662.596tehnični kamen št. nahajališčdo 25.000138zaloge 29.070št. nahajališč 13od 25.000 zalogedo 100.000zaloge 29.070do 100.000 št. nahajališč št. nahajališč 13od 100.000 zaloge 1.402.183prod in pesekdo 500.000 št. nahajališč 7od 500.000 zaloge 15.377.718 od 100.000 zaloge 41.371.081do 2.500.000 št. nahajališč 10 do 10.000.000 št. nahajališč 23od 2.500.000 zaloge 24.591.179do 10.000.000 št. nahajališč 6od 10.000.000 zalogenad 10.000.000zaloge 0do 50.000.000 št. nahajališč št. nahajališč 0nad 50.000.000zalogešt. nahajališčprod in pesek zaloge 41.400.151prod in pesek št. nahajališčdo 25.00036zaloge 86.057št. nahajališč 64surovine za gradbeništvood 25.000 zaloge 418.240do 100.000zaloge 504.297do 100.000 št. nahajališč 8 št. nahajališč 72od 100.000 zaloge 7.133.600do 500.000 št. nahajališč 28od 500.000 zaloge 48.313.813 od 100.000 zaloge 181.885.230do 2.500.000 št. nahajališč 37 do 10.000.000 št. nahajališč 93od 2.500.000 zaloge 126.437.818do 10.000.000 št. nahajališč 28od 10.000.000 zaloge 174.673.220nad 10.000.000zaloge 174.673.220do 50.000.000 št. nahajališč 9 št. nahajališč 9nad 50.000.000zaloge 0št. nahajališč 0surovine za gradbeništvo zaloge 357.062.747surovine za gradbeništvo št. nahajališč 174

MINERALNE SUROVINE stran 512003mineralna surovina velikost Slovenijado 25.000zaloge 37.192št. nahajališč 19od 25.000 zaloge 488.326 zaloge 525.518do 100.000do 100.000 št. nahajališč 9 št. nahajališč 28od 100.000 zaloge 8.784.976tehnični kamendo 500.000 št. nahajališč 29od 500.000 zaloge 32.298.045 od 100.000 zaloge 190.507.600do 2.500.000 št. nahajališč 28 do 10.000.000 št. nahajališč 85od 2.500.000 zaloge 149.424.578do 10.000.000 št. nahajališč 28od 10.000.000 zaloge 261.983.324 zaloge 328.004.178nad 10.000.000do 50.000.000 št. nahajališč 13 št. nahajališč 14nad 50.000.000zaloge 66.020.854št. nahajališč 1tehnični kamen zaloge 519.037.295tehnični kamen št. nahajališč 127do 25.000zaloge 19.116št. nahajališč 9od 25.000 zaloge 66.500do 100.000zaloge 85.616do 100.000 št. nahajališč 1 št. nahajališč 10od 100.000 zaloge 2.082.535prod in pesekdo 500.000 št. nahajališč 10od 500.000 zaloge 17.684.404 od 100.000 zaloge 62.750.432do 2.500.000 št. nahajališč 13 do 10.000.000 št. nahajališč 34od 2.500.000 zaloge 42.983.493do 10.000.000 št. nahajališč 11od 10.000.000 zalogenad 10.000.000zaloge 0do 50.000.000 št. nahajališč št. nahajališč 0nad 50.000.000zalogešt. nahajališčprod in pesek zaloge 62.836.048prod in pesek št. nahajališčdo 25.00044zaloge 56.308št. nahajališč 28surovine za gradbeništvood 25.000 zaloge 554.826do 100.000zaloge 611.134do 100.000 št. nahajališč 10 št. nahajališč 38od 100.000 zaloge 10.867.511do 500.000 št. nahajališč 39od 500.000 zaloge 49.982.449 od 100.000 zaloge 253.258.031do 2.500.000 št. nahajališč 41 do 10.000.000 št. nahajališč 119od 2.500.000 zaloge 192.408.071do 10.000.000 št. nahajališč 39od 10.000.000 zaloge 261.983.324nad 10.000.000zaloge 328.004.178do 50.000.000 št. nahajališč 13 št. nahajališč 14nad 50.000.000zaloge 66.020.854št. nahajališč 1surovine za gradbeništvo zaloge 581.873.343surovine za gradbeništvo št. nahajališč 171

stran 52MINERALNE SUROVINE2005mineralna surovina velikostdo 5 letSlovenijazaloge 29št. nahajališč 49od 5 let zaloge 95 zaloge 124do 10 letdo 10 let št. nahajališč 13 št. nahajališč 62od 10 let zaloge 151tehnični kamendo 20 let št. nahajališč 10od 20 let zaloge 262 od 10 let zaloge 1.066do 30 let št. nahajališč 11 do 50 let št. nahajališč 38od 30 let zaloge 654do 50 let št. nahajališč 17od 50 let zaloge 861 zaloge 7.637nad 50 letdo 100 let št. nahajališč 13 št. nahajališč 32nad 100 letzaloge 6.776št. nahajališč 19tehnični kamen zaloge 8.827tehnični kamen št. nahajališč 132do 5 letzaloge 11št. nahajališč 19od 5 let zaloge 36do 10 letzaloge 47do 10 let št. nahajališč 5 št. nahajališč 24od 10 let zaloge 47prod in pesekdo 20 let št. nahajališč 3od 20 let zaloge 99 od 10 let zaloge 184do 30 let št. nahajališč 4 do 50 let št. nahajališč 8od 30 let zaloge 38do 50 let št. nahajališč 1od 50 let zaloge 144 zaloge 872nad 50 letdo 100 let št. nahajališč 2 št. nahajališč 4nad 100 letzaloge 728št. nahajališč 2prod in pesek zaloge 1.103prod in pesek št. nahajališčdo 5 let36zaloge 40št. nahajališč 68surovine za gradbeništvood 5 let zaloge 131do 10 letzaloge 171do 10 let št. nahajališč 18 št. nahajališč 86od 10 let zaloge 198do 20 let št. nahajališč 13od 20 let zaloge 361 od 10 let zaloge 1.250do 30 let št. nahajališč 15 do 50 let št. nahajališč 46od 30 let zaloge 692do 50 let št. nahajališč 18od 50 let zaloge 1.005 zaloge 8.509nad 50 letdo 100 let št. nahajališč 15 št. nahajališč 36nad 100 letzaloge 7.504št. nahajališč 21surovine za gradbeništvo zaloge 9.930surovine za gradbeništvo št. nahajališč 168

MINERALNE SUROVINE stran 532004mineralna surovina velikostdo 5 letSlovenijazaloge 17št. nahajališč 58od 5 let zaloge 93 zaloge 110do 10 letdo 10 let št. nahajališč 13 št. nahajališč 71od 10 let zaloge 213tehnični kamendo 20 let št. nahajališč 14od 20 let zaloge 273 od 10 let zaloge 1.063do 30 let št. nahajališč 11 do 50 let št. nahajališč 39od 30 let zaloge 577do 50 let št. nahajališč 14od 50 let zaloge 1.095 zaloge 4.845nad 50 letdo 100 let št. nahajališč 16 št. nahajališč 28nad 100 letzaloge 3.750št. nahajališč 12tehnični kamen zaloge 6.017tehnični kamen št. nahajališč 138do 5 letzaloge 9št. nahajališč 19od 5 let zaloge 27do 10 letzaloge 37do 10 let št. nahajališč 4 št. nahajališč 23od 10 let zaloge 48prod in pesekdo 20 let št. nahajališč 4od 20 let zaloge 128 od 10 let zaloge 209do 30 let št. nahajališč 5 do 50 let št. nahajališč 10od 30 let zaloge 33do 50 let št. nahajališč 1od 50 let zaloge 54 zaloge 7.527nad 50 letdo 100 let št. nahajališč 1 št. nahajališč 3nad 100 letzaloge 7.473št. nahajališč 2prod in pesek zaloge 7.773prod in pesek št. nahajališčdo 5 let36zaloge 26št. nahajališč 77surovine za gradbeništvood 5 let zaloge 121do 10 letzaloge 147do 10 let št. nahajališč 17 št. nahajališč 94od 10 let zaloge 261do 20 let št. nahajališč 18od 20 let zaloge 400 od 10 let zaloge 1.272do 30 let št. nahajališč 16 do 50 let št. nahajališč 49od 30 let zaloge 610do 50 let št. nahajališč 15od 50 let zaloge 1.149 zaloge 12.372nad 50 letdo 100 let št. nahajališč 17 št. nahajališč 31nad 100 letzaloge 11.222št. nahajališč 14surovine za gradbeništvo zaloge 13.790surovine za gradbeništvo št. nahajališč 174

stran 54MINERALNE SUROVINE2003mineralna surovina velikostdo 5 letSlovenijazaloge 20št. nahajališč 37od 5 let zaloge 110 zaloge 129do 10 letdo 10 let št. nahajališč 15 št. nahajališč 52od 10 let zaloge 183tehnični kamendo 20 let št. nahajališč 13od 20 let zaloge 371 od 10 let zaloge 1.148do 30 let št. nahajališč 15 do 50 let št. nahajališč 44od 30 let zaloge 595do 50 let št. nahajališč 16od 50 let zaloge 1.271 zaloge 5.585nad 50 letdo 100 let št. nahajališč 18 št. nahajališč 31nad 100 letzaloge 4.315št. nahajališč 13tehnični kamen zaloge 6.863tehnični kamen št. nahajališč 127do 5 letzaloge 15št. nahajališč 25od 5 let zaloge 22do 10 letzaloge 37do 10 let št. nahajališč 3 št. nahajališč 28od 10 let zaloge 77prod in pesekdo 20 let št. nahajališč 5od 20 let zaloge 99 od 10 let zaloge 282do 30 let št. nahajališč 4 do 50 let št. nahajališč 12od 30 let zaloge 106do 50 let št. nahajališč 3od 50 let zaloge 72 zaloge 35.067nad 50 letdo 100 let št. nahajališč 1 št. nahajališč 4nad 100 letzaloge 34.995št. nahajališč 3prod in pesek zaloge 35.386prod in pesek št. nahajališčdo 5 let44zaloge 35št. nahajališč 62surovine za gradbeništvood 5 let zaloge 132do 10 letzaloge 166do 10 let št. nahajališč 18 št. nahajališč 80od 10 let zaloge 260do 20 let št. nahajališč 18od 20 let zaloge 470 od 10 let zaloge 1.430do 30 let št. nahajališč 19 do 50 let št. nahajališč 56od 30 let zaloge 700do 50 let št. nahajališč 19od 50 let zaloge 1.343 zaloge 40.653nad 50 letdo 100 let št. nahajališč 19 št. nahajališč 35nad 100 letzaloge 39.310št. nahajališč 16surovine za gradbeništvo zaloge 42.249surovine za gradbeništvo št. nahajališč 171

MINERALNE SUROVINE stran 55MINERALNE SUROVINE ZA GRADBENIŠTVOKAZALEC II. REDAZALOGE IN VIRISlovenija, razdelitev na 7 razredov in na 3 razrede 4Po letih: 2005, 2004, 2003izpis- po količini - tone- po letih (proizvodnje) - letaMINERALNE SUROVINE ZA GRADBENIŠTVOTehnični kamenApnenecDolomitSilikatiSKUPAJ (Tehnični kamen)Prod in pesekSKUPAJ (Mineralne surovine za gradbeništvo)4 Predlog velikostnih razredov je na str. 13

stran 56MINERALNE SUROVINE2005mineralna surovina velikostdo 25.000Slovenijazaloge in viri 54.587št. nahajališč 36od 25.000 zaloge in viri 465.259 zaloge in viri 519.846do 100.000do 100.000 št. nahajališč 8 št. nahajališč 44od 100.000 zaloge in viri 7.693.532tehnični kamendo 500.000 št. nahajališč 28od 500.000 zaloge in viri 31.146.878 od 100.000 zaloge in viri 131.973.226do 2.500.000 št. nahajališč 26 do 10.000.000 št. nahajališč 74od 2.500.000 zaloge in viri 93.132.816do 10.000.000 št. nahajališč 20od 10.000.000 zaloge in viri 271.840.713 zaloge in viri 337.241.592nad 10.000.000do 50.000.000 št. nahajališč 13 št. nahajališč 14nad 50.000.000zaloge in viri 65.400.880št. nahajališč 1tehnični kamen zaloge in viri 469.734.664tehnični kamen št. nahajališč 132do 25.000zaloge in viri 0št. nahajališč 9od 25.000 zaloge in viri 121.410do 100.000zaloge in viri 121.410do 100.000 št. nahajališč 2 št. nahajališč 11od 100.000 zaloge in viri 1.377.333prod in pesekdo 500.000 št. nahajališč 5od 500.000 zaloge in viri 13.503.553 od 100.000 zaloge in viri 55.231.624do 2.500.000 št. nahajališč 10 do 10.000.000 št. nahajališč 25od 2.500.000 zaloge in viri 40.350.739do 10.000.000 št. nahajališč 10od 10.000.000 zaloge in viri zaloge in viri 0nad 10.000.000do 50.000.000 št. nahajališč št. nahajališč 0nad 50.000.000zaloge in virišt. nahajališčprod in pesek zaloge in viri 55.353.034prod in pesek št. nahajališčdo 25.00036zaloge in viri 54.587št. nahajališč 45surovine za gradbeništvood 25.000 zaloge in viri 586.669do 100.000zaloge in viri 641.256do 100.000 št. nahajališč 10 št. nahajališč 55od 100.000 zaloge in viri 9.070.865do 500.000 št. nahajališč 33od 500.000 zaloge in viri 44.650.431 od 100.000 zaloge in viri 187.204.850do 2.500.000 št. nahajališč 36 do 10.000.000 št. nahajališč 99od 2.500.000 zaloge in viri 133.483.555do 10.000.000 št. nahajališč 30od 10.000.000 zaloge in viri 271.840.713 zaloge in viri 337.241.592nad 10.000.000do 50.000.000 št. nahajališč 13 št. nahajališč 14nad 50.000.000zaloge in viri 65.400.880št. nahajališč 1surovine za gradbeništvo zaloge in viri 525.087.698surovine za gradbeništvo št. nahajališč 168

MINERALNE SUROVINE stran 572004mineralna surovina velikostdo 25.000Slovenijazaloge in viri 60.377št. nahajališč 48od 25.000 zaloge in viri 418.240 zaloge in viri 478.617do 100.000do 100.000 št. nahajališč 8 št. nahajališč 56od 100.000 zaloge in viri 5.365.214tehnični kamendo 500.000 št. nahajališč 20od 500.000 zaloge in viri 30.910.873 od 100.000 zaloge in viri 134.221.379do 2.500.000 št. nahajališč 25 do 10.000.000 št. nahajališč 67od 2.500.000 zaloge in viri 97.945.292do 10.000.000 št. nahajališč 22od 10.000.000 zaloge in viri 265.497.167 zaloge in viri 331.742.725nad 10.000.000do 50.000.000 št. nahajališč 14 št. nahajališč 15nad 50.000.000zaloge in viri 66.245.558št. nahajališč 1tehnični kamen zaloge in viri 466.442.722tehnični kamen št. nahajališč 138do 25.000zaloge in viri 0št. nahajališč 10od 25.000 zaloge in viri 80.334do 100.000zaloge in viri 80.334do 100.000 št. nahajališč 1 št. nahajališč 11od 100.000 zaloge in viri 1.348.888prod in pesekdo 500.000 št. nahajališč 6od 500.000 zaloge in viri 12.810.606 od 100.000 zaloge in viri 56.045.246do 2.500.000 št. nahajališč 9 do 10.000.000 št. nahajališč 25od 2.500.000 zaloge in viri 41.885.753do 10.000.000 št. nahajališč 10od 10.000.000 zaloge in viri zaloge in viri 0nad 10.000.000do 50.000.000 št. nahajališč št. nahajališč 0nad 50.000.000zaloge in virišt. nahajališčprod in pesek zaloge in viri 56.125.580prod in pesek št. nahajališčdo 25.00036zaloge in viri 60.377št. nahajališč 58surovine za gradbeništvood 25.000 zaloge in viri 498.574do 100.000zaloge in viri 558.951do 100.000 št. nahajališč 9 št. nahajališč 67od 100.000 zaloge in viri 6.714.102do 500.000 št. nahajališč 26od 500.000 zaloge in viri 43.721.478 od 100.000 zaloge in viri 190.266.625do 2.500.000 št. nahajališč 34 do 10.000.000 št. nahajališč 92od 2.500.000 zaloge in viri 139.831.045do 10.000.000 št. nahajališč 32od 10.000.000 zaloge in viri 265.497.167 zaloge in viri 331.742.725nad 10.000.000do 50.000.000 št. nahajališč 14 št. nahajališč 15nad 50.000.000zaloge in viri 66.245.558št. nahajališč 1surovine za gradbeništvo zaloge in viri 522.568.302surovine za gradbeništvo št. nahajališč 174

stran 58MINERALNE SUROVINE2003mineralna surovina velikostdo 25.000Slovenijazaloge in viri 37.192št. nahajališč 18od 25.000 zaloge in viri 488.326 zaloge in viri 525.518do 100.000do 100.000 št. nahajališč 9 št. nahajališč 27od 100.000 zaloge in viri 7.893.898tehnični kamendo 500.000 št. nahajališč 26od 500.000 zaloge in viri 32.819.122 od 100.000 zaloge in viri 182.071.560do 2.500.000 št. nahajališč 27 do 10.000.000 št. nahajališč 79od 2.500.000 zaloge in viri 141.358.541do 10.000.000 št. nahajališč 26od 10.000.000 zaloge in viri 316.183.048 zaloge in viri 707.321.658nad 10.000.000do 50.000.000 št. nahajališč 17 št. nahajališč 21nad 50.000.000zaloge in viri 391.138.611št. nahajališč 4tehnični kamen zaloge in viri 889.918.736tehnični kamen št. nahajališč 127do 25.000zaloge in viri 0št. nahajališč 5od 25.000 zaloge in viri 56.166do 100.000zaloge in viri 56.166do 100.000 št. nahajališč 1 št. nahajališč 6od 100.000 zaloge in viri 2.090.008prod in pesekdo 500.000 št. nahajališč 10od 500.000 zaloge in viri 16.166.667 od 100.000 zaloge in viri 100.715.842do 2.500.000 št. nahajališč 11 do 10.000.000 št. nahajališč 38od 2.500.000 zaloge in viri 82.459.168do 10.000.000 št. nahajališč 17od 10.000.000 zaloge in viri zaloge in viri 0nad 10.000.000do 50.000.000 št. nahajališč št. nahajališč 0nad 50.000.000zaloge in virišt. nahajališčprod in pesek zaloge in viri 100.772.008prod in pesek št. nahajališčdo 25.00044zaloge in viri 37.192št. nahajališč 23surovine za gradbeništvood 25.000 zaloge in viri 544.492do 100.000zaloge in viri 581.684do 100.000 št. nahajališč 10 št. nahajališč 33od 100.000 zaloge in viri 9.983.905do 500.000 št. nahajališč 36od 500.000 zaloge in viri 48.985.789 od 100.000 zaloge in viri 282.787.403do 2.500.000 št. nahajališč 38 do 10.000.000 št. nahajališč 117od 2.500.000 zaloge in viri 223.817.709do 10.000.000 št. nahajališč 43od 10.000.000 zaloge in viri 316.183.048 zaloge in viri 707.321.658nad 10.000.000do 50.000.000 št. nahajališč 17 št. nahajališč 21nad 50.000.000zaloge in viri 391.138.611št. nahajališč 4surovine za gradbeništvo zaloge in viri 990.690.744surovine za gradbeništvo št. nahajališč 171

MINERALNE SUROVINE stran 592005mineralna surovina velikostdo 5 letSlovenijazaloge in viri 28št. nahajališč 45od 5 let zaloge in viri 80 zaloge in viri 108do 10 letdo 10 let št. nahajališč 11 št. nahajališč 56od 10 let zaloge in viri 109tehnični kamendo 20 let št. nahajališč 7od 20 let zaloge in viri 264 od 10 let zaloge in viri 1.051do 30 let št. nahajališč 11 do 50 let št. nahajališč 35od 30 let zaloge in viri 679do 50 let št. nahajališč 17od 50 let zaloge in viri 1.310 zaloge in viri 8.677nad 50 letdo 100 let št. nahajališč 19 št. nahajališč 41nad 100 letzaloge in viri 7.367št. nahajališč 22tehnični kamen zaloge in viri 9.836tehnični kamen št. nahajališč 132do 5 letzaloge in viri 7št. nahajališč 14od 5 let zaloge in viri 38do 10 letzaloge in viri 45do 10 let št. nahajališč 5 št. nahajališč 19od 10 let zaloge in viri 65prod in pesekdo 20 let št. nahajališč 4od 20 let zaloge in viri 71 od 10 let zaloge in viri 328do 30 let št. nahajališč 3 do 50 let št. nahajališč 12od 30 let zaloge in viri 192do 50 let št. nahajališč 5od 50 let zaloge in viri 213 zaloge in viri 941nad 50 letdo 100 let št. nahajališč 3 št. nahajališč 5nad 100 letzaloge in viri 728št. nahajališč 2prod in pesek zaloge in viri 1.315prod in pesek št. nahajališčdo 5 let36zaloge in viri 35št. nahajališč 59surovine za gradbeništvood 5 let zaloge in viri 118do 10 letzaloge in viri 153do 10 let št. nahajališč 16 št. nahajališč 75od 10 let zaloge in viri 174do 20 let št. nahajališč 11od 20 let zaloge in viri 335 od 10 let zaloge in viri 1.380do 30 let št. nahajališč 14 do 50 let št. nahajališč 47od 30 let zaloge in viri 871do 50 let št. nahajališč 22od 50 let zaloge in viri 1.523 zaloge in viri 9.618nad 50 letdo 100 let št. nahajališč 22 št. nahajališč 46nad 100 letzaloge in viri 8.095št. nahajališč 24surovine za gradbeništvo zaloge in viri 11.150surovine za gradbeništvo št. nahajališč 168

stran 60MINERALNE SUROVINE2004mineralna surovina velikost Slovenijado 5 letzaloge in viri 16št. nahajališč 54od 5 let zaloge in viri 65do 10 letzaloge in viri 81do 10 let št. nahajališč 9 št. nahajališč 63od 10 let zaloge in viri 226tehnični kamendo 20 let št. nahajališč 15od 20 let zaloge in viri 156 od 10 let zaloge in viri 1.067do 30 let št. nahajališč 6 do 50 let št. nahajališč 38od 30 let zaloge in viri 684do 50 let št. nahajališč 17od 50 let zaloge in viri 1.394nad 50 letzaloge in viri 5.941do 100 let št. nahajališč 20 št. nahajališč 37nad 100 letzaloge in viri 4.547št. nahajališč 17tehnični kamen zaloge in viri 7.089tehnični kamen št. nahajališč 138do 5 letzaloge in viri 11št. nahajališč 16od 5 let zaloge in viri 32do 10 letzaloge in viri 43do 10 let št. nahajališč 4 št. nahajališč 20od 10 let zaloge in viri 53prod in pesekdo 20 let št. nahajališč 4od 20 let zaloge in viri 127 od 10 let zaloge in viri 298do 30 let št. nahajališč 5 do 50 let št. nahajališč 12od 30 let zaloge in viri 118do 50 let št. nahajališč 3od 50 let zaloge in viri 124nad 50 letzaloge in viri 8.917do 100 let št. nahajališč 2 št. nahajališč 4nad 100 letzaloge in viri 8.793št. nahajališč 2prod in pesek zaloge in viri 9.259prod in pesek št. nahajališčdo 5 let36zaloge in viri 28št. nahajališč 70surovine za gradbeništvood 5 let zaloge in viri 96do 10 letzaloge in viri 124do 10 let št. nahajališč 13 št. nahajališč 83od 10 let zaloge in viri 279do 20 let št. nahajališč 19od 20 let zaloge in viri 283 od 10 let zaloge in viri 1.365do 30 let št. nahajališč 11 do 50 let št. nahajališč 50od 30 let zaloge in viri 802do 50 let št. nahajališč 20od 50 let zaloge in viri 1.518nad 50 letzaloge in viri 14.858do 100 let št. nahajališč 22 št. nahajališč 41nad 100 letzaloge in viri 13.340št. nahajališč 19surovine za gradbeništvo zaloge in viri 16.347surovine za gradbeništvo št. nahajališč 174

MINERALNE SUROVINE stran 612003mineralna surovina velikost Slovenijado 5 letzaloge in viri 18št. nahajališč 35od 5 let zaloge in viri 89do 10 letzaloge in viri 107do 10 let št. nahajališč 12 št. nahajališč 47od 10 let zaloge in viri 230tehnični kamendo 20 let št. nahajališč 15od 20 let zaloge in viri 200 od 10 let zaloge in viri 1.088do 30 let št. nahajališč 8 do 50 let št. nahajališč 40od 30 let zaloge in viri 658do 50 let št. nahajališč 17od 50 let zaloge in viri 1.710nad 50 letzaloge in viri 6.660do 100 let št. nahajališč 24 št. nahajališč 40nad 100 letzaloge in viri 4.950št. nahajališč 16tehnični kamen zaloge in viri 7.855tehnični kamen št. nahajališč 127do 5 letzaloge in viri 18št. nahajališč 23od 5 let zaloge in viri 25do 10 letzaloge in viri 43do 10 let št. nahajališč 3 št. nahajališč 26od 10 let zaloge in viri 61prod in pesekdo 20 let št. nahajališč 4od 20 let zaloge in viri 115 od 10 let zaloge in viri 261do 30 let št. nahajališč 5 do 50 let št. nahajališč 11od 30 let zaloge in viri 86do 50 let št. nahajališč 2od 50 let zaloge in viri 205nad 50 letzaloge in viri 42.777do 100 let št. nahajališč 3 št. nahajališč 7nad 100 letzaloge in viri 42.572št. nahajališč 4prod in pesek zaloge in viri 43.081prod in pesek št. nahajališčdo 5 let44zaloge in viri 36št. nahajališč 58surovine za gradbeništvood 5 let zaloge in viri 114do 10 letzaloge in viri 150do 10 let št. nahajališč 15 št. nahajališč 73od 10 let zaloge in viri 290do 20 let št. nahajališč 19od 20 let zaloge in viri 315 od 10 let zaloge in viri 1.349do 30 let št. nahajališč 13 do 50 let št. nahajališč 51od 30 let zaloge in viri 744do 50 let št. nahajališč 19od 50 let zaloge in viri 1.916nad 50 letzaloge in viri 49.437do 100 let št. nahajališč 27 št. nahajališč 47nad 100 letzaloge in viri 47.521št. nahajališč 20surovine za gradbeništvo zaloge in viri 50.937surovine za gradbeništvo št. nahajališč 171


MINERALNE SUROVINE stran 63II. DELOPRAVLJENO DELO, STANJE V LETU 2005

stran 64MINERALNE SUROVINEREPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVODIREKTORAT ZA ENERGIJOSEKTOR ZA RUDARSTVOMinistrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvoDELO SEKTORJA ZA RUDARSTVODELOVNO PODROČJE SEKTORJA ZA RUDARSTVOJanez Vovk, mag. Roman Čerenak, Marko Fajič, Simon Friškovec, Gabriela Börc Smolič,mag. Janez ŽebreV preteklem letu je Sektor za rudarstvo v Direktoratu za energijo Ministrstva zagospodarstvo popolnoma prenovil in dopolnil spletne strani sektorja, ki so vsemzainteresiranim dostopne na svetovnem spletu. V smislu zagotavljanja celostne podobedržavne uprave je bila v začetku leta 2006 postavljena nova spletna stran Ministrstva zagospodarstvo na naslovu: http://www.mg.gov.si, hkrati pa so bile na nov naslov prenesenetudi strani Sektorja za rudarstvo, ki so bile pri tem tudi deloma prenovljene. Vsebinesektorja so po novem dostopne preko postopne izbire povezav iz glavnega menija:− Delovna področja / Direktorat za energijo / Sektor za rudarstvo in− Zakonodaja in dokumenti / Zakoni oziroma Podzakonski akti.Domača stran Sektorja za rudarstvo, ki je neposredno dostopna na naslovuhttp://www.mg.gov.si/index.php?id=7724, vsebuje informacije o nalogah, ki jih sektor opravlja.Med opravljenimi nalogami sektorja v preteklem obdobju v nadaljevanju posebejizpostavljamo pripravo Državnega programa gospodarjenja z mineralnimi surovinami,vzdrževanje Imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu in pripravo novih podzakonskihpredpisov. Ta področja dela sektorja se izraziteje odražajo na delovanju širše, še posebejstrokovne javnosti. V prilogi biltena je podrobno opisano tudi delovanje na področjupodeljevanja rudarskih pravic in s tem povezanim podeljevanjem koncesij.DRŽAVNI PROGRAM GOSPODARJENJA Z MINERALNIMI SUROVINAMImag. Roman ČerenakZelo pomembno področje delovanja sektorja je priprava predloga Državnegaprograma gospodarjenja z mineralnimi surovinami. V zadnjih letih je Sektor za rudarstvo vsodelovanju z Geološkim zavodom Slovenije vlagal veliko napora za čim hitrejši sprejemprograma. Zaradi zahtevnosti njegove priprave in potrebe po medresorskih usklajevanjihSplošni načrt gospodarjenja z mineralnimi surovinami še ni sprejet. V začetku letošnjegaleta je bil osnutek programa poslan v presojo na Ministrstvo za okolje in prostor, ki jeodločilo, da je v skladu s 40. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004,17/2006, 20/2006, 28/2006 Skl.US: U-I-51/06-5) za program potrebno pripraviti celovitopresojo vplivov na okolje (v nadaljnjem besedilu: CPVO). Izsledki CPVO se bodo upoštevalipri pripravi predloga Splošnega načrta gospodarjenja z mineralnimi surovinami, ki ga morana podlagi drugega odstavka 6. člena ZRud sprejeti Vlada Republike Slovenije.

MINERALNE SUROVINE stran 65NA NOVO SPREJETI PREDPISI S PODROČJA RUDARSTVAmag. Roman ČerenakV obdobju od januarja 2005 do maja 2006 so bili na podlagi Zakona o rudarstvu(Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo UPB1; v nadaljnjem besedilu: ZRud)sprejeti trije novi pravilniki, in sicer:− Pravilnik rudarske reševalne službe (Uradni list RS, št. 117/2005);− Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov nafte, kondenzatov in naravnihplinov (Uradni list RS, št. 36/2006);− Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin (Uradnilist RS, št. 36/2006).Sektor za rudarstvo ima na spletnih straneh Ministrstva za gospodarstvo objavljenepovezave na veljavne predpise s področja rudarstva. Te lahko najdemo posredno prekodomače strani ministrstva z izbiro naslednjih povezav iz glavnega menija: Zakonodaja indokumenti / Direktorat za energijo / nato pa izberemo možnost Zakoni ali pa Podzakonskiakti. Do seznama zakonov lahko pridemo tudi neposredno na naslovuhttp://www.mg.gov.si/index.php?id=7738, do seznama podzakonskih aktov pa na naslovuhttp://www.mg.gov.si/index.php?id=7739.V smislu izvajanja določb 10. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značajaSektor za rudarstvo na spletnih straneh objavlja predloge predpisov, programov, strategij indrugih podobnih dokumentov, ki se nanašajo na njegovo delovno področje.IMENIK POOBLAŠČENIH OSEB V RUDARSTVUmag. Roman ČerenakSektor za rudarstvo je že v letu 2004 vzpostavil imenik pooblaščenih oseb vrudarstvu. V letu 2005 se je nadaljevalo z vpisom vlagateljev, ki so svojo zahtevo za vpistukajšnjemu upravnemu organu posredovali v tem letu. Precej je bilo tudi strank, ki sozamenjale delodajalca in so s tem v zvezi obvestile tukajšnji upravni organ o prenehanjudelovnega razmerja, na podlagi česar so jim bile po uradni dolžnosti izdane odločbe oizbrisu iz imenika, v povezavi z zaposlitvijo pri novem delodajalcu pa so podale novezahtevke za vpis. Dva primera izbrisa iz imenika sta bila opravljena tudi na pobudorudarskega inšpektorja.Kot je razvidno iz spodaj prikazanega imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu, je bilona dan 20.04.2006 v imenik skupaj vpisanih 374 pooblaščenih oseb. Z namenomzagotavljanja ažurnih podatkov Sektor za rudarstvo na svojih spletnih straneh rednoobjavlja najnovejšo različico imenika. Na spletnih straneh sektorja so opisani tudi postopekvpisa v imenik, postopek izbrisa iz imenika, postopek ponovnega vpisa v imenik, postopek vprimeru spremembe oz. dopolnitve podatkov, postopek v primeru upokojitve aliprezaposlitve in postopek v primeru spremembe imena ali sedeža poslovnega subjekta. Vpomoč strankam smo pripravili obrazec vloge, ki je objavljen na naslovuhttp://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Vloga_za_vpis_v_imenik_20.04.2006.doc.Prispevek pripravili: Janez Vovk in sodelavci

stran 66MINERALNE SUROVINEIMENIK POOBLAŠČENIHOSEB V RUDARSTVUna podlagi Zakona orudarstvu – ZRud (Uradni listRS št. 98/04 – uradnoprečiščeno besedilo)Stanje na dan: 20.04.2006Ime Priimek Stalno bivališče Telefon Elektronska pošta Zaposlitev VPISAN V IMENIK ZA:Ciril ALIČMurave 16,4223 Poljanenad ŠkofjoLoko04 / 515 93 55 ciril.alic@rudnik-zv.siRUDNIK ŽIROVSKI VRH,javno podjetje za zapiranjerudnika urana, d.o.o., Todraž1, 4224 Gorenja vas1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službe;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -strojni del.MehmedalijaALIĆMladen ANIĆCesta zmage24, 1410ZagorjePot na Brod 1,1433 Radeče041 / 360 011 /041 / 423 913 /RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 TrbovljeAPNENEC d.o.o.,Proizvodnja apnenčevemoke, Kolodvorska c. 5,1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih delJanez ARTNAKCesta 15. aprila30, 1412Kisovec041 / 994 120 janez.artnak@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektrostrojne službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -elektro del,3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - elektro delMirko BABIČMota 29k, 9240LjutomerPOMGRAD - GRADBENIMATERIALI Splošnogradbeno podjetje, d.o.o.,Bakovska ulica 31, 9000Murska Sobota1. tehnično vodenje rudarskih delHenrik BAJDAKeršičev hrib28, 1420Trbovlje041 / 753 965 henrik.bajda@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih delUroš BAJŽELJMurgle 201,1000 Ljubljana01 / 477 66 3501 / 429 33 60051 / 344 650uros.bajzelj@siol.netCONSULTIUM d.o.o.,storitve in svetovanje,Teslova ulica 30, 1000Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.Bogdan BALOHLog 28 D, 1430Hrastnik041 / 269 765 bogdan.baloh@sct.siSPLOŠNO GRADBENOPODJETJE SLOVENIJACESTE Tehnika Obnova,d.d., Slovenska 56, 1000Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projektaTomaž BEGUŠPapirnica 5,4220 ŠkofjaLoka01 / 234 56 32041 / 538 489t.begus@geo-inz.siGEOINŽENIRING družba zageološki inženiring d.o.o.,Dimičeva 14, 1000 Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje geološke službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -geološki del,3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - geološki delRatimir BENČEKRusjanov trg 5,1000 Ljubljana01 / 540 88 2501 / 280 84 82031 / 383 988rbencek@gi-zrmk.siGEOT d.o.o., družba zaprojektiranje, inženiring,tehnično svetovanje inizvajanje geotehničnih del,Dimičeva 12, 1000 Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaAndrej BENEDIKAndrej BERČONTrg MDB 9,1000 LjubljanaKidričeva cesta3, 1270 Litija01 / 500 76 46041 / 214 74501 / 898 01 29041 / 274 279andrejbenedik9@yahoo.comdraga@siol.netGEO-AQUA, Inštitut zahidrogeologijo in okolje, Trgmladinskih delovnih br. 9,1000 LjubljanaDRAGA Separacija peska,d.o.o., Kidričeva 3, 1270Litija1. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -področje raziskav1. tehnično vodenje rudarskih del

MINERALNE SUROVINE stran 67Ime Priimek Stalno bivališče Telefon Elektronska pošta Zaposlitev VPISAN V IMENIK ZA:Aleš BERGERPod Ostrimvrhom 1/a,1420 Trbovlje041 / 662 575 ales.berger@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaUrban BERGERKeršičeva c.19, 1420Trbovlje031 / 654 122 urban.berger@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaLjubomir BERIĆCankarjeva 11,5000 NovaGorica05 / 369 04 45041 / 397 591primorje@primorje.siPRIMORJE d.d. družba zagradbeništvo, inženiring indruge poslovne storitve,Vipavska c. 3, 5270Ajdovščina1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaAdem BIŠČIĆPrimož BIZILJJanez BIZJAKMartin BIZJAKDrago BLAŽINAŠalek 88, 3320VelenjeVoduškovaulica 3, 1000LjubljanaTrata 32, 4224Gorenja vasKriž 31, 6210SežanaSlavka Gruma78, 8000 Novomesto03 / 899 62 41 adem.biscic@rlv.si01 / 436 75 42041 / 571 908041 / 694 94805 / 731 25 00bizilj@minervo-control.simarmor.hotavlje@marmorhotavlje.simartin.bizjak@sgpkraskizidar.si041 / 766 556 blazina.drago@cgp.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 VelenjeMINERVO CONTROL -Tehnično vodenje,svetovanje, varstveni nadzord.o.o., Dimičeva 16, 1000LjubljanaMARMOR HOTAVLJE,družba za obdelavo kamna,d.d., Hotavlje 40, 4224Gorenja vasSPLOŠNO GRADBENOPODJETJE KRAŠKI ZIDARd.d., Kolodvorska ulica 1,6210 SežanaCGP, cestno in gradbenopodjetje, d.d., Ljubljanskacesta 47, 8000 Novo mesto1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta.1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta1. tehnično vodenje rudarskih delTugomirBOBONJAStanko BOHNECEdbin BOKALTrg revolucije16, 1420TrbovljeGornja Bistrica40, 9232ČrenšovciGimnazijskacesta 15/b,1420 Trbovlje041 / 683 208 /01 / 520 91 00 info@minervo-lj.si051 / 221 346 edbin.bokal@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 TrbovljeMINERVO, podjetje zaminiranje, eksploatacijorudnin, vrtanje in opremo,d.d., Letališka c. 27, 1000LjubljanaRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službeJože BOROVNIKJožef BOTOLINMiran BOŽIČTomšičeva 10b, 3320 VelenjeVičava 82,2250 PtujTopolšica 85/c,3326 Topolšica03 / 587 10 09 joze.borovnik@rlv.si02 / 788 08 3302 / 771 88 4103 / 899 62 56 miran.bozic@rlv.si/PREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 VelenjeCestno podjetje Ptuj d.d.,Zagrebška cesta 49/a, 2250PtujPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta.ValdiBRAJKOVIČSkolibrova 6,2270 Ormož02 / 740 15 9202 / 741 05 20041 / 636 993valdi.brajkovic@wienerberger.comWIENERBERGEROPEKARNA ORMOŽ D.D.,Kolodvorska 7, 2270 Ormož1. tehnično vodenje rudarskih delJože BRATANIČSallaumines3/b, 1420Trbovlje041 / 552 886 joze.bratanic@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -elektro delBranka BRAVECPodkum 29,1414 Podkum041 / 790 980 branka.bravec@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje geološke službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -geološki delTomaž BREZNIKPuciharjeva 26,1291 Škofljica01 / 436 75 42 info@minervo-lj.siMINERVO podjetje zaminiranje, eksploatacijorudnin, vrtanje in opremo,d.d., Dimičeva 14, 1000Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih delFrancBRINOVECKidričeva 4/a,1410 Zagorje041 / 643 539 franci.brinovec@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del

stran 68MINERALNE SUROVINEIme Priimek Stalno bivališče Telefon Elektronska pošta Zaposlitev VPISAN V IMENIK ZA:Vlado BRUDERAna BUCALOLeška c. 13b,2392 MežicaZoletova 11,1000 Ljubljana02 / 870 01 01 vlado.bruder@energijarm.si01 / 500 76 46041 / 317 536ana.bucalo@siol.netELEKTRARNE RM d.o.o.,Polena 5, 2392 MežicaGEO-AQUA, Inštitut zahidrogeologijo in okolje, Trgmladinskih delovnih br. 9,1000 Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službe1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -področje raziskavRomanCAPUDERŠlandrovacesta 11, 1251Moravče01 / 723 13 36 roman.capuder@termit.siTERMIT rudarsko podjetjekremenovih peskov inoplemenitenja nekovin, d.d,Ljubljanska cesta 18, 1230Domžale1. tehnično vodenje rudarskih delMarko CIGALETriglavska 3,5280 Idrija05 / 374 39 22041 / 430 003rudnik-idrija@s5.netRUDNIK ŽIVEGA SREBRAIDRIJA v zapiranju d.o.o.,Arkova 43, 5280 Idrija1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje geološke službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -geološki del,3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - geološki del(dopolnilna odločba 604-25/2006-2)Marjan CRNIČIvan CRNKOVIČUlicaPohorskegabataljona 18,2317 OplotnicaNa Jami 11,1000 Ljubljana040 / 460 621 /01 / 519 36 2601 / 300 43 70041 / 647 353ivan.geoinvest@siol.netMINERAL Podjetje zapridobivanje, predelavo inmontažo naravnega kamnad.d., Letališka c. 5, 1000LjubljanaGEOINVEST Gradbeno -geotehnična dejavnost, IvanCrnkovič u.d.i.rud., s.p.,Ograje 55/a, 1360 Vrhnika1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih delFrancCVIBOVŠEKKeršičev hrib28/a, 1420Trbovlje031 / 334 602 franc.cvibovsek@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaBogdan ČAČGregorčičevaulica 25, 2000Maribor02 / 460 52 4402 / 251 64 58041 / 674 586info@gokop.siGOKOP gradbeno,gostinsko in trgovskopodjetje d.o.o., Plintovec33/b, 2201 Zgornja Kungota1. tehnično vodenje rudarskih delFranc ČADEŽPodpulfrca 2,4220 ŠkofjaLoka01 / 560 36 45 franc.cadez@i-rgo.siIRGO CONSULTING d.o.o.,Slovenčeva 93, 1000Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje geološke službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -geološki del,3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - geološki delFranc ČADEŽPodpulfrca 2,4220 ŠkofjaLoka01 / 560 36 45 franc.cadez@i-rgo.siINŠTITUT ZA RUDARSTVOGEOTEHNOLOGIJO INOKOLJE, Slovenčeva 93,1000 Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje geološke službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -geološki del,3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - geološki delMarko ČERENAKPolže 3, 3203Nova Cerkev03 / 899 62 68 marko.cerenak@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projektaMilenaČERENAKSATLERCesta zmage16, 1410Zagorje ob Savi031 / 204 134 milena.cerenak-satler@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaJožef ČERNIGOJVipavski križ1/h, 5270Ajdovščinaa05 / 708 30 30041 / 728 525primorje@primorje.siPRIMORJE d.d. družba zagradbeništvo, inženiring indruge poslovne storitve,Vipavska c. 3, 5270Ajdovščina1. tehnično vodenje rudarskih delDušan ČIŽMEKŠaleška 2/D,3320 Velenje03 / 899 61 00 dusan.cizmek@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.Andrej ČOPARBadjurova 7,1270 Litija040 / 696 148 /TRGOGRAD trgovina ingradbeništvo, d.o.o.,Ljubljanska 1, 1270 Litija1. tehnično vodenje rudarskih del

MINERALNE SUROVINE stran 69Ime Priimek Stalno bivališče Telefon Elektronska pošta Zaposlitev VPISAN V IMENIK ZA:Anton ČOTARFrancDEBELJAKDušan DELAKEvgenDERVARIČJože DERŽEKTatjanaDIZDAREVIČSenožeče102/b, 6224SenožečeŠutna 32, 4209ŽabnicaGloboka pot17, 6258PrestranekKajuhova 20,3320 VelenjePodgorskaulica 3, 1330KočevjeMladinska 2,5281 Sp. Idrija05 / 369 05 15041 / 728 526primorje@primorje.si01 / 436 75 42 info@minervo-lj.si05 / 757 70 71 dusan.delak@cpk.si03 / 899 61 00 evgen.dervaric@rlv.si01 / 893 14 5301 / 895 55 77040 / 897 406joze.derzek@siol.net05 / 374 39 50 tatjana.rzs.idrija@s5.netPRIMORJE d.d. družba zagradbeništvo, inženiring indruge poslovne storitve,Vipavska c. 3, 5270AjdovščinaMINERVO podjetje zaminiranje, eksploatacijorudnin, vrtanje in opremo,d.d., Dimičeva 14, 1000LjubljanaCPK d.d., Ulica 15. maja 14,6000 KoperPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 VelenjeLESDOG KOČEVJE, družbaza proizvodnjo in storitve,d.o.o., Cesta v Log 14, 1330KočevjeRUDNIK ŽIVEGA SREBRAIDRIJA v zapiranju d.o.o.,Arkova 43, 5280 Idrija1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaBoris DOBLŠEKŠalek 90, 3320Velenje03 / 586 35 00 bdoblsek@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta.ZoranDOBOVIČNIKŠercerjeva 18,3320 Velenje031 / 630 498 zoran.dobovicnik@rlv.siHTZ, Higiena, tehnika inzaščita, invalidsko podjetje,d.o.o., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -elektro del,3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - elektro delLeopoldDOLANCŠkofja riža 7/c,1423 Dobovec041 / 571 924 leopold.dolanc@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih delDragoDVANAJŠČAKCesta na Brdo75, 1000Ljubljana041 / 649 725 drago.dvanajscak@sct.siSPLOŠNO GRADBENOPODJETJE SLOVENIJACESTE Tehnika Obnova,d.d., Slovenska 56, 1000Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaSuzana FAJMUTŠTRUCLCenter 128 A,2393 Črna naKoroškem02 / 870 01 60 suzana.fajmut@sgn.netRSCM - GRADBENIMATERIALI, podjetje zaproizvodnjo gradbenihmaterialov d.o.o., Žerjav 80,2393 Črna na Koroškem1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje geološke službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -geološki del,3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - geološki delTomislavFERBEŽARBojan FIDERŠEKKoseskega 17,1000 LjubljanaNa Boč 49,2319 Poljčane01 / 283 13 8505 / 296 23 75040 / 203 61202 / 802 81 3602 / 829 57 50051 / 375 135/kamnolom@granit.siKAMNOLOM VERD Podjetjeza proizvodnjo kamnitihagregatov, d.o.o., Verd 145,1360 VerdGRANIT proizvodnja,trgovina in storitve d.d.,Ljubljanska cesta 69, 2310Slovenska Bistrica1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih delBorut FLISEKPrešernova14/a, 1410Zagorje041 / 570 496 borut.flisek@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaBranko FOŠNERLipa 16, 3320Velenje03 / 899 63 20 branko.fosner@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službe;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -elektro del;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - elektro del.

stran 70MINERALNE SUROVINEIme Priimek Stalno bivališče Telefon Elektronska pošta Zaposlitev VPISAN V IMENIK ZA:Drago FRANCTolsti vrh priRavnah naKoroškem 56A,2390 Ravne naKoroškem02 / 822 38 28041 / 649 726drago.franc@blic.netGEOTEHNIČNOSVETOVANJE, Drago Francs.p., Tolsti vrh pri Ravnah naKoroškem 56 A, 2390 Ravnena Koroškem1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaMatjaž FRANTARMiranGABRIJELČIČFranc GAZDAGMatjaž GLASAnton GLAVAŠSajovčevonaselje 48,4208 ŠenčurGregorčičeva37, 5210DeskleLendavskegorice 428A,9220 LendavaTrg svobode21/a, 1420TrbovljeBevkova 3,5270Ajdovščina041 / 650 318 matjaz.frantar@ngr.si05 / 392 12 30 miran.gabrijelcic@salonit.si02 / 577 22 94031 / 683 235franc.gazdag@nafta-strojna.si041 / 457 838 matjaz.glas@rth.si05 / 369 05 15041 / 728 516primorje@primorje.siNIZKE IN RUDARSKEGRADNJE, proizvodnja,trgovina in storitve, d.d.,Miklavška cesta 82, 2311HočeSALONIT ANHOVOGradbeni materiali, d.d.,Vojkova ulica 1, 5210 DeskleNAFTA STROJNA,proizvodnja kovinskihkonstrukcij d.o.o., Mlinskaulica 5, 9220 LendavaRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 TrbovljePRIMORJE d.d. družba zagradbeništvo, inženiring indruge poslovne storitve,Vipavska c. 3, 5270Ajdovščina1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službe1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službe1. tehnično vodenje rudarskih delBranimirGLINŠEKŠkale 69, 3320Velenje041 / 764 319 miran.glinsek@rlv.siHTZ, Higiena, tehnika inzaščita, invalidsko podjetje,d.o.o., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -strojni delMilan GOBECPodvinci 7b,2250 Ptuj02 / 746 05 8102 / 787 65 01041 / 345 697/BETON - BETONSKIIZDELKI DUŠAN KUHARs.p., Brengova 64, 2236Cerkvenjak1. tehnično vodenje rudarskih delLudvik GOLOBRečica ob Paki78, 3327Šmartno obPaki041 / 782 693 ludvik.golob@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.Ferenc GÖNTÉRPanonskonaselje 45,9220 Lendava02 / 577 21 27031 / 683 241ferenc.gonter@naftainzeniring.siNAFTA - INŽENIRING,projektiranje in svetovanjed.o.o., Mlinska ulica 5, 9220Lendava1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -elektro delZdenko GRADIČSandi GRČARLackova cesta74, 2000MariborPetelinkarjeva11, 1412Kisovec02 / 613 07 40041 / 699 53202 / 613 26 1103 / 567 11 23041 / 732 736gradic.z@stavbar-igm.si/STAVBAR-IGM industrijagradbenega materiala d.d.,Miklavška cesta 40, 2311HočeGrčar Sandi s.p. - TNRInženiring, Petelinkarjeva 11,1412 Kisovec1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;MladenGRGURIĆTone GRIČARFranc GRKMANVasja GRMEKFranc GROZINAGeneralaLevičnika 60,6000 KoperDolenjeJesenice 15,8232ŠentrupertPotok 5a, 1218KomendaPajkova ulica22, 2000MariborStraža 23a,8274 Raka05 / 625 18 1805 / 659 03 41041 644 29007 / 348 12 64051 / 372 87101 / 832 70 15041 / 389 664mladen.grguric@salonit.sivodja.investicij@komunalatrebnje.sifranc.grkman@calcit.si041 / 674 585 grmek_vasja@hotmail.com07 / 814 60 16051 / 380 055franc.grozina@siol.netSALONIT ANHOVO,Kamnolomi, d.o.o., Kidričevaulica 20, 5000 Nova GoricaKOMUNALA TREBNJEd.o.o., Goliev trg 9, 8210TrebnjeCALCIT proizvodnja kalcitnihpolnil, d.d., Stahovica 15,1242 StahovicaCESTNO PODJETJEMARIBOR družba zagradnjo in vzdrževanje cestd.d., Iztokova ulica 30, 2000MariborSAVA industrija gradbenegamateriala d.o.o. Velika vas,Velika vas 62 a, 8273Leskovec pri Krškem1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službe1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih delUroš GROZNIKUl. 11. maja 13,1433 Radeče041 / 790 545uros.groznik@cementtrb.lafarge.comLAFARGE CEMENT d.d.,Trbovlje, Kolodvorska cesta5, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih delMetod HABEZadlog 64,5274 Črni Vrhnad Idrijo05 / 377 72 03041 / 442 868metod.habe@s5.netMH-INŽENIRING svetovanjein varstvo pri delu, Zadlog64, 5274 Črni Vrh nad Idrijo1. tehnično vodenje rudarskih del

MINERALNE SUROVINE stran 71Ime Priimek Stalno bivališče Telefon Elektronska pošta Zaposlitev VPISAN V IMENIK ZA:Gorazd HAFNERCesta padlihborcev 11/c,1430 Hrastnik041 / 703 292 gorazd.hafner@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje geološke službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -geološki delMilo HAMTrg FrancaFakina 7, 1420Trbovlje041 / 748 362 milo.ham@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projketa -strojni del,2. opravljanje del revidentarudarskega projekta - strojni delAleš HAUPTMANStjepanHLADNIČDrago HLASTECKropa 145,4245 KropaKozinova ulica17, 6320PortorožBrnica 1, 1430Hrastnik01 / 236 32 49031 / 301 543gzl.gs@siol.net05 / 677 91 30 /031 / 326 258 /GZL-GS, gradbeništvo,sanacije, d.d., Dimičeva ulica16, 1000 LjubljanaPodjetje za obdelavo kamna- Inženiring RUDA d.o.o.,Dragonja 42 A, 6333SečovljeRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih delRobert HOBLAJBranimirHOČEVARPreglov trg 2,1000 LjubljanaPod topoli 49,1000 Ljubljana01 / 234 56 00 r.hoblaj@geo-inz.si01 / 283 13 28040 / 674 174brankohocevar@yahoo.comGEOINŽENIRING družba zageološki inženiring d.o.o.,Dimičeva 14, 1000 LjubljanaMITA Podjetje zaproizvodnjo, prevoz,gradbeništvo in trgovinod.o.o. Domžale,Slamnikarska 18, 1230Domžale1. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta1. tehnično vodenje rudarskih delSlavko HOMANŠmarska cesta10, 2380Slovenj Gradec03 / 899 62 37 slavko.homan@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službe;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -strojni del;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - strojni del.Andrej HORVATCesta III/10,3320 Velenje03 / 899 62 25 andrej.horvat@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službe;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -elektro del;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - elektro del.Ivan HORVATJožef HOZJANKneza Trpimira51d, Varaždin,RepublikaHrvaškaSlomškovonaselje 29,9220 Lendava01 / 436 75 42 info@minervo-lj.si02 / 578 83 2002 / 578 95 86051 / 308 547jhozjan@nemmoco.siMINERVO podjetje zaminiranje, eksploatacijorudnin, vrtanje in opremo,d.d., Dimičeva 14, 1000LjubljanaNEMMOCO SLOVENIACORPORATION, 325WATERFRONT DRIVE,WICKHAMS CAY, ROADTOWN, TORTOLA, BRITISHVIRGIN ISLANDS,Podružnica Lendava,Rudarska c. 1, 9220Lendava1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -strojni del;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - strojni del.Alojzija HRGOTAKoželjskega 3,3320 Velenje01 / 236 32 58041 / 794 851gzl.gs@siol.netGZL-GS, gradbeništvo,sanacije, d.d., Dimičeva ulica16, 1000 Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih delDarjanHUDOVERNIKKoroška cesta57, 2000Maribor041 / 367 380 info@rging.siRG-ING rudarsko, gradbeniinženiring, d.o.o., Dobrišavas 3, 3301 Petrovče1. tehnično vodenje rudarskih delHajrudinIBRAKIČTrg revolucije2/a, 1420Trbovlje041 / 451 405 hajrudin.ibrakic@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih delPavel ISKRAZduša 22, 1240Kamnik01 / 832 54 42 /Gradbeništvo Iskra, PavelIskra s.p., Zgornje Stranje1A, 1242 Stahovica1. tehnično vodenje rudarskih delRadovanIVANOVIĆLažiše 25,3272 RimskeToplice03 / 573 65 07radovan.ivanovic@cementtrb.lafarge.comLAFARGE CEMENT d.d.,Trbovlje, Kolodvorska cesta5, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del

stran 72MINERALNE SUROVINEIme Priimek Stalno bivališče Telefon Elektronska pošta Zaposlitev VPISAN V IMENIK ZA:Milorad IVIĆJože IVŠEKZoranJAČIMOVIĆPeter JANEŽIČAntonJAVORNIKBojan JELENKumrovška 7,1000 LjubljanaTrg revolucije15, 1420TrbovljeSrebrničeva 15,6280 AnkaranVegova 2, 1251MoravčeNa klancu 16,2367 VuzenicaNovi dom 53,1420 Trbovlje01 / 566 27 3801 / 723 50 16041 / 759 074kamnolom1@volja.net031 / 377 956 joze.ivsek@rth.si05 / 369 05 15041 / 620 762primorje@primorje.si01 / 724 76 40 peter.janežič@termit.si02 / 876 42 77 /01 / 560 36 42 bojan.jelen@i-rgo.siGradbeno podjetje inkamnolom GRASTO d.o.o.,Ulica Matije Tomca 4, 1230DomžaleRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 TrbovljePRIMORJE d.d. družba zagradbeništvo, inženiring indruge poslovne storitve,Vipavska c. 3, 5270AjdovščinaTERMIT rudarsko podjetjekremenovih peskov inoplemenitenja nekovin, d.d,Ljubljanska cesta 18, 1230DomžaleGRADBENO PODJETJERADLJE d.d., Mariborskacesta 40, 2360 Radlje obDraviIRGO CONSULTING d.o.o.,Slovenčeva 93, 1000Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaBojan JELENNovi dom 53,1420 Trbovlje01 / 560 36 42 bojan.jelen@i-rgo.siINŠTITUT ZA RUDARSTVOGEOTEHNOLOGIJO INOKOLJE, Slovenčeva 93,1000 Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaŠtefan JELENKOKardeljev trg 2,3320 Velenje03 / 899 62 33041 / 846 545031 / 868 877Stefan.Jelenko@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službe;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -strojni del;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - strojni del.Edvard JEREC. 9. avgusta8b, 1410Zagorje ob Savi041 / 781 196 /RUDNIK ZAGORJE VZAPIRANJU d.o.o., Grajska2, 1410 Zagorje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službeEmanuelJERMANGimnazijska15/e, 1420Trbovlje031 / 672 623 rgde@siol.netRGD-E Rudarsko gradbeneelektroinstalacije, servis inmontaža potopnih črpalkd.o.o., Trbovlje, Trgrevolucije 2 C, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih delZmagoslavJERŠEPuhova ul. 7,1000 Ljubljana01 / 234 56 00 z.jerse@geo-inz.siGEOINŽENIRING družba zageološki inženiring d.o.o.,Dimičeva 14, 1000 Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje geološke službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -geološki del,3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - geološki delJožef JESENKOIgor JEVŠOVARŽirovski vrh 19,4226 ŽiriErjavčeva 12,3320 Velenje041 / 287 477marmor.hotavlje@marmorhotavlje.si03 / 865 435 igor.jevsovar@rlv.siMARMOR HOTAVLJE,družba za obdelavo kamna,d.d., Hotavlje 40, 4224Gorenja vasPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta.Bojan JEZERNIKSončni grič 12,3320 Velenje031 / 393 365 bojan.jezernik@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službe;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -strojni del;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - strojni del.DaniloJEZERNIKPodvrh 29,3330 Mozirje041 / 764 349 danilo.jezernik@rlv.siHTZ, Higiena, tehnika inzaščita, invalidsko podjetje,d.o.o., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -elektro del,2. opravljanje del revidentarudarskega projekta - elektro del

MINERALNE SUROVINE stran 73Ime Priimek Stalno bivališče Telefon Elektronska pošta Zaposlitev VPISAN V IMENIK ZA:Ivan JURJAVČIČGrilčeva 3,5280 Idrija05 / 374 39 41 /RUDNIK ŽIVEGA SREBRAIDRIJA v zapiranju d.o.o.,Arkova 43, 5280 Idrija1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaMarjanJUVANČIČDrtija 13, 1251Moravče041 / 566 128 marjan.juvancic@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih delIvan KACŠmartno priSlovenj Gradcu67, 2380Slovenj Gradec041 / 389 235 ivan.kac@rlv.siHTZ, Higiena, tehnika inzaščita, invalidsko podjetje,d.o.o., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -elektro delTanja KANDOLFŽEKARPod javorjem24, 1431 Dolpri Hrastniku041 / 472 678 tanja.kandolf-zekar@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaDamijanKANDUTIPrešernova 7c,3320 Velenje031 / 644 344 damijan.kanduti@rlv.siHTZ, Higiena, tehnika inzaščita, invalidsko podjetje,d.o.o., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -strojni del,3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - strojni delAhmad KASABJIKidričeva 9,9220 Lendava02 / 577 22 48ahmad.kasabji@naftageoterm.siNAFTA - GEOTERM,pridelovanje surove nafte inzemeljskega plina, d.o.o.,Mlinska ulica 5, 9220Lendava1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaJože KASTELECDrago KASTELICMetnaj 3, 1295Ivančna GoricaUlica 1. junija36/a, 1420Trbovlje01 / 786 94 10 universal@siol.net041 / 521 933 drago.kastelic@rth.siUNIVERSAL obrtno podjetjed.d. Ivančna Gorica, MaloHudo 4a, 1295 IvančnaGoricaRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih delEdvardKASTELICDom in vrt 40,1420 Trbovlje041 / 647 611 kastelic.edvard@siol.netSPLOŠNO GRADBENOPODJETJE SLOVENIJACESTE Tehnika Obnova,d.d., Slovenska 56, 1000Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaIvan KAVŠEKTitova 103,8281 Senovo07 / 497 15 16031 / 781 641Ivan.kavsek@volja.netRUDNIK SENOVO vzapiranju d.o.o., Titova 106,8281 Senovo1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službeCiril KEMPERLELjubljanskacesta 29b,3320 Velenje03 / 897 49 23031 / 600 612ciril.kemperle@guest.arnes.siCiril Kemperle s.p.,Ljubljanska cesta 29b, 3320Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.Ivan KENDABadovinčeva20, 3270 Laško03 / 573 31 15 ivan.kenda@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih delJanko KERNCDunajska c. 80,1000 Ljubljana01 / 560 36 74 janko.kernc@i-rgo.siINŠTITUT ZA RUDARSTVOGEOTEHNOLOGIJO INOKOLJE, Slovenčeva 93,1000 Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -strojni del,3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - strojni delMiha KIRNLevstikova 18,1241 Kamnik01 / 832 70 15041 / 781 773miha.kirn@calcit.siCALCIT proizvodnja kalcitnihpolnil, d.d., Stahovica 15,1242 Stahovica1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službeDragoKLANŠČEKTitova 108,8281 Senovo041 / 517 25607 / 497 13 00drago.klanscek@rudniksenovo.siRUDNIK SENOVO vzapiranju d.o.o., Titova 106,8281 Senovo1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projekta

stran 74MINERALNE SUROVINEIme Priimek Stalno bivališče Telefon Elektronska pošta Zaposlitev VPISAN V IMENIK ZA:BojanKLENOVŠEKPot VitkaPavliča 13,1430 Hrastnik041 / 363 287 bojan.klenovsek@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaAndrej KOBALEBratov Letonja4, 3310 Žalec03 / 571 73 40041 / 635 179nejand@siol.netGRADIS Gradbeno podjetjeCelje d.d., Bukovžlak 71,3221 Teharje1. tehnično vodenje rudarskih delTomaž KODRIČŠkale 59/e,3320 Velenje031 / 607 246 tomaz.kodric@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.Jože KODRUNŽerjav 59, 2393Črna naKoroškem02 / 870 01 03 joze.kodrun@energijarm.siELEKTRARNE RM d.o.o.,Polena 5, 2392 Mežica1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službeIvan KOKOTDrago KOLARČrnova 29a,3320 VelenjeTrg borcevNOB 16, 1431Dol priHrastniku03 / 589 03 69031 / 454 298ivan.kokot@rlv.si040 / 741 610 drago.kolar@rth.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 VelenjeRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službe.1. tehnično vodenje rudarskih delMarjan KOLENCKersnikova 33,3320 Velenje03 / 899 61 00 marjan.kolenc@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.MatjažKOMPREJDobja vas173a, 2390Ravne naKoroškem02 / 870 01 32 matjaz.komprej@rscm-gm.siRSCM - GRADBENIMATERIALI, podjetje zaproizvodnjo gradbenihmaterialov d.o.o., Žerjav 80,2393 Črna na Koroškem1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaMatjažKOMPREJRobertKONKOLIČMartin KOPRIVCDobja vas173a, 2390Ravne naKoroškemStara ulica 9,9000 MurskaSobotaTrg revolucije4, 1420Trbovlje02 / 822 40 05041 / 616 550matjaz.komprej@siol.net,matjaz.komprej@volja.net02 / 545 95 39 /03 / 565 23 41martin.koprivc@cementtrb.lafarge.comKMB PROJEKT, Podjetje zaprojektiranje, tehničnosvetovanje, proizvodnjo,trgovino in izobraževanje,d.o.o., Dobja vas 173 a,2390 Ravne na KoroškemKEMA Puconci, Kremen inspecialni gradbeni materialid.d., Puconci 109, 9201PuconciLAFARGE CEMENT d.d.,Trbovlje, Kolodvorska cesta5, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projekta1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih delDanilo KORENIvan KOROŠECSlavka Gruma58/8, 8000Novo mestoPrvomajski trg20, 2319Poljčane07 / 393 32 17041 / 692 09402 / 802 80 7102 / 829 57 50031 / 770 761teh.sektor@kremen-nm.si/KREMEN d.d., Industrija inrudniki nekovin, Novo mesto,Dolenje Mokro Polje 40,8310 ŠentjernejGRANIT proizvodnja,trgovina in storitve d.d.,Ljubljanska cesta 69, 2310Slovenska Bistrica1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih delJože KORTNIKŠkale 70/a,3320 Velenje041 / 885 69001 / 470 46 26joze.kortnik@guest.arnes.siUNIVERZA V LJUBLJANI,NARAVOSLOVNOTEHNIŠKAFAKULTETA, Aškerčeva 12,1000 Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.Sašo KOSMAČRocenska ul.27/b, 1211Ljubljana -Šmartno031 / 728 910 saso.kosmac@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaViljem KOŠUTAPod Grčna 48,5000 NovaGorica05 / 398 52 23051 / 346 114/Goriške opekarne d.d.,Merljaki 7, 5292 Renče1. tehnično vodenje rudarskih delAnton KOTNIKMislinjskaDobrava 41b,2383 Šmartnopri SlovenjGradcu03 / 899 61 21 anton.kotnik@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službe;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -elektro del;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - elektro del.

MINERALNE SUROVINE stran 75Ime Priimek Stalno bivališče Telefon Elektronska pošta Zaposlitev VPISAN V IMENIK ZA:Vinko KOTNIKPlešivec 3c,3320 Velenje03 / 899 6155 vinko.kotnik@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaDamjan KOVAČBrane KOVIČPod Ostrimvrhom 29E,1420 TrbovljePot v Podgorje7a, 1000Ljubljana03 / 565 23 0003 / 565 24 12051 / 693 366,051 / 389 571,041 / 343 116damjan.kovac@cementtrb.lafarge.com,damjan.kovac@volja.net031 / 337 821 /LAFARGE CEMENT d.d.,Trbovlje, Kolodvorska cesta5, 1420 TrbovljeMINERAL Podjetje zapridobivanje, predelavo inmontažo naravnega kamnad.d., Letališka c. 5, 1000Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih delMatjaž KOŽELJLjubljanskacesta 43, 3320Velenje03 / 586 21 9003 / 899 63 49matjaz.kozelj@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.Alojz KRAJNCSallaumines 5,1420 Trbovlje041 / 520 638 alojz.krajnc@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službeFranc KRAJNCZdenkoKRALJEVIČKal 16, 1410Zagorje ob SaviZagrebškacesta 98, 2250Ptuj041 / 643 449 /02 / 788 08 2302 / 788 55 26/RUDNIK ZAGORJE VZAPIRANJU d.o.o., Grajska2, 1410 ZagorjeCestno podjetje Ptuj d.d.,Zagrebška cesta 49/a, 2250Ptuj1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih delMarijan KRALJIĆM. Kovača 28,40315 MurskoSredišče, R.Hrvaška02 / 577 22 36031 / 683 241marijan.kraljic@naftageoterm.siNAFTA - GEOTERM,pridelovanje surove nafte inzemeljskega plina, d.o.o.,Mlinska ulica 5, 9220Lendava1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaMatjažKRENKERŠaleška 18 a,3320 Velenje03 / 899 61 17031 / 459 379matjaz.krenker@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službe;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -elektro del.Jožef KRKŠkale 120 C,3320 Velenje03 / 899 62 2303 / 897 00 91joze.krk@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službe;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -elektro del.Jože KRŽANPot na Polšco58 A, 8270Krško041 / 430 243,07 / 497 31 36Joze.krzan@rudnik-senovo.siRUDNIK SENOVO vzapiranju d.o.o., Titova 106,8281 Senovo1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaIgor KUKECMetelkov dvor3, 1290Grosuplje01 / 436 75 42041 / 687 886igor.kukec@minervo-lj.siVIBROLAB Laboratorij zameritve v gradbeništvu inrudarstvu d.o.o., Dimičeva16, 1000 Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih delMarijan KVARTIČPetrovče 141/a,3301 Petrovče041 / 645 238,03 / 713 37 19marjan.kvartic@cm-celje.siCM CELJE, d.d. - Cestemostovi Celje, družba zanizke in visoke gradnje, Lava42, 3000 Celje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaRobert LAHCesta talcev 6,3325 Šoštanj03 / 899 63 91 Robert.Lah@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.BranimirLAHAJNARSelo 66 A,4226 Žiri04 / 515 93 50 brane.lahajnar@rudnik-zv.siRUDNIK ŽIROVSKI VRH,javno podjetje za zapiranjerudnika urana, d.o.o., Todraž1, 4224 Gorenja vas1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -elektro del,3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - elektro del

stran 76MINERALNE SUROVINEIme Priimek Stalno bivališče Telefon Elektronska pošta Zaposlitev VPISAN V IMENIK ZA:Bojan LAJLARCesta podparkom 6, 3320Velenje03 / 899 61 00041 / 368 754bojan.lajlar@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.Zdenko LAMOTTomaž LAMPIČGoriška cesta65, 3320VelenjeLitijska 165,1000 Ljubljana031 / 432 565 zdenko.lamot@rlv.si041 / 711 227 /PREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 VelenjeMINERAL Podjetje zapridobivanje, predelavo inmontažo naravnega kamnad.d., Letališka c. 5, 1000Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službe.1. tehnično vodenje rudarskih delMarjanLAMPRETFlorjan 271,3325 Šoštanj03 / 899 61 00 marjan.lampret@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.BrankoLAPORNIKŠuštarjeva 28,1420 Trbovlje031 / 200 598 branko.lapornik@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaAndrejLAVRENČIČDarko LEGČEVIĆCankarjeva 3,5271 VipavaKranjčeva 8,9220 Lendava05 / 708 30 01041 / 557 33802 / 578 87 73031 / 791 832andrej.lavrencic@primorje.silegdar@siol.netPRIMORJE d.d. družba zagradbeništvo, inženiring indruge poslovne storitve,Vipavska c. 3, 5270AjdovščinaLEG CON Intelektualnestoritve na področju raziskavin pridobivanja nafte, plina invoda, Darko Legčević s.p.,Kranjčeva ulica 8, 9220Lendava1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;Ivan LEGENPšatnik 4, 1211Ljubljana -Šmartno041 / 610 836 geohidro@siol.netGEO ZAVOD, zavod zageološka, geofizikalna ingeotehnična raziskovanja,Drenov grič 129 a, 1360Vrhnika1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaFranci LENARTUl. Janka Ulriha24, 3320Velenje031 / 667 973 franci.lenart@rlv.siHTZ, Higiena, tehnika inzaščita, invalidsko podjetje,d.o.o., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaMarijan LENARTHrastovec 43,3320 Velenje03 / 899 62 52 marjan.lenart@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.DarkoLESKOVARZdravkoLESKOVECBranko LIČOFBezina 62,3210SlovenskeKonjiceTrnovlje 35,4207 CerkljeZgornje Gorje66, 4247Zgornje Gorje03 / 759 28 43 /01 / 724 28 26 mitadoo@siol.net04 / 575 07 00 elvo@elvo-inzeniring.siKONGRAD Gradbeno,obrtno instalacijsko inproizvodno podjetje d.d.,Tovarniška 3, 3210Slovenske KonjiceMITA Podjetje zaproizvodnjo, prevoz,gradbeništvo in trgovinod.o.o. Domžale,Slamnikarska 18, 1230DomžaleGRAD, obrtno, gradbenopodjetje, d.d., Bled, Grajskac. 44, 4260 Bled1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih delBoris LIKARRateče 180,4220 ŠkofjaLoka04 / 515 93 30 boris.likar@rudnik-zv.siRUDNIK ŽIROVSKI VRH,javno podjetje za zapiranjerudnika urana, d.o.o., Todraž1, 4224 Gorenja vas1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.Franc LIKARJakominova ul.6, VnanjeGorice, 1351Brezovica031 / 681 822 franc.likar@dd-ceste.siDDC SVETOVANJEINŽENIRING, Družba zasvetovanje in inženiring,d.o.o., Kotnikova ulica 40,1000 Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projekta

MINERALNE SUROVINE stran 77Ime Priimek Stalno bivališče Telefon Elektronska pošta Zaposlitev VPISAN V IMENIK ZA:Jakob LIKARVrstna cesta14, 1358 Logpri Brezovici01 / 470 46 17 jakob.likar@uni-lj.siUNIVERZA V LJUBLJANI,NARAVOSLOVNOTEHNIŠKAFAKULTETA, Aškerčeva 12,1000 Ljubljana1. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,2. opravljanje del revidentarudarskega projektaJakob LIKARVrstna cesta14, 1358 Logpri Brezovici01 / 470 46 1701 / 756 60 30051 / 392 572jakob.likar@ntf.uni-lj.si;jakob.likar@guest.arnes.siGEOPORTAL, podjetje zaprojektiranje, svetovanje ininženiring d.o.o., Brnčičevaulica 13, 1000 Ljubljana1. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,2. opravljanje del revidentarudarskega projektaMaksimiljanLIPNIKPodvrh 24,3330 Mozirje03 / 899 62 31 maks.lipnik@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službe;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -strojni del;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - strojni del.Ljubica LISJAKTomšičeva 2,9220 Lendava02 / 577 23 91ljubica.lisjak@naftageoterm.siNAFTA - GEOTERM,pridelovanje surove nafte inzemeljskega plina, d.o.o.,Mlinska ulica 5, 9220Lendava1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje geološke službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -geološki del,3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - geološki delZmago LOGARPod Plevno 14,4220 ŠkofjaLoka04 / 515 93 70 zmago.logar@rudnik-zv.siRUDNIK ŽIROVSKI VRH,javno podjetje za zapiranjerudnika urana, d.o.o., Todraž1, 4224 Gorenja vas1. tehnično vodenje rudarskih del- tehnično vodenje separacije,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -kemijsko-tehnološki del,3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - kemijskotehnološkidelŠtefan LONČARGorica 72/a,9201 Puconci02 / 545 94 60041 / 767 969/ELING PROJEKTIRANJE,NADZOR, IZVAJANJE,LONČAR Štefan s.p., Gorica72/a, 9201 Puconci1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -elektro delMartin LUGARIČVir pri Stični 52,1295 IvančnaGorica01 / 787 79 27041 / 395 162martin.lugaric@email.siMinerstvo Martin Lugaričs.p., Vir pri Stični 52, 1295Ivančna Gorica1. tehnično vodenje rudarskih delRenataLUGOMERPOHAJDATomšičeva 1,9220 Lendava02 / 577 21 34renata.pohajda@naftageoterm.siNAFTA - GEOTERM,pridelovanje surove nafte inzemeljskega plina, d.o.o.,Mlinska ulica 5, 9220Lendava1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaMiroslav LUKANJanez LUŠINAH. Freyerja 2,5280 IdrijaPodlubnik 159,4220 ŠkofjaLoka05 / 374 39 42 /041 / 379 423 cpkranj@cpkranj.siRUDNIK ŽIVEGA SREBRAIDRIJA v zapiranju d.o.o.,Arkova 43, 5280 IdrijaCESTNO PODJETJEKRANJ, družba zavzdrževanje in gradnjo cest,d.d., Jezerska cesta 20,4000 Kranj1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta1. tehnično vodenje rudarskih delSuzanaMACOLIČTrg svobode30, 1420Trbovlje041 / 446 165 suzana.macolic@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaMilivojeMADŽAREVIČTrg FrancaKozarja 14/a,1430 Hrastnik040 / 527 989 /RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih delPeter MAJHENIČAndraž nadPolzelo 17b,3313 Polzela03 / 899 61 00 Peter.Majhenic@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službe;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -strojni del.Robert MAJNIKTriglavska 20,5280 Idrija05 / 374 39 42 rmajnik@hotmail.comRUDNIK ŽIVEGA SREBRAIDRIJA v zapiranju d.o.o.,Arkova 43, 5280 Idrija1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projektaTomislavMAKOVECČentiba,Lendavska c.33, 9220Lendava02 / 577 22 52031 / 683 226tomislav.makovec@naftainzeniring.siNAFTA - INŽENIRING,projektiranje in svetovanjed.o.o., Mlinska ulica 5, 9220Lendava1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -strojni del,3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - strojni del

stran 78MINERALNE SUROVINEIme Priimek Stalno bivališče Telefon Elektronska pošta Zaposlitev VPISAN V IMENIK ZA:BogdanMAKOVŠEKŠenbriška 19,3320 Velenje03 / 586 80 22031 / 320 037bogdan.makovsek@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.Maja MALOVRHREPOVŽUl. talcev 8,1410 Zagorje031 / 414 478 maja.repovz-malovrh@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaDušan MARCHotovlja 56,4223 Poljane04 / 518 54 20 marc.poljane@siol.netMARC, k.d., projektiranje insvetovanje, Hotovlja 56,4223 Poljane nad ŠkofjoLoko1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.Franc MARKELJPodkraj 83,1430 Hrastnik040 373 689 franc.markelj@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službeMiran MARSTirna 13a, 1282Sava pri Litiji041 / 356 747 /RUDNIK ZAGORJE VZAPIRANJU d.o.o., Grajska2, 1410 Zagorje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.Marko MAVECTavčarjeva 5,3320 Velenje03 / 898 19 30 marko.mavec@erico.siERICO VELENJE Inštitut zaekološke raziskave, Koroška58, 3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.Janez MAYERKoželjskega ul.3, 3320 Velenje03 / 899 63 90 janez.mayer@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.Andrej MAZELeška c. 7,2392 Mežica02 / 870 01 60 suzana.fajmut@sgn.netRSCM - GRADBENIMATERIALI, podjetje zaproizvodnjo gradbenihmaterialov d.o.o., Žerjav 80,2393 Črna na Koroškem1. tehnično vodenje rudarskih delMatjaž MEDICMazijeva ul. 9,1000 Ljubljana031 / 684 860 /MINERAL Podjetje zapridobivanje, predelavo inmontažo naravnega kamnad.d., Letališka c. 5, 1000Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih delIgor MEDVEDBranislavMEDVEDMLAKARMilanMEDVEŠEKBogomirMERNIKJanez MERTELJDolenji Boštanj72, 8294Dolenji BoštanjRaičeva 115,1000 LjubljanaPolje 14, 1410Zagorje ob SaviZechnerjeva13, 2250 PtujZgornje Rute10, 4282 GozdMartuljek051 / 380 081 /01 / 534 26 7601 / 300 43 72041 / 744 67403 / 566 13 7701 / 897 22 0202 / 745 91 7102 / 787 12 19031 629 633branislav.medved@guest.arnes.sijanez.medvesek@siol.netbogomir.mernik@gpptuj.si01 / 436 75 42 info@minervo-lj.siCGP, cestno in gradbenopodjetje, d.d., Ljubljanskacesta 47, 8000 Novo mestoGEOINVEST, družba zageotehnični inženiring,specialna gradbena dela inraziskovalno dejavnost,d.o.o., Dimičeva 16, 1000LjubljanaAGM NEMEC, podjetje zaproizvodnjo, trgovino instoritve d.o.o., Sedraž 3,3270 LaškoGRADBENO PODJETJEPTUJ D.O.O., Osojnikovacesta 9, 2250 PtujMINERVO podjetje zaminiranje, eksploatacijorudnin, vrtanje in opremo,d.d., Dimičeva 14, 1000Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projekta1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih delAntun MEZGAMoste 80i,1218 Komenda01 / 834 15 25 anton.mezga@calcit.siMezga Antun, s.p. - MIT,Moste 80 i, 1218 Komenda1. tehnično vodenje rudarskih delRadomirMILOŠEVIĆBevkova ulica4, 1230Domžale01 / 436 75 42 info@minervo-lj.siMINERVO podjetje zaminiranje, eksploatacijorudnin, vrtanje in opremo,d.d., Dimičeva 14, 1000Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;

MINERALNE SUROVINE stran 79Ime Priimek Stalno bivališče Telefon Elektronska pošta Zaposlitev VPISAN V IMENIK ZA:AntonMORAVECŠtefan MOZERBojan MURMiloš NEDIĆLukavci 68,9242 Križevcipri LjutomeruTominškova 11,1000 LjubljanaPodgora 15,4224 GorenjavasKešetovo 13,1420 Trbovlje02 / 588 86 12 moravec@tondach.si01 / 561 12 65 /041 / 430 952marmor.hotavlje@marmorhotavlje.si03 / 563 56 31 /TONDACH SLOVENIJA,proizvodnja opečne kritine,d.o.o., Boreci 49, 9242Križevci pri LjutomeruSTORITVE S TEŽKOGRADBENOMEHANIZACIJO,PRIDOBIVANJE PESKA INGRAMOZA RAJKO ČERINs.p., Litijska 6, 1000LjubljanaMARMOR HOTAVLJE,družba za obdelavo kamna,d.d., Hotavlje 40, 4224Gorenja vasRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih delJože NOSANZgornja Draga4b, 1294 VišnjaGora01 / 786 94 10 universal@siol.netPESKOKOP PODSMREKAd.o.o., Malo Hudo 4a, 1295Ivančna Gorica1. tehnično vodenje rudarskih delBorivojOPREŠNIKUlica bratovMravljakov 20,3320 Velenje03 / 897 18 83 borivoj.opresnik@siol.netPRUHAR zastopstvo,posredovanje, trgovina insvetovanje d.o.o., Josipdol46, 2364 Ribnica na Pohorju1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaBorut OROŽENTrg FrancaKozarja 16/a,1430 Hrastnik040 / 735 498 borut.orozen@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro-strojne službeAlojzijOSTROŽNIKCesta 15. aprila4, 1412Kisovec040 / 326 244 /RUDNIK ZAGORJE VZAPIRANJU d.o.o., Grajska2, 1410 Zagorje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službeJanez OTRINVarškova ul. 6,1230 Domžale01 / 724 76 65 janez.otrin@termit.siTERMIT rudarsko podjetjekremenovih peskov inoplemenitenja nekovin, d.d,Ljubljanska cesta 18, 1230Domžale1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službeSašo OVNIČEKTomšičeva 49,3320 Velenje03 / 586 15 81 saso.ovnicek@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projektaSlavko OZMECVladimir PAJTAKVelika Polana164/a, 9225Velika PolanaZelendvorska3, Vinica priVaraždinu,RepublikaHrvaška02 / 573 71 33 leon.ozmec@volja.net01 / 436 75 42 info@minervo-lj.siTGP OZMEC - trgovsko,gradbeno in prevozniškopodjetje d.o.o., Kocljevonaselje 9, 9231 BeltinciMINERVO podjetje zaminiranje, eksploatacijorudnin, vrtanje in opremo,d.d., Dimičeva 14, 1000Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih delDean PAPEŽGoriška cesta42, 3320Velenje03 / 899 62 72 dean.papez@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje hidrogeološke službe;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -geološki del.BarbaraPAVČNIKTrg FrancaKozarja 16,1430 Hrastnik040 / 340 521 barbara.pavcnik@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaMatej PAVČNIKTrg FrancaKozarja 16,1430 Hrastnik041 / 662 571 matej.pavcnik@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaVito PAVČNIKKrištandolskacesta 14, 1431Dol priHrastniku041 / 987 589 vito.pavcnik@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službeTunjo PAVIĆKersnikova 33,3320 Velenje03 / 586 52 07031 / 335 405tunjo.pavic@email.siKG-EKO, komunalnegradnje, d.o.o., Gasilskacesta 5, 1290 Grosuplje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projekta

stran 80MINERALNE SUROVINEIme Priimek Stalno bivališče Telefon Elektronska pošta Zaposlitev VPISAN V IMENIK ZA:Mitja PAVLIČRavenska vas5/a, 1410Zagorje031 / 395 924 mitja.pavlic@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaTomaž PAVLINIČAlojzijePAVLOVIĆĐorđe PEJNOVIĆKlanec 57,1218 KomendaŠpeglova 34A,3320 VelenjeChendujska 34,1000 Ljubljana01 / 832 70 15041 / 382 801tomaz.pavlinic@calcit.si051 / 331 579 jankovic.hgv@siol.net01 /280 68 84 /CALCIT proizvodnja kalcitain polnil, d.d., Stahovica 15,1242 StahovicaHGV storitve in trgovina,d.o.o., Dimičeva ulica 16,1000 LjubljanaROVS, gradbeništvo,projektiranje, hidrogradnja,d.o.o., Dimičeva ulica 16,1000 Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službe1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projektaMiran PENŠEKPodkraj priVelenju 38A,3320 Velenje03 / 587 10 18 miran.pensek@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službe;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -elektro del.Stane PERKOBorutPEROVŠEKUrošPESTOTNIKUlica AndrejaVavkna 10,4207 Cerklje naGorenjskemPodlipoglav 21,1000 LjubljanaLoke 11a, 1219Laze v Tuhinju070 / 770 155 /031 / 333 607 /01 / 832 70 15031 / 369 350uros.pestotnik@calcit.siKNAP - projektiranje intehnično svetovanje, StanePerko s.p., Ul. AndrejaVavkna 10, 4207 CerkljeMINERAL Podjetje zapridobivanje, predelavo inmontažo naravnega kamnad.d., Letališka c. 5, 1000LjubljanaCALCIT proizvodnja kalcitnihpolnil, d.d., Stahovica 15,1242 Stahovica1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službe1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službeBogdan PEŠAKKersnikova 29,3320 Velenje041 / 389 237 bogdan.pesak@rlv.siHTZ, Higiena, tehnika inzaščita, invalidsko podjetje,d.o.o., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -strojni delSlobodanPETROVIĆSamo PIRJEVECLipa 34, 3320VelenjeUl. Talcev 7,6210 Sežana03 / 703 44 11041 / 623 826041 / 624 317slobodan.petrovic@dars.sisamo.pirjevec@sgpkraskizidar.siDRUŽBA ZA AVTOCESTEREPUBLIKE SLOVENIJED.D., Ulica 14. divizije 3000CeljeSPLOŠNO GRADBENOPODJETJE KRAŠKI ZIDARd.d., Kolodvorska ulica 1,6210 Sežana1. opravljanje del revidentarudarskega projekta - strojni del1. tehnično vodenje rudarskih delRajko PIRNATRečica ob Paki60B, 3327Šmartno obPaki031 / 899 610 rajko.pirnat@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službe;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -strojni del;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - strojni del.Silvo PIVKHotavlje 26,4224 Gorenjavas041 / 720 091 silvo.pivk@marmor-hotavlje.siMARMOR HOTAVLJE,družba za obdelavo kamna,d.d., Hotavlje 40, 4224Gorenja vas1. tehnično vodenje rudarskih delMiran PLANTANZelena ulica12, 9000Murska Sobota02 / 579 17 95051 / 350 110info@nograd-gm.siNOGRAD - GRADBENIMATERIALI, proizvodnjagradbenih in drugihmaterialov, d.o.o., Dobrovnik297, 9223 Dobrovnik1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.Drago PLEVELC. na Markovec61, 6000 Koper05 / 628 31 2605 / 659 03 46031 644 290drago.plevel@salonit.siSALONIT ANHOVO,Kamnolomi, d.o.o., Kidričevaulica 20, 5000 Nova Gorica1. tehnično vodenje rudarskih delMilan PLEVNIKJosipdol 63,2364 Ribnicana Pohorju02 / 876 81 1702 / 876 82 5102 / 876 80 95031 / 390 758pruhar@volja.netPRUHAR zastopstvo,posredovanje, trgovina insvetovanje d.o.o., Josipdol46, 2364 Ribnica na Pohorju1. tehnično vodenje rudarskih delSamoPODMENIKPodkraj 82,1430 Hrastnik03 / 564 32 92 samo.podmenik@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -strojni del,3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - strojni del

MINERALNE SUROVINE stran 81Ime Priimek Stalno bivališče Telefon Elektronska pošta Zaposlitev VPISAN V IMENIK ZA:ŽeljkoPOGAČNIKUl. Ivana Suliča14 C, 5290Šempeter priNovi Gorici05 / 392 14 59051 / 396 293zeljko.pogacnik@salonit.si,zeljko.pogacnik@kamnolomi.si, zeljko.pogacnik@siol.netSALONIT ANHOVO,Kamnolomi, d.o.o., Kidričevaulica 20, 5000 Nova Gorica1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -geološki delBranko POHARSončni grič 22,3320 Velenje03 / 587 08 38 /EKO inženiring, Ekologija,kamnolomi, okolje, BrankoPohar s.p., Sončni grič 22,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaIvan POHORECJože POLAKTomšičevacesta 1, 3320VelenjeŠentjanž 60,3332 Rečica obSavinji03 / 899 62 70 ivan.pohorec@rlv.si03 / 586 24 99031 / 327 185joze.polak@vegrad.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 VelenjeVEGRAD d.d., Gradbenoindustrijsko podjetje,Prešernova 9a, 3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta.1. tehnično vodenje rudarskih delCvetkaPOPOTNIKPRŠOLevstikova 12,1410 Zagorje041 / 860 732 cvetka.popotnik-prso@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaDragoPOTOČNIKJenkova 5,3320 Velenje03 / 899 63 74 drago.potocnik@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.Ivan POTOČNIKZavrh priGaliciji 8a,3310 Žalec03 / 700 08 30041 / 638 656potocnik.ognjemeti@siol.netVrtalne minerske storitve intrgovina na debelo zeksplozivnimi inpirotehničnimi izdelki, IvanPotočnik s.p., Zavrh priGaliciji 8, 3310 Žalec1. tehnično vodenje rudarskih delMatkoPOTOČNIKZavodnje 25 E,3325 šoštanj03 / 589 51 38051 / 420 371matko.potocnik@rlv.si,matko.potocnik@siol.netPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službe;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -elektro del.Mirko POTOČNIKStahovica 24,1242 Stahovica01 / 832 52 88041 / 382 804miro.potocnik@calcit.siCALCIT proizvodnja kalcitain polnil, d.d., Stahovica 15,1242 Stahovica1. tehnično vodenje rudarskih delBoris POTRČKersnikova 35,3320 Velenje031 / 331 425 boris.potrc@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.Saša POTUŠEKJože POŽRLRudi PRAHTomažPRISTAVECDušan PUCSlavko PUTARMATUZAJože RADOVANBoben 31,1430 HrastnikGoriče 9, 6217Vremski BritofLog 12, 1430HrastnikDolenja vas138, 3312PreboldPartizanska pot4, 3325 ŠoštanjGornja Staravas 19, 8310Šentjernej01 / 237 30 81041 / 328 96005 / 659 27 03 kck@cpk.si031 / 672 374 /01 / 436 75 42 info@minervo-lj.si03 / 899 62 24 dusan.puc@rlv.si01 / 520 40 00 info@gzl-geoprojekt.si07 / 814 65 40041 / 693 185/kremen.ravno@siol.netŽELEZNIKAR CONTROL,svetovanje, tehnično vodenjein varstveni nadzor d.o.o.,Dimičeva 16, 1000 LjubljanaCPK d.d., Ulica 15. maja 14,6000 KoperRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 TrbovljeMINERVO podjetje zaminiranje, eksploatacijorudnin, vrtanje in opremo,d.d., Dimičeva 14, 1000LjubljanaPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 VelenjeGZL GEOPROJEKT podjetjeza geotehnična dela, d.d.,Ljubljana, Letališka 27, 1000LjubljanaKREMEN d.d., Industrija inrudniki nekovin, Novo mesto,Dolenje Mokro Polje 40,8310 Šentjernej1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službe1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službe;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -elektro del;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - elektro del.1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del

stran 82MINERALNE SUROVINEIme Priimek Stalno bivališče Telefon Elektronska pošta Zaposlitev VPISAN V IMENIK ZA:DejanRADOVANOVIČKersnikova 35,3320 Velenje03 / 586 11 44031 / 634 835dejan.radovanovic@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.JelenkoRADOVANOVIĆMarkoRANZINGERZgornje Stranje3 b, 1242StahovicaGorenjska c.14, 3320Velenje01/832 57 71041 / 640 358peskokop.crna@siol.net03 / 899 63 93 marko.ranzinger@rlv.siPeskokop Črna -pridobivanje gramoza inpeska, Jelenko Radovanovićs.p., Potok v Črni 5A, 1242StahovicaPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;Rado RASPETMilivoj RAVBARDrago REBRICAPot na Zavrte24, 5282CerknoVoglje 9a, 6221DutovljeMala Pirešica3, 3301 MalaPirešica041 / 740 457 peskokop.raspet@siol.net05 / 731 11 00 marmor.sezana@siol.net03 / 714 02 1303 / 733 84 02041 / 675 598/PESKOKOP RASPETBOGOMIL RASPET s.p., Potna Zavrte 24, 5282 CerknoMARMOR, Podjetje zapridobivanje in obdelavonaravnega kamna Sežana,d.d., Partizanska 73 a, 6210SežanaGRATEX, Pridobivanje inpredelava dolomitnegaagregata in kurivoprodajad.o.o., Laško, SpodnjaRečica 81, 3270 Laško1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del,2. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službe1. tehnično vodenje rudarskih delVojko REVENTrata 59, 4224Gorenja vas01 / 436 75 42 info@minervo-lj.siMINERVO podjetje zaminiranje, eksploatacijorudnin, vrtanje in opremo,d.d., Dimičeva 14, 1000Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaBojan REŽUNTriglavska 3,5280 Idrija05 / 374 39 23 bojan.rzs.idrija@s5.netRUDNIK ŽIVEGA SREBRAIDRIJA v zapiranju d.o.o.,Arkova 43, 5280 Idrija1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje geološke službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -geološki del3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - geološki del(dopolnilna odločba 604-25/2006-2)Janez ROGELJPreserje 48c,1352 Preserje041 / 618 250 geohidro@siol.netGEO - HIDRO podjetje zaproizvodnjo, trgovino instoritve, Preserje, d.o.o.,Preserje 48 c, 1352 Preserje1. tehnično vodenje rudarskih delJožef ROJCDolenjaDobrava 36,4224 Gorenjavas04 / 515 93 60 joze.rojc@rudnik-zv.siRUDNIK ŽIROVSKI VRH,javno podjetje za zapiranjerudnika urana, d.o.o., Todraž1, 4224 Gorenja vas1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaDuškaROKAVECMitja ROMIHSrečko ROŠERPreglov trg 13,1000 LjubljanaRiharjeva 28,1000 LjubljanaKozjak 3 d,2382 Mislinja041 / 507 452 duska.rokavec@geo-zs.si041 / 583 262mitja.romih@marmorhotavlje.si03 / 898 51 68 srecko.roser@gorenje-no.siGEOLOŠKI ZAVODSLOVENIJE, Dimičeva 14,1000 LjubljanaMARMOR HOTAVLJE,družba za obdelavo kamna,d.d., Hotavlje 40, 4224Gorenja vasGORENJE NOTRANJAOPREMA d.d., Partizanska12, 3320 Velenje1. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -geološki del1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih delJože ROVŠNIKLipa 9, 3320Velenje03 / 572 40 01041 / 793 797/ELIMIN, storitve, trgovina inturizem, d.o.o., Lipa 9, 3320Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaBoris SALOBIRCesta III/26,3320 Velenje03 / 897 15 10 protos@siol.netPROTOS Inženirski biro,d.o.o., Cesta III/26, 3320Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.Janko SAPORNovi Log 13,1430 Hrastnik041 / 447 855 /RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službe

MINERALNE SUROVINE stran 83Ime Priimek Stalno bivališče Telefon Elektronska pošta Zaposlitev VPISAN V IMENIK ZA:Borut SELAKŽirovski vrh sv.Urbana 25,4224 Gorenjavas04 / 511 26 2604 / 518 10 41031 / 629 471borut.selak@sgp-tehnik.siSPLOŠNO GRADBENOPODJETJE TEHNIK, d.d.,družba za gradbeništvo,inženiring, trgovino, Staracesta 2, 4220 Škofja Loka1. tehnično vodenje rudarskih delDamijan SELANKersnikovacesta 29, 3320Velenje03 / 899 62 62 damijan.selan@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.Sandra SENČIČJože SENICAMladinska ul. 5,3250 RogaškaSlatinaStrmca 95,3270, Laško03 / 819 08 5103 / 428 23 4103 / 428 23 1003 / 819 01 18041 526 481sandra.sencic@kova.si031 / 359 715 joze.senica@rth.siKOVA družba za izvajanjekompletnega varstva pridelu, d.o.o., Teharska 4,3000 CeljeRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje službe za varnost pridelu1. tehnično vodenje rudarskih delMarjan SENIČARČeče 55/b,1430 Hrastnik041 / 900 883 marjan.senicar@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službeAlenka SEŠEK-PAVLINKosovelova 7,1230 Domžale01 / 724 76 42 alenka.pavlin@termit.siTERMIT rudarsko podjetjekremenovih peskov inoplemenitenja nekovin, d.d,Ljubljanska cesta 18, 1230Domžale1. tehnično vodenje rudarskih delHari SEVŠEKNaselje naŠahtu 44, 1412Kisovec041 / 641 688 /RUDNIK ZAGORJE VZAPIRANJU d.o.o., Grajska2, 1410 Zagorje1. tehnično vodenje rudarskih delMilan SIRŠEVidrga 25,1252 Vače031 / 580 352 milan.sirse@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaPavelSKORNŠEKSkorno 44,3325 Šoštanj03 / 899 62 37041 / 775 540pavle.skornsek@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službe;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -strojni del;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - strojni del.Roman SLADIČKamnica 79,Dol pri Ljubljani01 / 236 32 47041 / 691 105gzl.gs@siol.netGZL-GS, gradbeništvo,sanacije, d.d., Dimičeva ulica16, 1000 Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.Vlado SLANAStanko SOLDATMiodragSPASOVIĆOb Potoku 33,2310SlovenskaBistricaAntonaBonetija 3,6210 SežanaHotična 2a,6242 Materija02 / 843 13 4302 / 829 57 50041 / 654 260vlado.slana@granit.si05 / 73 11 109 marmor.sezana@siol.net05 / 73 11 115 marmor.sezana@siol.netGRANIT proizvodnja,trgovina in storitve d.d.,Ljubljanska cesta 69, 2310Slovenska BistricaMARMOR, Podjetje zapridobivanje in obdelavonaravnega kamna Sežana,d.d., Partizanska 73 a, 6210SežanaMARMOR, Podjetje zapridobivanje in obdelavonaravnega kamna Sežana,d.d., Partizanska 73 a, 6210Sežana1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih delBogdanSREDENŠEKGoriška cesta41, 3320Velenje03 / 899 62 34 bogdan.sredensek@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službe;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -strojni del;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - strojni del.StanislavSTARINARetje 9, 1420Trbovlje031 / 422 471starina.stane@cementtrb.lafarge.comLAFARGE CEMENT d.d.,Trbovlje, Kolodvorska cesta5, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službe

stran 84MINERALNE SUROVINEIme Priimek Stalno bivališče Telefon Elektronska pošta Zaposlitev VPISAN V IMENIK ZA:Željko STERNADZelena pot 19,1000 Ljubljana01 / 560 36 49 zeljko.sternad@i-rgo.siIRGO CONSULTING d.o.o.,Slovenčeva 93, 1000Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaŽeljko STERNADZelena pot 19,1000 Ljubljana01 / 560 36 49 zeljko.sternad@i-rgo.siINŠTITUT ZA RUDARSTVOGEOTEHNOLOGIJO INOKOLJE, Slovenčeva 93,1000 Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaFranc STOŠICKIFarčnikova kol.38, 1410Zagorje ob Savi041 / 699 142 /RUDNIK ZAGORJE VZAPIRANJU d.o.o., Grajska2, 1410 Zagorje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.VladimirSTOŽERTrčova 142,2229 Malečnik02 / 629 18 49041 / 829 18302 / 473 05 14vlado.stozer@preventgradnje-igm.siPREVENT GRADNJE IGM,proizvodnja gradbenegamateriala, gradbeništvo,trgovina, nepremičnine,projektiranje in tehničnosvetovanje ter storitve, d.d.,Miklavška cesta 40, 2311Hoče,1. tehnično vodenje rudarskih delJanezSUHADOLNIKJezero 123,1352 Preserje041 / 244 501 /MINERAL Podjetje zapridobivanje, predelavo inmontažo naravnega kamnad.d., Letališka c. 5, 1000Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih delMaksimiljanSUŠECZavrše 41a,2382 Mislinja03 / 898 67 86051 / 358 412maksimiljan.susec@siol.netRGP d.o.o., rudarskigradbeni programi,Rudarska 6, 3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih delMarjan SVETEJezero 1a,1352 Preserje041 / 677 836 /MINERAL Podjetje zapridobivanje, predelavo inmontažo naravnega kamnad.d., Letališka c. 5, 1000Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih delUgo ŠAVLENa Pristavi 20,5290 Šempeter05 / 398 52 41041 / 333 931ugo.savle@go-opekarne.siGoriške opekarne d.d.,Merljaki 7, 5292 Renče1. tehnično vodenje rudarskih delMilorad ŠIKMANPrešernova9/b, 3320Velenje03 / 899 64 57 milorad.sikman@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta.Andrej ŠILIHOpekarniškacesta 8, 3000Celje03 / 541 40 5903 / 733 84 10041 / 635 488/GRATEX, Pridobivanje inpredelava dolomitnegaagregata in kurivoprodajad.o.o., Laško, SpodnjaRečica 81, 3270 Laško1. tehnično vodenje rudarskih delEnver ŠILJIĆTrg revolucije16, 1420Trbovlje031 / 395 738 ngr@ngr.siNIZKE IN RUDARSKEGRADNJE, proizvodnja,trgovina in storitve, d.d.,Miklavška cesta 82, 2311Hoče1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaFranc ŠINKOVECTolsti vrh 185,8310 Šentjernej041 / 762 542 francs@cgp.siCGP, cestno in gradbenopodjetje, d.d., Ljubljanskacesta 47, 8000 Novo mesto1. tehnično vodenje rudarskih delMatjaž ŠINTLERKešetovo 14/a,1420 Trbovlje051 / 318 788 matjaz.sintler@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih delZdenko ŠIRCAStantetova 15,3320 Velenje03 / 899 62 26 zdenko.sirca@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službe;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -elektro del;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - elektro del.Boštjan ŠKARJALipa 32, 3320Velenje03 / 899 62 30 bostjan.skarja@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službe;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -elektro del.DarkoŠKERJANECCesta 24. junija72, 1231Ljubljana01 / 524 63 07 /MINERAL Podjetje zapridobivanje, predelavo inmontažo naravnega kamnad.d., Letališka c. 5, 1000Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih delin vodenje tehničnih služb

MINERALNE SUROVINE stran 85Ime Priimek Stalno bivališče Telefon Elektronska pošta Zaposlitev VPISAN V IMENIK ZA:Erih ŠLENCDarinka ŠMERCTrg FrancaKozarja 14/a,1430 HrastnikLog priVrhovem 7a,1433 Radeče040 / 881 032 erih.slenc@rth.si03 / 568 62 5803 / 733 84 13031 / 595 991/RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 TrbovljeGRATEX, Pridobivanje inpredelava dolomitnegaagregata in kurivoprodajad.o.o., Laško, SpodnjaRečica 81, 3270 Laško1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje službe za varnost prideluSlavko VekoslavŠOLARGornji trg 33,1000 Ljubljana01 / 280 97 60 slavko.solar@geo-zs.siGEOLOŠKI ZAVODSLOVENIJE, Dimičeva 14,1000 Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaMarjan ŠOLNBoris ŠPAJZERBrezje priDovškem 2,8281 SenovoCesta 3. julija1/c, 1430Hrastnik07 / 497 24 98031 / 743 357marjan.soln@rudniksenovo.si041 / 218 384 /RUDNIK SENOVO vzapiranju d.o.o., Titova 106,8281 SenovoRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službe1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službeBožo ŠPEGELCesta II/4,3320 Velenje03 / 899 61 00 bozo.spegel@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.Marko ŠPEGLIČLjubljanska 3d,1240 Kamnik01 / 8327 015,041 / 782 218marko.speglic@calcit.siCALCIT proizvodnja kalcitain polnil, d.d., Stahovica 15,1242 Stahovica1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projektaJurij ŠPORINZgornje Škofije52C, 6281Škofije01 / 560 36 00051 / 321 022jurij.sporin@i-rgo.siIRGO CONSULTING d.o.o.,Slovenčeva 93, 1000Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaJurij ŠPORINZgornje Škofije52C, 6281Škofije01 / 560 36 00051 / 321 022jurij.sporin@i-rgo.siINŠTITUT ZA RUDARSTVOGEOTEHNOLOGIJO INOKOLJE, Slovenčeva 93,1000 Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaJanez ŠTANCARStavča vas 9,8361 Dvor01 / 560 36 19 janez.stancar@i-rgo.siINŠTITUT ZA RUDARSTVOGEOTEHNOLOGIJO INOKOLJE, Slovenčeva 93,1000 Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih delAndrej ŠUBELJDunajska c.103, 1000Ljubljana01 / 560 36 50 andrej.subelj@i-rgo.siINŠTITUT ZA RUDARSTVOGEOTEHNOLOGIJO INOKOLJE, Slovenčeva 93,1000 Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaMitja ŠULIGOJBilečanska 5,1000 Ljubljana05 / 33 08 20001 / 548 12 74041 / 326 116mitja.suligoj@kamnolomi.siSALONIT ANHOVO,Kamnolomi, d.o.o., Kidričevaulica 20, 5000 Nova Gorica1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaJernejTAHIROVIČŠuštarjeva 27,1420 Trbovlje041 / 802 871 jernej.tahirovic@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službeKrsto TARLEGmajnica 048,1218 Komenda01 / 524 90 80 krsto.tarle@gzl-geoprojekt.siGZL GEOPROJEKT podjetjeza geotehnična dela, d.d.,Ljubljana, Letališka 27, 1000Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaJanko TAVČARPovir 62, 6210Sežana05 / 731 19 20 kamnosestvo.tavcar@siol.netKAMNOSEŠTVO JankoTavčar s.p., Povir 54 b, 6210Sežana1. tehnično vodenje rudarskih delIgor TOMAŽIČObrtniška cesta15/a, 1420Trbovlje041 / 788 711 igor.tomazic@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaJosip TOTDr. VinkaŽganca 22,43316Vratišinec, R.Hrvaška02 / 577 23 92031 / 683 239/NAFTA - GEOTERM,pridelovanje surove nafte inzemeljskega plina, d.o.o.,Mlinska ulica 5, 9220Lendava1. tehnično vodenje rudarskih del

stran 86MINERALNE SUROVINEIme Priimek Stalno bivališče Telefon Elektronska pošta Zaposlitev VPISAN V IMENIK ZA:Jože ViliTOVŠAKŠentilj 81, 2382Mislinja041 / 239 506 vili.tovsak@rlv.siHTZ, Higiena, tehnika inzaščita, invalidsko podjetje,d.o.o., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -elektro del,3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - elektro delJanez TRBOVCTrg FrancaKozarja 14/a,1430 Hrastnik031 / 357 042 janez.trbovc@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih delDrago TRČEKSestranska vas15, 4224Gorenja vas031 / 364 856marmor.hotavlje@marmorhotavlje.siMARMOR HOTAVLJE,družba za obdelavo kamna,d.d., Hotavlje 40, 4224Gorenja vas1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službeBogomirTREBIČNIKKersnikova 5,3320 Velenje03 / 899 62 32 bogomir.trebicnik@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -strojni del.Darko TRLEPLjubljanska 68,2000 Maribor04 / 518 11 29041 / 811 876geoprofil.trlep@siol.nettrlep@volja.netGEOPROFIL DARKOTRLEP, S.P. PODJETJE ZAGEODEZIJO, RUDARSKAMERJENJA INKARTIRANJA, Sestranskavas 17, 4224 Gorenja vas1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje jamomerske službeIgor TROŠTPot na stadion3, 1433Radeče041 / 699 140 /RUDNIK ZAGORJE VZAPIRANJU d.o.o., Grajska2, 1410 Zagorje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službeIsmetTURANOVIČTrgPohorskegabataljona 7,1412 Kisovec041 / 584 117 ismet.turanovic@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaStanojleVAJOVIĆKoželjeva 9,1241 Kamnik01 / 560 36 51 stanojle.vajovic@i-rgo.siIRGO CONSULTING d.o.o.,Slovenčeva 93, 1000Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,StanojleVAJOVIĆKoželjeva 9,1241 Kamnik01 / 560 36 51 stanojle.vajovic@i-rgo.siINŠTITUT ZA RUDARSTVOGEOTEHNOLOGIJO INOKOLJE, Slovenčeva 93,1000 Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,Igor VEBERIpavčeva 13,3310 Žalec03 / 899 62 73 igor.veber@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje hidrogeološke službe;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -hidrogeološki-geomehanski del;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta -hidrogeološki-geomehanski del.Stanislav VEHARPodlipa 53,1360 Vrhnika01 / 755 32 79041 / 597 554slavko.vehar@volja.netHIDROVESTHIDROGEOLOŠKERAZISKAVE, VEHARStanislav s.p., Podlipa 53,1360 Vrhnika1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta(dopolnilna odločba 604-22/2005-4)Jože VELIKONJABrdce 38, 1431Dol priHrastniku031 / 611 628 joze.velikonja@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaStaškaVELIKONJATrubarjeva 12,3270 Laško041 / 389 231 staska.velikonja@rlv.siHTZ, Higiena, tehnika inzaščita, invalidsko podjetje,d.o.o., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaLadislavVENIŠNIKLipa 29, 3320Velenje031 / 620 236 vlado.venisnik@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službe;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -elektro del;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - elektro del.Miran VERDELCesta naLahomšek 20,3270 Laško041 / 717 23503 / 573 07 17/VEMIMONT Miran Verdel,s.p., Cesta na Lahomšek 20,3270 Laško1. tehnično vodenje rudarskih del

MINERALNE SUROVINE stran 87Ime Priimek Stalno bivališče Telefon Elektronska pošta Zaposlitev VPISAN V IMENIK ZA:Jože VERDEVKonovskacesta 23, 3320Velenje031 / 634 834 joze.verdev@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službe;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -elektro del;MatjažVERTAČNIKPrisojna 9,3320 Velenje031 / 825 37603 / 586 81 50matjaz.vrtacnik@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.Jožef VESELŠumarjeva ul.7, 1000Ljubljana01 / 423 22 7301 / 280 97 57joze.vesel@geo-zs.siGEOLOŠKI ZAVODSLOVENIJE, Dimičeva 14,1000 Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -geološki del,3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - geološki delMilanVESELINOVIČEmil VEZJAKBranko VIDMARPavel VIRANTDrenov grič124, 1360VrhnikaSrparska pot27, 2344Lovrenc naPohorjuUlica BorisaKalina 46, 5250Solkan - ne živiveč na temnaslovuVodovodna pot29, 1381 Rakek031 / 215 658 /02 / 671 20 0102 / 675 36 31031 / 397 73405 / 330 50 4005 / 330 82 00041 /282 470vezjak@siol.netbranko.vidmar@kamnolomi.sibranko.vidmar@sia-gorica.si01 / 709 79 10 komunala.cerknica@siol.netMINERAL Podjetje zapridobivanje, predelavo inmontažo naravnega kamnad.d., Letališka c. 5, 1000LjubljanaKONSTRUKTOR VGRgradbeništvo, proizvodnja,trgovina in storitve, d.o.o.,Miklavška cesta 59 A, 2311HočeSALONIT ANHOVO,Kamnolomi, d.o.o., Kidričevaulica 20, 5000 Nova GoricaJAVNO PODJETJEKOMUNALA CERKNICAd.o.o., Notranjska cesta 44,1380 Cerknica1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih delČedomir VNUKSpodnjeStranje 19,1242 Stahovica01 / 832 70 15041 / 696 995cedo.vnuk@calcit.siCALCIT proizvodnja kalcitain polnil, d.d., Stahovica 15,1242 Stahovica1. tehnično vodenje rudarskih delRenata VÖLGYIKEVRIĆTomšičeva 6,9220 Lendava02 / 577 22 44031 / 683 244renata.kevric@naftageoterm.siNAFTA - GEOTERM,pridelovanje surove nafte inzemeljskega plina, d.o.o.,Mlinska ulica 5, 9220Lendava1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje geološke službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -geološki del,3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - geološki delJože VOLKLipa 30, 3320Velenje03 / 587 07 57041 / 374 03703 / 899 62 51joze.volk@rlv.si ,jovolk@volja.netPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.Franci VOVKŠentlenart 30,2382 Mislinja041 / 808 444 franci.vovk@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projektaVesna VOZELVreskovo 16,1420 Trbovlje041 / 232 944 vesna.vozel@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. opravljanje del samostojnegaprojektanta po ZRud - elektro delOtmar VRABIČPod gradom30, 1351Brezovica01 / 365 71 80041 / 621 878oto.vrabic@siol.net"OVIS" - tehnično inposlovno svetovanje, OtmarVrabič s.p., Pod gradom 30,Lukovica, 1351 Brezovica1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaMarjetaVRANČIČPrimožičevaulica 1, 1231LjubljanaČrnuče01 / 560 36 00 marjeta.vrancic@i-rgo.siIRGO CONSULTING d.o.o.,Slovenčeva 93, 1000Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaSerafinVRDOLJAKNa Gmajni 7,3202 Ljubečna03 / 546 109031 / 730 867/INGRAD GRAMAT Trgovskain proizvodna družba d.d.,Medlog 7, 3000 Celje1. tehnično vodenje rudarskih del

stran 88MINERALNE SUROVINEIme Priimek Stalno bivališče Telefon Elektronska pošta Zaposlitev VPISAN V IMENIK ZA:Željko VUKELIĆUl. Gubčevebrigade 24,1108 Ljubljana01 / 4273 081 zeljko.vukelic@ntf.uni-lj.siUNIVERZA V LJUBLJANI,NARAVOSLOVNOTEHNIŠKAFAKULTETA, Aškerčeva 12,1000 Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaMilan HenrikZABUKOVECRadovlja 19,8220Šmarješketoplice01 / 43 67 542 info@minervo-lj.siMINERVO podjetje zaminiranje, eksploatacijorudnin, vrtanje in opremo,d.d., Dimičeva 14, 1000Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih delIvan ZADNIKŠalek 100,3320 Velenje03 / 899 62 57 ivo.zadnik@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.Jožef ZAGDolgovaškegorice 1, 9220Lendava02 / 577 22 47031 / 683 240jozef.zag@nafta-geoterm.siNAFTA - GEOTERM,pridelovanje surove nafte inzemeljskega plina, d.o.o.,Mlinska ulica 5, 9220Lendava1. tehnično vodenje rudarskih delStankoZAGORŠEKŠkale 12, 3320Velenje041 / 324 512 stanko.zagorsek@rlv.siHTZ, Higiena, tehnika inzaščita, invalidsko podjetje,d.o.o., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -strojni del,3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - strojni delAlbin ZAJCMiroslav ZAJCVrhovci c.XIV/11a, 1000LjubljanaŠkofjeloška 15,1215 Medvode041 / 334 192 /041 / 716 755 /KPL d.d., Tbilisijska 61, 1000LjubljanaMINERAL Podjetje zapridobivanje, predelavo inmontažo naravnega kamnad.d., Letališka c. 5, 1000Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih delZdenkoZALOŽNIKŠalek 83, 3320Velenje03 / 899 62 42 zdenko.zaloznik@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.MatejZALUBERŠEKLipa 19, 3320Velenje031 / 393 381 matej.zalubersek@rlv.siHTZ, Higiena, tehnika inzaščita, invalidsko podjetje,d.o.o., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -strojni del,3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - strojni delFeliks ZAMUDAŠmartno obPaki 139, 3327Šmartno obPaki041 / 617 17403 / 891 53 35krona.zamuda@siol.netKRONA, Feliks Zamuda s.p.,Šmartno ob Paki 139, 3327Šmartno ob Paki1. tehnično vodenje rudarskih delIvan ZAPUŠEKCesta I štev. 4,3320 Velenje03 / 586 10 79041 / 699 418rging@volja.netRG-ING rudarsko, gradbeniinženiring, d.o.o., Dobrišavas 3, 3301 Petrovče1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaPeter ZAPUŠEKPolzela 209,3313 Polzela03 / 572 00 55 peter.zapusek@siol.netVrtalne minerske storitve intrgovina na debelo zeksplozivnimi inpirotehničnimi izdelki, IvanPotočnik s.p., Zavrh priGaliciji 8, 3310 Žalec1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projektaSimon ZAVŠEKSamova 2,3000 Celje03 / 899 62 74 simon.zavsek@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje geološke službe;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -hidrogeološko-geomehanski del;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta -hidrogeološko-geomehanski del.

MINERALNE SUROVINE stran 89Ime Priimek Stalno bivališče Telefon Elektronska pošta Zaposlitev VPISAN V IMENIK ZA:Andrej ZDOVCTrg FrancaFakina 3/a,1420 Trbovlje041 / 902 510 andrej.zdovc@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro-strojne službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -elektro del,3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - elektro delDean ZIDARIČGorenje Polje40 A, 5210Deskle05 / 39 21 45705 / 30 52 776052 / 691 908dean.zidaric@kamnolomi.siSALONIT ANHOVO,Kamnolomi, d.o.o., Kidričevaulica 20, 5000 Nova Gorica1. tehnično vodenje rudarskih delRastislav ZORUl. 1. junija 25,1420 Trbovlje041 / 521 936 raso.zor@rth.siRTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trgrevolucije 12, 1420 Trbovlje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službe,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -strojni del,3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - strojni delUroš ZUPANCTunjiška 2a,1240 Kamnik01 / 832 70 15041 / 696 996uros.zupanc@calcit.siCALCIT proizvodnja kalcitain polnil, d.d., Stahovica 15,1242 Stahovica1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.VladimirŽELEZNIKARTopniška 27,1000 Ljubljana01 237 30 8101 / 425 98 85041 / 606 009zeleznikar@k2.netŽELEZNIKAR CONTROL,svetovanje, tehnično vodenjein varstveni nadzor d.o.o.,Dimičeva 16, 1000 Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta,3. opravljanje del revidentarudarskega projektaJanez ŽERJAVPrelska 30,3320 Velenje031 / 331 431 janez.zerjav@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje strojne službe.StanislavŽEVARTStantetova 15,3320 Velenje03 / 899 61 05 slavko.zevart@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del- vodenje elektro službe;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta -elektro del;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta - elektro del.Stjepan ŽGANECKresnice 23,1281 Kresnice01 / 436 75 42 info@minervo-lj.siMINERVO podjetje zaminiranje, eksploatacijorudnin, vrtanje in opremo,d.d., Dimičeva 14, 1000Ljubljana1. tehnično vodenje rudarskih del,2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projektaZmagoslavŽIBERTCesta talcev 2A, 3325Šoštanj03 / 899 62 3803 / 588 29 06zmagoslav.zibert@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.Darko ŽIBRETIztok ŽIBRETŠkoflekova 11,3212 VojnikAhtikova 5,3212 Vojnik03 / 781 20 73041 / 678 84403 / 781 23 48031 / 384 378ana.zibret.montana@siol.netzibret.iztok@siol.netMONTANA, pridobivanje inpredelava nekovinskihrudnin, d.o.o., Šlandrov trg20/A, 3310 ŽalecISD - Izvajanje strokovnihdel iz varstva pri delu IztokŽibret s.p., Ahtikova ulica 5,3212 Vojnik1. tehnično vodenje rudarskih del1. tehnično vodenje rudarskih delSamo ŽOLGERCesta talcev 18A, 3320Velenje041 / 776 495 samo.zolger@rlv.siPREMOGOVNIK VELENJE,d.d., Partizanska cesta 78,3320 Velenje1. tehnično vodenje rudarskih del;2. opravljanje del samostojnegaprojektanta rudarskega projekta;3. opravljanje del revidentarudarskega projekta.Prispevek pripravil: mag. Roman Čerenak

stran 90MINERALNE SUROVINEKOMISIJE V OKVIRU SEKTORJA ZA RUDARSTVO−−−V okviru Sektorja za rudarstvo delujejo tri komisije:Komisija za strokovne izpite v rudarstvu,Komisija za nadzor nad izvajanjem koncesijskih pogodb na področju rudarstva,Republiška komisija za ugotavljanje rezerv rudnin in talnih voda.Poročila navedenih komisij so podana v nadaljnjem besedilu.Komisija za strokovne izpite v rudarstvuPOROČILO O DELU KOMISIJE ZA STROKOVNE IZPITE VRUDARSTVU V LETU 2005Komisija za strokovne izpite v rudarstvu je imela v letu 2005 pet sej in terminov zaopravljanje strokovnih izpitov.Strokovni izpit po ZRud je tako v letu 2005 opravilo 17 kandidatov, in sicer:− 10 za tehničnega vodjo rudarskih del;− 5 za samostojnega projektanta rudarskih projektov;− 2 za tehničnega vodjo rudarskih del in samostojnega projektanta rudarskih projektov.Prispevek pripravil: Simon Friškovec

MINERALNE SUROVINE stran 91Komisija za nadzor nad izvajanjem koncesijskih pogodbna področju rudarstvaPOROČILO O PRIDOBLJENIH PLAČILIH RUDARSKE PRAVICE,KI PRIPADAJO DRŽAVI, ZA LETO 2004Ministrstvo za okolje in prostor, ki je bilo takrat pristojno za rudarstvo, je na podlagi14. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo UPB1;v nadaljnjem besedilu: ZRud), 10. člena Uredbe o načinu določanja plačila za rudarskopravico (Uradni list RS, št. 43/00, 41/02, 52/03 in 124/03) ter Uredbe o podelitvi rudarskepravice imetnikom dovoljenj za raziskovanje oziroma pridobivanje mineralnih surovin(Uradni list RS št. 103/00) izdalo 203 nosilcem rudarske pravice odločbe o odmeri plačilakoncesijskih dajatev za leto 2004. Skupni znesek obveznosti do države je znašal315.834.460,16 SIT.Vlada Republike Slovenije je dne 04.04.2002 imenovala Komisijo za nadzor nadizvajanjem koncesijskih pogodb na področju rudarstva. Le-ta je na seji 13.01.2006obravnavala in sprejela poročilo o plačilih rudarske pravice za leto 2004 za del, ki pripadadržavi.Tudi v obdobju leta 2005 so potekala vplačila v rokih, kot to izhaja iz izdanih odločb,to je v 30-tih, 60-tih in 90-tih dneh v odvisnosti od velikosti obveznosti. V 18 primerih jebil podan Davčni upravi Republike Slovenije predlog za izvedbo upravne izvršbe. V dvehprimerih prisilne poravnave bo koncesnina poravnana z odlogom.Prehod področja rudarstva z Ministrstva za okolje in prostor na Ministrstvo zagospodarstvo je imel v vmesnem obdobju za posledico dinamični zamik v izterjavi, vendarje primerjalno z letom 2003 stopnja izterjanosti koncesijskih obveznosti za skoraj dveodstotni točki boljša, seveda ob več aktivnostih in očitno tudi zaradi v odločbah zagroženepenalizacije zamud plačila. Zamudnikom iz leta 2003 so se pridružili novi, vendarpričakujemo, da bo plačevanje zamudnih obresti še naprej pozitivno vplivalo naspoštovanje rokov plačila po izdanih odločbah.v SITplan prilivov realizirano v letu izdaje v postopku izterjaveodločbe (vključujoč obresti) na dan 22.12.2005315.834.460,16 309.877.483,10 6.512.500,06Neplačanih je 2.06 % pričakovanih koncesnin na podlagi izdanih odločb.Poraba zbranih sredstev je potekala upoštevajoč namene, opredeljene v 38. členuZRud, še posebej pa za sofinanciranje programa ekološke sanacije vrtin in opuščenihrudarskih objektov, ki so bili zgrajeni za potrebe raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikovdo leta 1990, skladno 31. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu.Komisija je bila v zvezi s poročilom za leto 2003 seznanjena, da je bil ugotovljeniizpad sredstev v višini 12.016.454,53 SIT na dan 10.12.2004 zmanjšan do roka za oddajozaključnih računov, to je do 28.02.2005, za 3.964.079,73 SIT, do 24.08.2005 pa so bileobveznosti iz koncesijskih odločb za leto 2003 v celoti poravnane, to je v višini303.888.471,41 SIT.Prispevek pripravil: mag. Janez Žebre

stran 92MINERALNE SUROVINERepubliška komisija za ugotavljanje rezerv rudnin in talnih vodaPOROČILO O DELU REPUBLIŠKE KOMISIJE ZAUGOTAVLJANJE REZERV RUDNIN IN TALNIH VODA V LETU2005Ključne besede: komisija, mineralne surovine, elaborat, nahajališče, zaloge, viri, zakon, pravilnik, bilancamineralnih surovin, klasifikacija, kategorizacija, ekonomsko-tehnična ocena, geološko-ekonomska ocena.Kratka vsebinaV prispevku prikazujeva delo Republiške komisije za ugotavljanje rezerv rudnin in talnih voda v letu2005. Prikazala sva tudi pravno podlago za delo komisije, delo in naloge komisije ter zgodovinske podatkeo njenem nastanku. Komisija hrani obširno dokumentacijo o zalogah in virih mineralnih surovin naobmočju Republike Slovenije.UVODZakon o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, prvaobjava: Uradni list RS, št. 56/99, stran 7071) ureja raziskovanje, izkoriščanje ingospodarjenje z mineralnimi surovinami kot naravnim virom, ne glede na to, ali so v zemljiali njeni površini v tekočih ali stoječih vodah ali pa v obalnem morju.Gospodarjenje z mineralnimi surovinami je v pristojnosti države, ki ureja, načrtuje innadzira raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin z namenom zagotoviti njihovooptimalno izkoriščanje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot. Raziskovanje inizkoriščanje mineralnih surovin se po Zakonu o rudarstvu izvaja na podlagi rudarske praviceoziroma na podlagi rudarske koncesije.Rudarska pravica do raziskovanja in izkoriščanja se pridobi s koncesijo, ki jo v imenudržave podeli vlada, posebej za raziskovanje in posebej za izkoriščanje ali skupaj zaraziskovanje in izkoriščanje (dovoljenje za predhodno raziskovanje se lahko pridobi zdovoljenjem upravne enote, na območju katere bodo predhodna raziskovanja). Podlaga zapodelitev rudarske pravice je koncesijski akt.Nosilec rudarske pravice mora ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, predložitidolgoročni in letni program izkoriščanja mineralnih surovin.Geološka dokumentacija za izkoriščanje mineralne surovine vsebuje tudi »Elaborat oklasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov mineralnih surovin« (Zakon orudarstvu, Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, člen 81).»Elaborat o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov mineralnihsurovin« se izdeluje na podlagi Pravilnika o uvrščanju zalog trdnih mineralnih surovin vrazrede in vrste in o njihovi evidenci (Uradni list SFRJ, št. 53/79 – upoštevati opombo na str.95 in prispevek v Prilogi na str. 28). Elaborat je dolžan izdelati nosilec rudarske pravice.Kontrolo oziroma zahtevo za izdelavo elaborata po določilih Zakona o rudarstvuizvaja Republiška rudarska inšpekcija, ki zahteva od nosilca rudarske pravice izdelavoelaborata o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov mineralne surovine.

MINERALNE SUROVINE stran 93PRAVNA PODLAGA O DELU KOMISIJE V LETU 2005−−−Pravna podlaga za obstoj in delovanje komisije v letu 2005 so:Zakon o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo);Zakon o enotnem načinu ugotavljanja, evidentiranja in zbiranja podatkov o rezervahrudnin in talnih voda ter o bilanci teh rezerv (Uradni list SFRJ, št. 53/77, 24/86 in17/90);Odlok o postopku ugotavljanja in overjanja razvrščenih rezerv rudnin in talnih voda(Uradni list SRS, št. 1/79).DELO IN NALOGE KOMISIJEKomisija kot strokovni organ ministrstva, pristojnega za rudarstvo, opravljanaslednja dela:− Pregled elaboratov o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov mineralnih surovin inugotavljanje in overjanje zalog in virov posameznih mineralnih surovin.• Komisija na podlagi pozitivne ocene predlaga ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo,da izda potrdilo o zalogah in virih mineralnih surovin v raziskovalnem alipridobivalnem prostoru.• Če komisija oceni, da je potrebno elaborat dopolniti ali popraviti, ga vrne nosilcurudarske pravice (ali izdelovalcu elaborata) in določi rok, v katerem je treba elaboratdopolniti ali popraviti.• Ministrstvo na predlog komisije izda potrdilo o stanju zalog in virov mineralnesurovine.• Torej, komisija ugotavlja pravilnost in način izračuna ter stanje zalog in virovmineralne surovine v odobrenem raziskovalnem oziroma pridobivalnem prostoru.− Na podlagi podatkov o letnem pridobivanju in izkoriščanju mineralne surovine zaposamezne pridobivalne in raziskovalne prostore, ki jih letno sporočajo nosilcirudarskih pravic, komisija izdeluje letne bilance o stanju zalog in virov mineralnihsurovin v Republiki Sloveniji.− Izdeluje in strokovno tolmači ali ocenjuje razne akte za potrebe ministrstev,raziskovalnih organizacij, nosilcev rudarskih pravic ali drugih pravnih in fizičnih oseb.− Letno poroča ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, o svojem delu.Način dela in poslovanja komisije sta določena s poslovnikom o delu komisije.Komisijo imenuje minister, pristojen za rudarstvo.NASTANEK KOMISIJEPrva komisija za potrjevanje zalog mineralnih surovin je bila ustanovljena leta 1959in je imela svoj sedež na Geološkem zavodu Ljubljana. Naslov komisije je bil: Komisija zapotrjevanje zalog mineralnih surovin pri Geološkem zavodu Ljubljana (Geološki zavod jeimel v tem letu tudi posebno komisijo za pregled in overjanje elaboratov).Kmalu po letu 1960 so se v Republiki Sloveniji začeli izdelovati in overjati elaborati oklasifikaciji in kategorizaciji rezerv trdnih mineralnih surovin skladno s tedanjimi veljavnimipredpisi SFRJ.

stran 94MINERALNE SUROVINELeta 1977 je bil na takratnem zveznem nivoju sprejet »Zakon o enotnem načinuugotavljanja, evidentiranja in zbiranja podatkov o rezervah rudnin in talnih voda ter obilanci teh rezerv« (Uradni list SFRJ, št. 53/77, 24/86 in 17/90). Na podlagi tega zakona jeIzvršni svet Skupščine SR Slovenije izdal »Odlok o postopku ugotavljanja in overjanjarazvrščenih rezerv rudnin in talnih voda« (Uradni list SRS, št. 1/79, z dne 13.01.1979).Na podlagi tega odloka je prenehala obstajati Komisija pri Geološkem zavodu in jebila imenovana »Republiška komisija za ugotavljanje rezerv rudnin in talnih voda« v okviruRepubliškega sekretariata za industrijo. Za sedež komisije je bil določen Geološki zavodLjubljana (kasneje Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko) oziroma današnji Geološkizavod Slovenije, ki je pravni naslednik Geološkega zavoda Ljubljana oziroma Inštituta zageologijo, geotehniko in geofiziko.Na podlagi Zakona o enotnem načinu ugotavljanja, evidentiranja in zbiranjapodatkov o rezervah rudnin in talnih voda ter o bilanci teh rezerv je bil na takratnemzveznem nivoju izdelan »Pravilnik o uvrščanju zalog trdnih mineralnih surovin v razrede invrste in o njihovi evidenci«, ki je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 53/79, z dne10.10.1979.Nekdanji zvezni predpisi se uporabljajo še danes, saj niso v nasprotju z Ustavnimzakonom za izvedbo Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91) ter so priznani v115. členu Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo).V prvem mandatnem obdobju, od leta 1979 do leta 1982, je Republiška komisija zaugotavljanje rezerv rudnin in talnih voda štela 5 članov. Člane je imenoval takratniRepubliški sekretariat za gospodarstvo SR Slovenije iz strokovnih vrst republiškegaupravnega organa, pristojnega za rudarstvo, rudarskega inšpektorata, Fakultete zanaravoslovje in tehnologijo in Geološkega zavoda Ljubljana.V drugem mandatnem obdobju, od marca 1983 do februarja 1988, je komisija štela 9članov. Komisijo je imenoval takratni Republiški komite za energetiko.V tretjem mandatnem obdobju, od februarja1989 do februarja1998, je komisija štela9 članov. Komisijo so imenovali takratni Republiški komite za varstvo okolja in urejanjeprostora, Republiški komite za energetiko in Republiški komite za industrijo ingradbeništvo.Komisija z enakim nazivom nadaljuje z ugotavljanjem in overjanjem zalogposameznih vrst mineralnih surovin tudi po letu 1998. Komisijo je tega leta, na predlogDirekcije za rudna bogastva s sedežem v Velenju, imenovalo s posebno odločbo Ministrstvoza gospodarske dejavnosti. Štela je 7 članov.Komisija je februarja leta 2005 z odločbo ministra za gospodarstvo dobila dva novačlana. Zamenjana sta bila tajnik komisije (odhod v pokoj g. I. Strgarja) in predstavnikMinistrstva za gospodarstvo, Sektorja za rudarstvo (odpoved delovnega razmerja g. P.Bizilja). Člani komisije so predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za okolje inprostor, Naravoslovno-tehniške fakultete in Geološkega zavoda Slovenije.

MINERALNE SUROVINE stran 95POROČILO O DELU KOMISIJE V LETU 2005Republiška komisija za ugotavljanje rezerv rudnin in talnih voda je imela v letu 2005štiri redne seje in eno izredno sejo.Na rednih sejah je komisija obravnavala:− Elaborat o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov naravnega kamna –flišnega peščenjaka v nahajališču Jelarji pri Škofijah, s stanjem 31.12.2004;− Elaborat o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov andezitnega tufa naobmočju kamnoloma Lenart, s stanjem 31.12.2003;− Elaborat o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov naravnega kamna –pisanega apnenca v nahajališču Hotavlje, s stanjem 31.12.2004;− Elaborat o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov tehničnega kamna –dolomita na območju kamnoloma Bučka, s stanjem 31.12.2004.Ministrstvu za gospodarstvo Republike Slovenije so bili predlagani v potrditev vsištirje elaborati.Poleg obravnave elaboratov o zalogah in virih mineralnih surovin je komisijaopravljala tudi druge naloge za potrebe Ministrstva za gospodarstvo, Direktorata zaenergetiko, posameznih nosilcev rudarskih pravic in raziskovalnih organizacij ter drugihpravnih subjektov, ki izdelujejo elaborate ali se ukvarjajo s pridobivanjem in raziskovanjemmineralnih surovin.Komisija je izdelala tudi letno bilanco zalog in virov energetskih in nekovinskihmineralnih surovin, s stanjem 31.12.2004, na območju Republike Slovenije.V letu 2005 je komisija delovala v naslednji sestavi:− Trajan Dimkovski, univ.dipl.inž.geol., predsednik komisije,− mag. Milan Bidovec, univ.dipl.inž.geol., tajnik komisije,− mag. Anton Planinc, univ.dipl.inž.rud., namestnik predsednika komisije,− prof.dr. Simon Pirc, univ.dipl.inž.geol., član,− dr. Janko Urbanc, univ.dipl.inž.geol., član,− Simon Friškovec, univ.dipl.inž.rud. in geoteh., član,− Jelena Hladnik, univ.dipl.inž.kraj.arh., članica.Opomba: V času pisanja tega prispevka sta bila v Uradnem listu RS izdana dva nova pravilnika, insicer:− P R A V I L N I K o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov nafte, kondenzatov in naravnih plinov(Uradni list RS, št. 36/06, z dne 06.04.2006, stran 3794 do 3803) in− P R A V I L N I K o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin (Uradni list RS,št. 36/06, z dne 06.04.2006, stran 3804 do 3860),v katerih je dosedanja Republiška komisija za ugotavljanje rezerv rudnin in talnih vodapreimenovana v Komisijo za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin. Komisija bo imela pet članov.Več o novih pravilnikih je podano v Prilogi na str. 28.Literatura−−Arhiv komisije, Dimičeva 14, Ljubljana.Strgar, I., Čebulj, A., 2001: Nekaj podatkov o delovanju komisij za ugotavljanje in ocenjevanje zalogter o izdelavi bilanc mineralnih surovin v RS, Geologija 44/1, 199-205, Ljubljana 2001.Prispevek pripravila: Trajan Dimkovski, mag. Milan Bidovec

stran 96MINERALNE SUROVINEMinistrstvo za gospodarstvo, Inšpektorat RS za energetiko in rudarstvo –Rudarska inšpekcijaVARNOST IN ZDRAVJE V SLOVENSKEM RUDARSTVUUVODRepublika Slovenija kot mlada država in nova članica EU v okviru danih možnostinadaljuje z razvojem rudarske stroke na različnih področjih. Razvoj se ustvarja tako napodročju podzemnega pridobivanja premogov in okrasnega kamna, pri površinskempridobivanju tehničnega kamna ter na področju gradnje podzemnih gradbenih objektov.V okviru državne uprave je rudarstvo kot panoga umeščeno v Ministrstvo zagospodarstvo. V okviru ministrstva upravlja upravne zadeve na področju rudarstva Sektorza rudarstvo pri Direktoratu za energijo, inšpekcijski nadzor pa izvaja rudarska inšpekcija vokviru Inšpektorata Republike Slovenije za energetiko in rudarstvo pri Ministrstvu zagospodarstvo.Podlaga za delovanje rudarske inšpekcije so poleg generalnih zakonov še Zakon orudarstvu in Zakon o varnosti in zdravju pri delu ter Zakon o tehničnih zahtevah zaproizvode in o ugotavljanju skladnosti. Pristojnost nadzora rudarske inšpekcije predstavljanadzor nad izvajanjem tehničnih ukrepov, ukrepov s področja varnosti in zdravja priizvajanju rudarskih del ter nadzor trga neživilskih proizvodov na področju rudarstva. Izvajatudi nadzor nad elektroenergetiko v rudarstvu ter nadzor nad izvajanjem izkopa in primarnepodgradnje pri gradnji podzemnih gradbenih objektov (predori). V ministrstvu opravljanaloge na področju rudarstva 12 delavcev, od tega je 6 rudarskih inšpektorjev.PREDSTAVITEV SLOVENSKEGA RUDARSTVA V ŠTEVILKAH− Število subjektov: 230• Sedem rudnikov in naftno-plinsko polje v zapiranju in dva rudnika s podzemnimpridobivanjem v obratovanju z obrati ter pridobivanje nafte, kar pomeni 39 rudarskihobratov z največjim deležem števila zaposlenih na področju rudarstva v RS,• 295 rudarskih obratov in objektov na površini na 242 lokacijah,• in 27 izvajalcev rudarskih del.− Število zaposlenih v rudarstvu: 4255• podzemno pridobivanje: 2620,• zapiranje rudnikov: 460,• površinsko pridobivanje: 820,• druga rudarska dela (predori, miniranje, vrtanje): 270,• nafta in plin: 66.− Nakopane količine mineralnih surovin v letu 2005:• premog: ~ 4,5 mio ton,• tehnični in okrasni kamen: ~20 mio ton,• nafta in plin: ~600 t nafte in ~ 5 mio m 3 plina.Pridobivanje rud in drugih surovin (svinec, cink, živo srebro, kaolin) s podzemnimpridobivanjem je bilo ustavljeno pred letom 2000 v skladu s sprejetimi odločitvami države.

MINERALNE SUROVINE stran 97ZGODOVINSKO-GEOGRAFSKI ASPEKTI RUDARSTVA V SLOVENIJI PRED LETOM2000Slovenija je zaradi svoje geografske lege na stičišču osrednjih dogodkov v Evropi.Njene danosti v naravnem bogastvu so že zelo zgodaj vzpodbudile rudarsko dejavnost tegapodročja. Prvi začetki premogovništva za takratne industrijske potrebe segajo v sredino 17.stoletja. Po I. svetovni vojni se je premogovništvo razmahnilo v Zasavju in v Savinjski terŠaleški dolini. Ob premogovniku Velenje je bila leta 1924 zgrajena prva termoelektrarna vKraljevini Jugoslaviji. Po II. svetovni vojni je bila energetika v začetnem obdobju sicer vpovojih, vendar je kot bazna industrija kmalu pridobila splošni gospodarski pomen. Po prvienergetski krizi v 60. se je ob premogovnih bazenih pričela izgradnja energetskih blokov zaproizvodnjo električne energije. S takšno povezavo premogovnika in termoelektrarne jepremog vse bolj postajal energent v strateškem energetskem razvoju po vzoru tedanjihevropskih držav.V tem obdobju je proizvodnja premoga postala temelj energetike, ki je svojoprimarno vlogo obdržala vse do novih vplivov, ko se je struktura energentov pričelaspreminjati v povezavi z varovanjem okolja. Sledilo je 10-letno obdobje zapiranja manjšihrudnikov premoga. Dela na zapiranju teh rudnikov bodo zaključena v naslednjih dveh letih.Rudnik z najkrajšo življenjsko dobo v Sloveniji je gotovo Rudnik urana Žirovski vrh,ki nikoli ni zaživel v predvidenem obsegu. Rudnik urana je bil na podlagi dolgoročnihenergetskih planov pred osamosvojitvijo označen kot potencialni energetski objekt. Rudnikje bil ustanovljen kot podjetje v ustanavljanju v letu 1976. Formalno pravno ni prišlo donjegove ustanovitve, je pa v letu 1990 prišlo do odločitve o začasni ustavitvi pridobivanja,čemur je sledila odločitev o zapiranju rudnika. Rudnik je v zaključni fazi zapiranja.Hkrati ob zapiranju rudnikov premoga se je izvajalo zapiranje rudnikov rud.Med najstarejšimi rudniki na svetu je zagotovo Rudnik živega srebra Idrija. Začetkiidrijskega rudnika segajo v leto 1490. Najstarejša do sedaj znana listina o idrijskem rudnikuizhaja iz leta 1493. Pestra zgodovina lastništva rudnika sega od oglejskih patriarhov prekoHabsburžanov, ki so rudnik v 16. stol. dodelili avstrijskemu dvoru. Med obema vojnama jepripadal italijanski oblasti, po II. svetovni vojni pa je bil nacionaliziran. V 500-letnizgodovini je bilo odkopano 4,7 mio ton rude in je bilo pridobljeno 107 tisoč tonkomercialnega živega srebra. Po količini pridobljene rude je idrijski rudnik drugi največjirudnik živega srebra na svetu. Rudišče še ni izčrpano. Pridobivanje rude in njena predelavaje bila zaključena v letu 1989. Rudnik je v fazi zaključnih zapiralnih del. Del jame je odprtza turistične namene - muzejska dejavnost.Naslednji rudnik, ki ga v slovenskem prostoru uvrščamo med starejše, je Rudniksvinca in cinka Mežica. Začetki rudarjenja segajo v 16. stol. Prehod na industrijski načinpridobivanja in predelave rude je nastopil v 18. stol. V obdobju do konca I. svetovne vojneje bil rudnik najprej v lasti angleških družb, nato pa v lasti nemške družbe. Po letu 1945 jebil nacionaliziran. Rudnik je normalno obratoval in dosegel najvišjo raven v letih 1960-1970, ko je prišlo do poskusa izvajanja prvega sanacijskega programa kot posledica tržnihzakonitosti svetovnega trga. V letu 1994 je prišlo do prenehanja pridobivanja in predelaverude. Pričelo se je izvajati zapiralna dela tako na površini kot v jami. Rudnik je zaprt, delodprtih jamskih prostorov je namenjen turizmu - muzejska dejavnost in spremljavi posledicvplivov rudarskih del.

stran 98MINERALNE SUROVINEZapiralna dela predstavljajo posebno izkušnjo tako pri nadzoru nad izvajanjemzapiralnih del kot pri načrtovanju zapiranja. Izziv pri načrtovanju zapiralnih del predstavljavarovanje okolja in spremljava vplivov rudarskih del na okolje.SLOVENSKO RUDARSTVO V NOVEM TISOČLETJUDolgoročno je na področju energetike predvideno le obratovanje PremogovnikaVelenje, ki je prav tako ozko povezano z obratovanjem Termoelektrarne Šoštanj, to je doleta 2040. Po letu 2012, ko bo dokončno prenehalo obratovanje Rudnika Trbovlje Hrastnik,bo ostal v slovenskem prostoru samo Premogovnik Velenje kot edina surovinska baza zapotrebe energetike.V Sloveniji se bo nadaljevalo površinsko in podzemno izkoriščanje naravnega kamna,tehničnega kamna, lončarske in opekarske gline ter morske soli in drugih mineralnihsurovin.Površinsko izkoriščanje tehničnega gradbenega in okrasnega kamna predstavlja vslovenskem prostoru pomemben delež v predelovalni industriji in gradbeništvu. Trenutno jeregistriranih preko 200 površinskih kopov-kamnolomov, kjer se letno pridobi okoli 20 mioton tehničnega gradbenega kamna. V vseh registriranih površinskih kopih je v zadnjih 20-ihletih prišlo do korenitih sprememb na področju posodabljanja načinov pridobivanja inpredelave. V površinskih kopih okrasnega kamna pa se uvajajo rudarske metode zapridobivanje blokov z rezalnimi stroji. Kjer razmere v ležišču dopuščajo, se uvaja podzemnopridobivanje blokov. Razmišlja se tudi o podzemnem pridobivanju tehničnega gradbenegakamna s ciljem nadaljnje uporabe tako izdelanih podzemni objektov.Slovenija je iz geološkega vidika zanimiva. V preteklosti se je na različne načineizkoriščalo tudi druge vrste kamnin (marmor, sienit, andezit, boksit itd.), vendar gre v takihprimerih za ležišča manjšega obsega, v katerih ni pogojev za uvedbo masovnegaizkoriščanja.Z usihanjem podzemnega pridobivanja premogov in rud postaja površinskopridobivanje ena izmed alternativ dolgoročnega razvoja rudarske stroke.Rudarska dela se izvajajo tudi v drugih gospodarskih vejah. Globinska vrtanja,miniranje v gradbeništvu, gozdarstvu in kmetijstvu so postala vsakdanjost. Zaradi zapiranjadelovnih mest in zmanjševanja obsega del v rudarstvu so specializirane skupine pričele zizvajanjem rudarskih del izven domene rudarstva. Večinoma taka dela izvajajo rudarji ali paso si delavci v drugi stroki pridobili rudarska znanja. Posebnost pa predstavljajo podzemnegradnje oziroma izdelava podzemnih objektov za potrebe gradbeništva, kot so predori,prezračevalni in servisni jaški v cestogradnji, podzemna skladišča itd.VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU−−−−Izvajanje rudarskih del se deli na štiri glavna področja, in sicer:na podzemno raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin in zapiranje rudnikov,na površinsko raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin,na globinsko vrtanje pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin,na izvajanje drugih rudarskih del, ki niso povezana z raziskovanjem in izkoriščanjem.

MINERALNE SUROVINE stran 99Varnost in zdravje pri delu je z novo zakonodajo in s članstvom Slovenije v EUpridobilo nove osnove in nov pomen. Varnost in zdravje pri izvajanju rudarskih del sledinajprej ciljem javnega interesa in šele nato interesom lastnikov ter delavcev.Delež, ki ga imajo posamezni izvajalci oz. posamezne skupine izvajalcev na sorodnihpodročjih v skupnem številu zaposlenih, je razviden iz krožnega diagrama zaposlenih napodročju rudarstva.Število zaposlenih na področju rudarstva vSloveniji v letu 2005lignit46%rjavi premog11%povr.izkoriš.21%zap.rudnikov15%nafta2%rud.dela5%Zaradi prilagajanja gospodarskim, okoljevarstvenim in družbenim spremembam se jetrend zmanjševanja števila zaposlenih v slovenskem rudarstvu v letu 2005 nadaljeval zenako vrednostjo, kot velja že vse od leta 1991 dalje. Zmanjševanje zaposlenosti vrudarstvu je razvidno iz naslednjega diagrama:GIBANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH NA PODROČJU RUDARSTVA V R SLOVENIJI16število x 10001412108642131214141414131010998877766555401984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005letoSkladno z zmanjševanjem števila zaposlenih v rudarstvu in zapiranjem neproduktivnihrudnikov, je sledilo zmanjševanje števila nesreč pri delu. Trend zmanjševanjaštevila nesreč je prikazan v naslednjem diagramu.V diagramu je prikazano tudi število nesreč s telesnimi poškodbami na enotozaposlenih za 15-letno obdobje. Iz omenjenega diagrama je razviden izrazit trend upadanjaskupnega števila nesreč, kljub minimalnemu odstopanju od prikazane linije trenda v zadnjihtreh letih.

stran 100MINERALNE SUROVINENesreče na področju rudarstva v RS1.4001.2001.000800600400200skupno št.nesrečšt.nesreč/10.000 zap.01991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006Naslednja tabela ponazarja analitični prikaz števila nesreč v zadnjem petletnemobdobju, ki zajema dejavnost v celoti, tako na površini kot pod zemljo. Stanje se ujema ssplošnim trendom zmanjševanja števila nesreč.nesrečeletoindexis poškodbami 2001 2002 2003 2004 2005 05/04 05/03 05/02 05/01lažjimi 402 294 352 289 256 88,6 72,7 87,1 63,7hujšimi 4 4 8 7 1 14,3 12,5 25,0 25,0s smrtnim izid. 5 2 5 2 1 50,0 20,0 50,0 20,0skupaj: 411 300 365 298 258 86,6 70,7 86,0 62,8nesreče na1000 zaposlen.indexi2001 2002 2003 2004 2005 05/04 05/03 05/02 05/01lažjimi 71,6 56,0 49,0 61,8 59,9 96,9 122,2 107,0 83,6hujšimi 0,7 0,8 1,5 1,5 0,2 16,0 16,0 30,0 33,7s smrtnim izid. 0,89 0,38 0,97 0,43 0,24 55,8 24,7 63,2 26,9skupaj: 77 78,3 73,2 64,3 60,4 93,9 82,5 77,1 78,4Naslednji krožni diagram nazorno prikazuje razporeditev skupnega števila nesreč poposameznih dejavnostih znotraj rudarstva. Podzemno pridobivanje premoga še vednopredstavlja področje največjega tveganja. Potencialne nevarnosti, ki pri podzemnempridobivanju premoga predstavljajo največja tveganja, so vdori tekočih mas, vdori nevarnihjamskih plinov, jamski požari, premogov prah in metan. Pri površinskem pridobivanju pa sotveganja, kot so zdrsi brežin, prevrnitve strojev in drugo. Rudarska inšpekcija kot organ sposebnimi pooblastili raziskuje nesreče s smrtnim izidom in skupinske nesreče. Glede naokoliščine raziskuje tudi nesreče s hujšimi posledicami.

MINERALNE SUROVINE stran 101Nesreče pri delu na področju rudarstva v Sloveniji vletu 2005rjavi premog24%lignit49%povr.izkorišč.12%zap.rudnikov7%rud.dela7%nafta1%Zaradi nesreč pri delu v rudarstvu pa je bilo v letu 2005 izgubljeno število dnin, kotje prikazano v naslednjem krožnem diagramu:Izgubljene dnine zaradi nesreč napodročju rudarstva v letu 2005lignit44%rjavi premog30%nafta1%rud.dela6%povr.izkorišč.zap.rudnikov13%7%Iz krožnega diagrama števila izgubljenih dnin po posameznih področjih rudarstva jerazvidno, da je imelo področje pridobivanja lignita v letu 2005 največji delež v celotnemštevilu izgubljenih dnin zaradi nesreč pri delu, da je področje rjavega premoga na drugemmestu, na tretjem pa področje drugih rudarskih del in da sta področji površinskegaizkoriščanja in drugih rudarskih del približno enaka po deležu izgubljenih dnin v celotnemštevilu, področje zapiranja rudnikov pa izstopa po manjšem številu.GIBANJE ŠTEVILA IZGUBLJENIH DNIN ZARADI NESREČ605040514752454444število x 10003020100343029 292826242421 1917129 10 961984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005leto

stran 102MINERALNE SUROVINETrend zmanjševanja števila izgubljenih dnin zaradi nesreč pri delu v slovenskemrudarstvu se je v letu 2005 nekoliko zmanjšal, kot je razvidno iz gornjega diagrama. Sicer papredstavlja število izgubljenih dnin v letu 2005 le petino vrednosti števila iz leta 1984.GIBANJE ŠTEVILA IZGUBLJENIH DNIN NA ENO NESREČO403536363025293232333330322930število2015201920181820202021242410501984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005letoGornji diagram dopolnjuje diagram števila izgubljenih dnin zaradi nesreč v rudarstvu.Prikazano stanje pomeni, da se število nesreč sicer zmanjšuje, povečalo pa se je številoizgubljenih dnin na eno nesrečo.Podzemno pridobivanje premogaPodročje podzemnega pridobivanja premoga, ki zajema pridobivanje lignita vPremogovniku Velenje in pridobivanje rjavega premoga v Rudniku Trbovlje Hrastnik, kljubzapiranju rudnika Trbovlje in rudnika Hrastnik, še vedno predstavlja za rudarsko inšpekcijonajobsežnejše področje dela. Prav tako pa je omenjeno področje nadzora tudi najboljzahtevno, saj je na tem področju istočasno izpostavljeno najrazličnejšim nevarnostim zrelativno visokimi tveganji največje število zaposlenih.Večletno stanje na področju pridobivanja oz. proizvodnje lignita, števila zaposlenihin števila nesreč pri delu je razvidno iz naslednje tabele:leto proizvod. št. št. nesrečton zaposlenih1996 3.950.000 4.026 3461997 4.140.000 3.953 3121998 4.063.000 3.852 2111999 3.804.000 3.781 2112000 3.743.000 2.773 1712001 3.450.000 2.754 1572002 4.458.390 2.597 1112003 4.221.727 2.456 1472004 4.197.709 2.131 1372005 3.945.100 2.007 11605/04 94 94 85

MINERALNE SUROVINE stran 103Iz zgornje tabele je razvidno, da je bila proizvodnja lignita v letu 2005 manjša odproizvodnje v letu 2004 za 6 %, glede na leto 1996 pa približno enaka. Prav tako je iz istetabele razvidno, da se je povprečno število zaposlenih pri pridobivanju lignita v letu 2005 vprimerjavi z letom 2004 zmanjšalo za 6 %, v primerjavi z letom 1996 pa prepolovilo. Zadoseženo proizvodnjo pa se je število nesreč pri delu v primerjalnem obdobju zmanjšalo za15 %, glede na leto 1996 pa približno za trikrat.Prikaz proizvodnje lignita in števila nesreč pri delu na enoto proizvodnje500400300200št.nesreč/1.000.000 tonproizvodnja (ton x 10.000)10001989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006-100letoVečletno stanje na področju pridobivanja rjavega premoga, števila zaposlenih inštevila nesreč pri delu je razvidno iz naslednje tabele:letoproizvod.tonšt.zaposlenihšt. nesreč1996 744.800 1.505 2691997 806.821 1.454 2731998 827.630 1.385 2551999 757.934 1.347 2042000 736.546 1.320 1442001 684.972 1.264 1332002 638.709 1.155 842003 607.786 549 592004 493.459 627 722005 594.400 610 5505/04 120 97 76Iz zgornje tabele je razvidno, da je bila proizvodnja rjavega premoga v letu 2005večja od proizvodnje v letu 2004 za 20 %, glede na leto 1996 pa manjša za 20 %. Prav takoje iz iste tabele razvidno, da se je povprečno število zaposlenih pri pridobivanju v letu 2005v primerjavi z letom 2004 zmanjšalo za 3 %, v primerjavi z letom 1996 pa za 2,5-krat. Zadoseženo proizvodnjo se je število nesreč pri delu v primerjalnem obdobju zmanjšalo za 24%, glede na leto 1996 pa približno za 4,5-krat.

stran 104MINERALNE SUROVINEPrikaz proizvodnje rjavega premoga in števila nesreč pri delu na enoto proizvodnje1.2001.000št.nesreč/1.000.000 tonproizvodnja x1000ton80060040020001989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006letoIz diagrama proizvodnje rjavega premoga ter števila nesreč na en milijon ton jerazvidno, da je pri obeh kazalcih prisoten približno enak in relativno močan trend upadanjaštevila nesreč. Če se primerja trend gibanja kazalca števila nesreč na en milijon ton napodročju pridobivanja lignita in na področju pridobivanja rjavega premoga v posameznemdiagramu, potem se lahko vidi, da je isti kazalec na področju lignita manj ugoden kot napodročju rjavega premoga. Če pa se primerja isti kazalec le za leto 2005, potem je mogočeugotoviti, da je ta kazalec na področju rjavega premoga za 2,6-krat večji od področja lignita.Podzemno pridobivanje mineralnih surovin in zapiranje rudnikovPodročje podzemnega pridobivanja mineralnih surovin vključuje izvajanje nadzora napodročju podzemnega izkoriščanja lignita in rjavega premoga, področje zapiranja rudnikovpa vključuje področje podzemnih rudnikov premoga in kovin v zapiranju.Gibanje števila zaposlenih in nesreč na področju zapiranja rudnikov12001000800zapnesrečena1000 zap60040020001996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006letoPodročje nadzora zapiranja rudnikov premoga in kovin je vključevalo zapiranje štirihrudnikov premoga, to so rudnik Senovo, rudnik Zagorje, rudnik Kanižarica in rudnik Trbovljein Hrastnik, ter treh rudnikov kovin, to so rudnik svinca in cinka Mežica, rudnik živegasrebra Idrija in rudnik urana Žirovski vrh. V letu 2005 je bilo na področju zapiranja trehpremogovnikov zaposlenih še 2,8 % skupnega števila delavcev na področju rudarstva v RS,v letu pred tem pa 2,6 %.

MINERALNE SUROVINE stran 105Površinsko izkoriščanje mineralnih surovinPodročje površinskega pridobivanja mineralnih surovin je po številu izvajalcev, poštevilu lokacij in po obsegu izkopa mineralnih surovin najbolj obsežno področjeinšpekcijskega nadzora. Po številu zaposlenih pa je to področje na drugem mestu.Prej navedena zmanjšanja skupnega števila nesreč in nesreč z lažjimi telesnimipoškodbami sledijo dolgoletnemu izrazitemu trendu upadanja, kot sledi iz naslednjegadiagrama.Število zaposlenih in nesreč na področju površinskegapridobivanja2000180016001400120010008006004002000199119921993199419951996skupni staležnesreč/10.000 zap.1997199819992000200120022003200420052006Druga rudarska dela (podzemne gradnje, miniranje, uporaba jamskih objektov poopustitvi izkoriščanja)V področje drugih rudarskih del, ki niso v neposredni povezavi z raziskovanjem inizkoriščanjem mineralnih surovin, se po zakonu uvršča dela na področju podzemnih gradenj(izkop in primarna podgradnja), dela na področju miniranj in dela na področjurekonstrukcije in vzdrževanja podzemnih objektov po končanem izkoriščanju mineralnihsurovin.Stanje skupnega števila nesreč in nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami sledijodolgoletnemu trendu, število nesreč na enoto zaposlenih pa je enako dolgoletnemu trendustagnacije. Po številu nesreč na 1000 zaposlenih to področje namreč ne odstopa bistvenood premogovnikov s proizvodnjo, od ostalih pa bistveno odstopa v negativnem pomenu.Zato se je na omenjenem področju inšpekcija še posebej angažirala v smislu preventivnegadelovanja, kot bo navedeno v poglavju raziskave nesreč. V ta namen so bili izdani številniukrepi.

stran 106MINERALNE SUROVINENesreče na področju drugih rudarskih del8007006005004003002001000skupni staležnesreč/1000 zap.1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006Iz diagrama števila zaposlenih in nesreč na področju podzemnih gradenj je razvidno,da se večletni trend števila nesreč na enoto zaposlenih ohranja, da se je skupno številozaposlenih izrazito zmanjšalo in da se je zmanjšalo število izgubljenih dnin na enotozaposlenih. Prav tako so v prikazanem diagramu vidni trendi za leto 2006.PRIMERJAVA RUDARSTVA Z GOSPODARSTVOMDelež nesreč v rudarstvu glede na ostale nesreče v gospodarstvu je prikazan vspodnji tabeli. Podatki za gospodarstvo se nanašajo na obravnavo tistih nesreč, kjer je jasnazveza delodajalec-delojemalec.Leto Št. vseh nesrečŠt. smrtnih nesrečGospodarstvo RS Rudarstvo RS Gospodarstvo RS Rudarstvo RS1998 26 204 622 8 01999 27 421 518 20 12000 26 536 344 17 12001 26 176 406 19 52002 26 362 300 26 22003 25 500 333 21 52004 26 000 301 13 22005 26 500 258 17 1Iz podatkov je razvidno, da rudarstvo še vedno predstavlja relativno visok deležnesreč. Predvsem je stopnja umrljivosti v rudarstvu še vedno visoka.

MINERALNE SUROVINE stran 107OCENA STANJAOcena stanja varstva pri delu na področju pridobivanja mineralnih surovin –rudarstva v Republiki Sloveniji je podana na naslednjih podlagah:− način in obseg pridobivanja,− število zaposlenih,− število nesreč pri delu.Natančna slika o stanju varstva pri delu v slovenskem rudarstvu izhaja iz analizenesreč pri delu, ki temelji na naslednjih kazalcih:− število nesreč/1mio ton,− število nesreč/1000 zaposlenih,− nesreče po vzroku nastanka (delovno okolje, osebni faktor),− nesreče po kraju nastanka (odkopi, pohodne poti, ostalo),− faktor resnosti in pogostosti.Iz tabel in diagramov je razvidno, da ima v letu 2005 največji delež pri nesrečahpodročje pridobivanje lignita, najmanjši pa področje nafte in plina, kar je odvisno tudi odštevila zaposlenih na posameznem področju. Za oceno stanja na področju varnosti poštevilu nesreč enoletno obdobje ne zadostuje. Zato se v diagramih prikazuje večletno stanjegibanja nesreč pri delu.Iz predlog je razvidno tudi, da je bilo v letu 2005 na področju rudarstva v Slovenijizaradi nesreč izgubljenih 6.232 dnin in da se je to število v primerjavi z letom 2004zmanjšalo za 32 %. Prav tako se je zmanjšalo število izgubljenih dnin na eno nesrečo, insicer za 20 %. Iz diagramov je razvidno, da absolutno število pada z enakim trendom kotštevilo nesreč, število izgubljenih dnin na eno nesrečo pa se je v letu 2005 spustilo na nivoiz leta 1993.Pri premogovnikih v zapiranju (Zagorje, Senovo, Kanižarica in deloma tudi Trbovlje inHrastnik) je slika stanja v diagramih prikazanih kazalcev za večletno obdobje podobna.Podatki o gibanju števila zaposlenih so podobni ali primerljivi s premogovnikom vproizvodnji, trenda zmanjševanja nesreč v absolutnem številu in na enoto zaposlenih pasta v sorazmerju s prej omenjenim področjem.Na področju zapiranja rudnikov s podzemno proizvodnjo rud (RSCM, RŽS, RŽV) jestanje zmanjševanja števila zaposlenih in števila nesreč za v diagramih prikazano obdobjeprimerljivo s premogovniki v zapiranju. Področje izgubljenih dnin pa ima v diagramunekoliko nenavadno sliko, ki pa je precej podobna področju premoga in katero je nemogočezadovoljivo pojasniti.Na področju površinskega pridobivanja mineralnih surovin je analiziranih 14izvajalcev. Iz diagrama zaposlenih in nesreč pri delu na področju površinskega pridobivanjamineralnih surovin v 14-letnem obdobju je razvidno, da je trend zaposlenih v rahlemupadanju, trend števila nesreč na enoto zaposlenih pa je vseskozi enak.Na področju drugih rudarskih del, na področju podzemnih gradenj, je trend številazaposlenih v zadnjih treh letih v upadanju, število nesreč na enoto zaposlenih pa v komajopaznem upadanju.Seveda pa prej navedeni kazalci števila nesreč niso edini in v celoti ustrezni za opisstanja na področju varnosti.Znotraj rudarske panoge so postavljeni sprejeti ukrepi, ki sledijo trendom in vplivajona zmanjševanje skupnega števila nesreč kot na zmanjševanje stopnje umrljivosti. Dejstvo

stran 108MINERALNE SUROVINEje, da se analize izvajajo, prav tako se na podlagi ugotovljenega načrtujejo ukrepipreprečevanja. Prav tako se izvaja nadzor nad izvajanjem ukrepov. Razlog je torej potrebnoiskati v človeškem faktorju v povezavi s stanjem v panogi.ZAKLJUČEKZa ohranitev in izboljšanje doseženega nivoja varnosti in zdravja je potrebnozagotavljati intenzivnejše izobraževanje zaposlenih v okviru sistema in zagotavljatitehnološki razvoj odkopnih metod, ob uvajanju modernih sredstev za delo. Pri tem pa jeabsolutno potrebno izobraževanje zaposlenih, in sicer:− na področju izvajanja tehničnih in varstvenih ukrepov pri preprečevanju neposrednonastopajočih potencialnih nevarnosti,− usposabljanje nadzorno-tehničnega osebja,− zagotavljati treninge zaposlenih za primer ukrepanja v konkretnih primerih potencialnihnevarnosti,− poznavanje nevarnosti, določenih z oceno tveganja za delavca in posamezno deloviščeter izpopolnjevanje sistema in− stalno strokovno izpopolnjevanje na področju novih tehnologij vseh odgovornih oseb.Z upoštevanjem novih spoznanj obstaja realna možnost, da se z ustreznopremišljenimi ukrepi zagotovi v preteklosti doseženi nivo stanja varnosti in zdravja s ciljemnjegovega izboljšanja.Z vstopom Slovenije v evropsko skupnost so prenehala veljati prehodna obdobja napodročju uporabe oz. izvajanja predpisov o varnosti strojev, osebne varovalne opreme inproti eksplozijske zaščite. V slovenske predpise so evropske direktive o varnosti in zdravjuže v celoti uveljavljene. Implementacija ni bila posebej zahtevna, saj so bili v preteklostistari nacionalni predpisi že pred tem velikokrat na nivoju evropskih. Zdaj je uporabaimplementiranih evropskih normativov na področju varnosti in zdravja v nacionalnepredpise realnost.Prikazano stanje ne potrebuje posebnega komentarja, saj je stanje na področjuvarnosti in zdravja v rudarstvu v Republiki Sloveniji relativno ugodno. Slovenija je na tempodročju že nekaj let primerljiva z državami članicami Evropske zveze.Izkušnje pa kažejo, da nesreča nikoli ne počiva. Rudarska stroka se zaveda, da jeohranjanje in izboljševanje doseženega nivoja varnosti in zdravja pri delu odvisno odmnogih dejavnikov. Stalno zagotavljanje tehnološkega razvoja, izobraževanja in izvajanjainšpekcijskega nadzora je nujnost, saj se varnost in zdravje pri delu obravnava kotekonomska kategorija tudi v smislu zagotavljanja javnega interesa.Prispevek pripravil: mag. Anton PlanincDirektor rudarske inšpekcije

MINERALNE SUROVINE stran 109Univerzav LjubljaniNaravoslovnotehniškafakultetaPOVZETEK POROČILA O KAKOVOSTI MONTANISTIČNIHŠTUDIJEV NA NARAVOSLOVNOTEHNIŠKI FAKULTETI ZALETO 2005UVODSkladno s predlogom Komisije za kakovost študija na Univerzi v Ljubljani je bilaizdelana ocena realizacije predlogov za izboljšanje kakovosti študija na NTF in ocenakakovosti študija v letih od 2000 naprej. V povzetku poročila prikazani podatki so podani leza oddelke, ki izvajajo montanistične študije na Naravoslovnotehniški fakulteti.Montanistične študije na Naravoslovnotehniški fakulteti izvajajo naslednji oddelki:− OG - Oddelek za geologijo− OGR - Oddelek za geotehnologijo in rudarstvo− OMM - Oddelek za materiale in metalurgijo−−Ostale študije na Naravoslovnotehniški fakulteti izvajajta naslednja oddelka:OKII - Oddelek za kemijsko izobraževanje in informatikoOT - Oddelek za tekstilstvoPosamezni oddelki so pripravili kvantitativne kazalce kakovosti študija v svojihdodiplomskih in podiplomskih študijskih programih.Primerjava je bila narejena na naslednjih segmentih pedagoškega procesa:1. sodelovanje z inštituti, drugimi fakultetami, drugimi univerzami,2. dosežena stopnja vključevanja dodiplomskih programov v kreditni študij,3. izobraževanje učiteljev in asistentov na pedagoškem področju, na strokovnempodročju,4. dosežena stopnja primerljivosti programov s sorodnimi v tujini,5. količina pripravljenih študijskih gradiv,6. priprava in ponudba izbirnih predmetov,7. stopnja uvajanja projektnega dela s študenti,8. preverjanje kakovosti programov,9. stopnja vključevanja podiplomskih študentov v ECTS,10. širjenje mednarodnih stikov,11. znanstveno raziskovalno delo,12. povezovanje s slovensko industrijo (podjetja, ki zaposlujejo diplomante NTF).

stran 110MINERALNE SUROVINETam, kjer se kazalci kakovosti podajajo v koledarskem letu, so ocene narejene za leto2004 (segmenti 1, 3, 5, 10, 11, 12), kjer pa so kazalci vezani za študijsko leto (segmenti 2,4, 6, 7, 8, 9), so ocene narejene za študijsko leto 2004/05.Študentski referat NTF je pripravil statistično analizo študija na NTF za študijsko leto2004/2005, ki je bila podlaga za komentar o učinkovitosti študija na NTF.Obravnava v organih NTFPoročilo o kakovosti NTF za leto 2005 so obravnavali naslednji organi NTF: Komisijaza kakovost NTF, Kolegij NTF, Senat NTF pa je poročilo potrdil per rollam. Analizauresničevanja predlogov za izboljšanje kakovosti je bila izdelana na kolegiju NTF.OCENA REALIZACIJE PREDLOGOV ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTIOcena realizacije predlogov za izboljšanje kakovosti je podana po posameznihtočkah analogno z ocenami iz preteklih let. Sistem poskušamo obdržati, da lahko kvantificiramovsakoletne spremembe v posameznih segmentih ocenjevanja. Poleg številčnihkazalcev kakovosti v posameznem segmentu so podani tudi kratki komentarji z ocenokakovosti segmenta vsakega oddelka na NTF. Oddelki na NTF so različni in specifični, takoda kakovostna poenotena ocena nikakor ni možna. Ločeni komentarji tudi omogočajosledenje kakovostnih sprememb za vsak oddelek posebej.Ocenjevani so bili naslednji kazalci kakovosti:1. sodelovanje z inštituti, drugimi fakultetami, drugimi univerzami,2. dosežena stopnja vključevanja dodiplomskih programov v kreditni študij,3. izobraževanje učiteljev in asistentov na pedagoškem področju, na strokovnempodročju,4. dosežena stopnja primerljivosti programov s sorodnimi v tujini,5. količina pripravljenih študijskih gradiv,6. priprava in ponudba izbirnih predmetov,7. stopnja uvajanja projektnega dela s študenti,8. preverjanje kakovosti programov,9. stopnja vključevanja podiplomskih študentov v ECTS,10. širjenje mednarodnih stikov,11. znanstveno raziskovalno delo,12. povezovanje s slovensko industrijo (podjetja, ki zaposlujejo diplomante NTF),13. ocena učinkovitosti študija.Ad. 1. Pospeševanje sodelovanja z inštituti, drugimi fakultetami, drugimiuniverzami v SlovenijiOddelek NTFštevilo sodelujočih2000 2001 2002 2003 2004OG 8 19 19 16 27OGR 5 7 9 9 9OMM 8 20 24 20 16NTF 34 74 83 92 99

MINERALNE SUROVINE stran 111Oddelek za geologijoOddelek vzdržuje kakovostno sodelovanje tako z inštituti na področju raziskovalnihprogramov in projektov kot z drugimi fakultetami in univerzami pri izvedbi dodiplomskih inpodiplomskih študijskih programov. Sodelovanje na področju raziskovalnih programov inprojektov je delno odvisno od potrditve le-teh s strani ministrstva, zato so razumljivadoločena nihanja v številčno ovrednotenem sodelovanju v posameznih letih. Na Oddelku zageologijo smo pri prijavah programov in projektov v zadnjem obdobju vključevali tudi drugeraziskovalne inštitute, v naslednjem obdobju pa želimo ta sodelovanja še razširiti.Seveda je delovanje oddelka tesno povezano z Ministrstvom za znanost, visokošolstvo in tehnologijo in Ministrstvom za okolje in prostor. V okviru naše fakultete največsodelujemo z Oddelkom za geotehnologijo in rudarstvo (izmenjave pri pedagoških inraziskovalnih programih); na univerzi pa predvsem s programom Študij varstva okolja(izmenjava predavateljev in programov), Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo,Biotehnično fakulteto in Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo; z Univerzo vMariboru in Kopru, s Politehniko v Novi Gorici. Med agencijami RS ARAO, ARSO. Medinštituti največ sodelujemo z Geološkim zavodom Slovenije, Paleontološkim inštitutomZRC SAZU, Inštitutom za slovenski jezik ZRC, Inštitutom SAZU za raziskovanje krasa,Institutom Jožef Stefan, Inštitutom za rudarstvo, geotehnologijo in okolje (IRGO), Gradbeniinštitut ZRMK. Med sodelavci (partnerji) iz gospodarstva so najpomembnejši: PremogovnikVelenje, Rudnik živega srebra Idrija, Mineral Ljubljana, Marmor Sežana in Hotavlje, DDC,DARS.Oddelek za geotehnologijo in rudarstvoOGR je v obdobju 2004/2005 sodeloval oz. sodeluje z Univerzo v Mariboru,Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ), Ministrstvom za okolje, prostor inenergijo (MOPE), Ministrstvom za gospodarske dejavnosti (MGD), Inštitutom za rudarstvo,geotehnologijo in okolje (IRGO), Gozdarskim inštitutom Slovenije (GIS), Inštitutom zacelulozo in papir (ICP), Geološkim zavodom Slovenije (GeoZS), s katerimi sodelujemo vskupnih projektih ali so financirali oz. financirajo aplikativne raziskave in raziskavetehnološkega razvoja.OGR je v obdobju 2004/2005 sodeloval oz. sodeluje z gospodarstvom, in sicer sPremogovnikom Velenje, Marmor Hotavlje, Marmor Sežana, Rudnikom živega srebra Idrija vzapiranju, TE Brestanica, Eko, Karbon, Komuna javno komunalno podjetje Beltinci indrugimi rudarskimi in gradbenimi podjetji, ki financirajo ali sofinancirajo različne projekte,aplikativne raziskave in raziskave tehnološkega razvoja.Ad. 2. Uvedba novih in prenovljenih dodiplomskih programov v kreditni študijOddelek NTFPredviden čas realizacije vpeljave kreditnega študijaOGOGROMMprogrami so že ovrednoteni s KTprogrami so že ovrednoteni s KTprogrami so že ovrednoteni s KT

stran 112MINERALNE SUROVINEOddelek za geologijoNa Oddelku za geologijo intenzivno poteka priprava novega študijskega programageologije v skladu z bolonjsko deklaracijo. Program za prvi cikel je že pripravljen in gausklajamo z zahtevami Meril za akreditacijo visokošolskih študijskih programov. V pripravipa sta tudi programa za drugi in tretji cikel. V letu 2005/2006 bomo pripravo novegaštudijskega programa zaključili in če bo predlagani program sprejet, pričakujemo, da bo prvivpis v prenovljen študijski program mogoč že v šolskem letu 2006/2007.Oddelek za geotehnologijo in rudarstvoNa OGR imamo veljaven študijski program, ki je ovrednoten s kreditnimi točkami. Vzaključni fazi je nov študijski program, ki bo oddan v potrditev do konca leta 2005.Uvajanje študijskega programa načrtujemo v šolskem letu 2006/07.Ad. 3. Izobraževanje učiteljev in asistentov na pedagoškem področju, nastrokovnem področjuOddelek NTF število zaposlenih učiteljev in asistentov2000 2001 2002 2003 2004OG 17 17 17 17 17OGR 10 9 10 10 10OMM 20 20 20 16 21NTF skupaj 89 89 90 92 97Habilitirani visokošolski učitelji in sodelavci z redno zaposlitvijo na NTF na dan 31.12.2004oddelek asistent docent izr.prof. red.prof. predavat., višji Skupajuč. veščin predavat.OG 6 4 1 6 17OGR 2 3 1 2 2 10OMM 3 7 5 6 21Šport.1 1vzg.NTFskupaj 25 26 18 20 4 5 98Izobraževanje učiteljev na pedagoškem področjuOddelek NTFštevilo sodelujočih2000 2001 2002 2003 2004OG 0 0 2 1 2OGR 0 0 1 0 0OMM 0 0 1 4 3NTF skupaj 11 11 15 18 11

MINERALNE SUROVINE stran 113Izobraževanje učiteljev na strokovnem področjuOddelek NTFštevilo sodelujočih2000 2001 2002 2003 2004OG 6 7 8 1 9OGR 2 3 4 4 4OMM 6 8 10 0 29NTF skupaj 34 43 46 40 68Oddelek za geologijoInteres pedagoških delavcev za pedagoško izobraževanje sicer narašča, žal pa jedosegljivost izobraževanj v primernih terminih zaradi prezasedenosti slaba, kar se kaže tudiv nizkem številu letnih udeležb na pedagoških izobraževanjih za oddelek v letu 2003/2004.Na področju izobraževanja pedagoških delavcev bomo poskušali v prihodnjem letu stanjeizboljšati s spodbujanjem učiteljev in asistentov k udeležbi na pedagoških izobraževanjih.Udeležba na področju strokovnega izobraževanja je odvisna tako od ponudbe takihizobraževanj kot tudi od možnosti udeležbe. Menimo, da bi morala univerza aktivnovzpodbujati in sofinancirati pedagoško izobraževanje pedagoških delavcev na visokošolskihustanovah z dodatnim financiranjem.Oddelek za metalurgijo in materialeMladi raziskovalci na OMM redno opravljajo obveznosti na podiplomskem študiju.Učitelji in asistenti občasno izpopolnjujejo znanje na tujih univerzah (TU Clausthal, THAachen, Montanistische Universität Leoben, Selesian Technical University of Katowice).Učitelji opravljajo raziskovalno delo na programih in projektih Ministrstva za znanost intehnologijo in Ministrstva za gospodarstvo.Ad. 4. Primerljivosti programov s sorodnimi v tujiniOddelek za geologijoŠtudijski program Oddelka za geologijo je po predavanih vsebinah temeljnihgeoloških znanj primerljiv s študijskimi programi geologije na evropskih in ameriškihfakultetah. Popolna primerljivost programa ni možna, saj se zaradi kadrovskih potreb pogeologih v Sloveniji in racionalizacije izvedbe programa le-ta izvaja celostno v eni študijskismeri, ki zajema vse različne panoge geologije, medtem ko je v tujini študij geologije naposameznih fakultetah večinoma razdeljen na več smeri, ki pokrivajo ožja področja vede.Najprimerljivejše z našimi možnostmi študija so Masarykova univerza (Prirodoslovnafakulteta) v Brnu, Češka, Montanistična univerza (Montanistische Universität) v Leobnu,Avstrija in Tehnična univerza (Bergakademie) Freiberg, Nemčija, ki imajo primerljivo velikeskupine študentov geologije in podobno območje zaledja.Oddelek za geotehnologijo in rudarstvoZa študijski program OGR je bila narejena primerljivost z večimi izobraževalnimiustanovami v Evropi. Primerljiv je s študijskimi programi na Imperial College London, CityUniversity London.

stran 114MINERALNE SUROVINEOddelek za metalurgijo in materialeŠtudijski program na OMM smo primerjali s študijskimi programi za metalurgijo inmateriale najvidnejših univerz v Evropi in ZDA (univerze v Leobnu, Clausthalu, Krakowu,Freibergu, Duisburgu, Aachnu in Wisconsinu). Programi so podobni, upoštevati pa jepotrebno določene razlike zaradi specifičnosti Oddelka za materiale in metalurgijo.Ad. 5. Pripravljanje študijskih gradivOddelek NTFštevilo gradiv2000 2001 2002 2003 2004OG 6 10 7 3 2(+7)OGR 2 3 5 2 2OMM 9 1 4 0 4NTF skupaj 41 25 26 16 21Oddelek za geologijoNa Oddelku za geologijo vsakoletno pripravljamo in dopolnjujemo študijska gradiva,zaradi zahtevnosti in obsežnosti priprave pa število letno novo pripravljenih gradiv oscilira.*Precej materiala je pripravljenega za projekcijo in ga študenti lahko dobijo na CD (gradivopa ni registrirano v knjižnici).Oddelek za geotehnologijo in rudarstvoZaposleni na OGR so v obdobju 2004/05 izdali za študente rudarstva in geotehnologijenaslednja skripta:− KOŽELJNIK, Suzana. Elektrotehnika in elektronika : navodila za laboratorijske vaje :visokošolski strokovni program. 1. izd. Ljubljana: Naravoslovnotehniška fakulteta,Oddelek za geotehnologijo in rudarstvo, 2004. 34 str., ilustr.− RUNOVC, Franc, KORDAŠ, Marjan. Elektrofiziološke metode. 2. popravljena indopolnjena izd. Ljubljana: Naravoslovnotehniška fakulteta: Medicinska fakulteta, 2004.41 str., ilustr.Ad. 6. Priprava in ponudba izbirnih predmetovDodiplomski programiOddelek NTFštevilo obveznih predmetov99/00 00/01 01/02 02/03 03/04 04/05OG 39 39 39 39 39 39OGRUNI-R 34 34 34 34 34 34UNI-G 36 36 36 36 36 36VSŠ-R 33 28 28 28 28 29VSŠ-G 37 30 30 30 30 31OMM UNI - metal. 3 3 3 3 3 39UNI - mater. 42 42 42 42 42 42VSŠ - met.teh. 32

MINERALNE SUROVINE stran 115Oddelek NTFštevilo izb.predmetov99/00 00/01 01/02 02/03 03/04 04/05OG 0 0 0 0 0 0OGRUNI-R 0 0 0 0 0 0UNI-G 0 0 0 0 0 0VSŠ-R 0 0 0 0 0 0VSŠ-G 0 0 0 0 0 0OMM UNI - metal. 8 8 8 8 8 8UNI - mater. 0 0 0 0 0 0VSŠ - met.teh. 0Podiplomski programiOddelek NTFštevilo obv.predmetov99/00 00/01 01/02 02/03 03/04 04/05OG 3 3 3 3 3 3OGRMAG-R 6 5 5 5 5 5MAG-G 6 5 5 5 5 5OMMSmer metal. 3 3 3 3 3 3Smer mater. 42 42 42 42 42 3Oddelek NTFštevilo izb.predmetov, KT99/00 00/01 01/02 02/03 03/04 04/05OG 41 41 41 41 41 41OGRMAG-R 24 30 30 30 30 30MAG-G 21 30 30 30 30 30OMMSmer metal. 8 8 8 8 8 36Smer mater. 0 0 0 0 0 36Oddelek za metalurgijo in materialeUniverzitetni študij smer Materiali je bil v obdobju 2004/05 dopolnjen z izbirnimipredmeti Organizacija proizvodnje, Uvod v podjetništvo, Sociologija in Ekologija terizbirnimi moduli Tehnologija livarstva, Metalurške peči, Tehnologija preoblikovanja,Metalurške tehnologije in Kovinski materiali. Študent obvezno izbere 2 predmeta iznaštetih modulov in 1 predmet po želji.Visokošolski strokovni študij Metalurške tehnologije je sestavljen iz podobnihizbirnih predmetov.

stran 116MINERALNE SUROVINEPodiplomski študij Metalurgije sestavljajo izbirni moduli Procesna tehnika, Livarstvo,Preoblikovanje, Toplotna obdelava, Peči in Energetika. Študent izbere 4 predmete iz enegamodula in 2 predmeta iz drugih modulov. Podobno je sestavljen tudi podiplomski študijMaterialov, ki vsebuje naslednje izbirne module: Kovinski materiali, Keramični materialiPolimerni materiali in Kompozitni materiali.Ad. 7. Uvajanje projektnega dela s študentiOddelek za geologijoProjektno delo s študenti na OG na določen način že poteka. V njegove okvireskušamo organizirati tisto dodatno izobraževanje, ki ga študenti opravijo skupaj zmentorjem med študijem v določeni usmeritvi (mentorski študij), ki ponavadi privede dodiplome. Sodelujejo predvsem dobri in zelo dobri študenti, ki jim s tem omogočimopridobitev dodatnega znanja in tudi osnovo usmeritve (pomembno tudi za zaposlitev). Toje možnost, da formalno enovit (majhen) oddelek formira usmerjene kadre.Oddelek za geotehnologijo in rudarstvoNa OGR je skladno z uvedbo kreditnega študija predvideno tudi projektno delo sštudenti. V letnikih, kjer je manj študentov, že potekajo take oblike študija. Na osnoviizkušenj s projektnim delom s študenti predlagamo, da Univerza omogoči uvajanje takeganačina pedagoškega dela.Oddelek za metalurgijo in materialeNa Oddelku za materiale in metalurgijo se že dalj časa prakticira sodelovanještudentov pri raziskovalnem delu, ki poteka v okviru projektov in programov Ministrstva zaznanost in tehnologijo, Ministrstva za gospodarstvo in industrijskih projektov.Raziskovalno delo študentov 4. letnika poteka v okviru laboratorijskih vaj in seminarjev.Vsa diplomska in podiplomska dela (magisteriji in doktorati) so vključena v programe inprojekte, ki so tudi edini vir financiranja.Ad. 8. Preverjanje kakovosti programovOddelek za geotehnologijo in rudarstvoKakovost študijskih programov preverjajo posamezni oddelki na različne načine:− redni letni sestanki s predstavniki gospodarskih družb, ki izvajajo praktičnousposabljanje študentov visokošolskih strokovnih programov,− preko splošnih združenj, ki pokrivajo posamezno industrijsko vejo,− osebnih kontaktov s predstavniki kadrovskih služb gospodarskih družb,− organizirane razprave s študenti višjih letnikov posameznih študijskih programov,− primerjava programov ali delov študijskih programov v osebnih kontaktih nasodelujočih univerzah.Oddelek za metalurgijo in materialeŠtudijski programi se preverjajo na različne načine v kontaktih s predstavnikirazličnih inštitucij:

MINERALNE SUROVINE stran 117−−−−Redni letni sestanki s predstavniki gospodarskih družb, kjer izvajajo študentivisokošolskega strokovnega programa Metalurške tehnologije obvezno trimesečnoprakso. Sestanki potekajo ob zagovorih seminarskih del študentov praviloma v delovnihorganizacijah.Sestanki s splošnimi združenji, ki pokrivajo posamezno industrijsko vejo.Sestanki s predstavniki kadrovskih služb v gospodarskih organizacijah.Primerjava programov ali delov študijskih programov z osebnimi kontakti nasodelujočih univerzah.Ad. 9. Uvedba podiplomskih programov v kreditni študijVsi programi so že ovrednoteni s KT.Oddelek za metalurgijo in materialeŠtudijski program na podiplomskem magistrskem študiju Materialov je sestavljen.Potreben je še skupni pregled predmetnika in izbirnih modulov. Določeni so cilji inkompetence celotnega programa kot tudi predmetov. Program vsebuje dve smeri: smerMateriali in smer Metalurgija. Predmeti so razdeljeni na skupne, smerne in izbirne.Ad. 10. Širjenje mednarodnih stikovOddelek NTFmednarodni stiki2000 2001 2002 2003 2004OG 0 0 23 19 25OGR 7 7 7 7 7OMM 14 14 17 31 57NTF skupaj 33 33 69 80 116Oddelek za geologijoOG je v letih 2004/2005 sodeloval z Masarykovo in Mendelovo univerzo v Brnu naČeškem, italijanskimi univerzami v Padovi, Benetkah, Udinah, Trstu, Palermu; z CNR ITSEC,Faenza, Italija, v Nemčiji z univerzama v Freibergu in Leipzigu, z Montanistično univerzo vLeobnu v Avstriji; z univerzami v Leicestru, UK, v Solunu, Grčija, v Budimpešti, Madžarska,v Bratislavi, Slovaška; z univerzama v Vroclavu in Lublinu, Poljska; z univerzami bivšedržave v Zagrebu, Hrvatska, v Beogradu, S&CG, v Tuzli in Sarajevu, BiH ter univerzama vSkopju in Štipu itd. in še z nekaterimi tujimi institucijami.Glavne oblike izmenjave profesorjev in študentov, vabljenih predavanj, delavnic,posvetovanj, strokovnih ekskurzij, delovnih sestankov, kolokvijev itd.Oddelek za geotehnologijo in rudarstvoOGR je v obdobju 2004/2005 sodeloval s Tehnično univerzo v Clausthalu, Univerzov Zagrebu, Univerzo v Beogradu, Society of mining professors (SOMP), International societyfor mine surveying, International Society of Environmental Geotechnology (ISEG),Gradbenim inštitutom Osijek itd. v obliki vabljenih predavanj, delavnic, posvetovanj,strokovnih ekskurzij, delovnih sestankov, kolokvijev itd.

stran 118MINERALNE SUROVINEOddelek za metalurgijo in materialeŠirjenje mednarodnih stikov poteka predvsem preko osebnih kontaktov namednarodnih kongresih, obiskih na tujih univerzah, obiskih tujih predavateljev na OMM ins sodelovanjem v mednarodnih projektih. V šolskem letu 2004/2005 je bilo 33 udeležb namednarodnih konferencah in seminarjih, 11 sodelovanj s tujimi univerzami in partnerji ter13 kontaktov v okviru mednarodnih projektov. Širjenje mednarodnih stikov je kvantitativnopodobno kot v prejšnjih letih.Ad. 11. Znanstveno raziskovalno deloPreglednica: Znanstveno-raziskovalne objave in pedagoško delo na oddelkih NTF za leto 2004 (poCobiss)ČLANKI IN SESTAVKI OG OGR OMM1.01 Izvirni znanstveni članek 20, od tega5 SCI9, od tega1 SCI26, od tega13 SCI1.02 Pregledni znanstveni članek 11.03 Kratki znanstveni prispevek1.04 Strokovni članek 3 4 71.05 Poljudni članek 9 1 11.06, 1.08 Objavljeni vabljeni in objavljeni znanstveni prispevek 4 12 30na konferenci1.07, 1.09 Objavljeni vabljeni in objavljeni strokovni prispevek na 2 2 3konferenci1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 21 9 411.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci 11.16 Samostojni znanstveni sestavek v monografiji 4 11.17 Samostojni strokovni sestavek v monografiji1.19 Recenzija, prikaz knjige, kritika 1 11.20 Predgovor, spremna beseda1.21 Polemika, diskusijski prispevek1.22 Intervju1.25 Drugi članki ali sestavkiMONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA2.01 Znanstvena monografija 12.02 Strokovna monografija2.03 Univerzitetni ali visokošolski učbenik z recenzijo 3 12.04 Srednješolski, osnovnošolski ali drugi učbenik z recenzijo 12.05 Drugo učno gradivo 1 2 32.06 Priročnik, slovar, leksikon, atlas, zemljevid2.08 Doktorska disertacija 1 12.09 Magistrsko delo 1 1 12.11 Diplomsko delo2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav 2 5 182.13 Elaborat, preštudija2.14 Projektna dokumentacija2.15 Izvedensko mnenje, arbitražna odločba2.23 Patentna prijava2.24 Patent

MINERALNE SUROVINE stran 119IZVEDENA DELA (DOGODKI)3.12 Razstava3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa3.25 Druga izvedena delaSEKUNDARNO AVTORSTVO4.01 Urednik 4 4 34.02 MentorDoktorske disertacije 5 2 3Magistrska dela 2 1 2Diplomska dela 14 4 15Drugo 1 1 104.08 Avtor dodatnega besedila4.11 KomentorDoktorske disertacije 1Magistrska dela 1Diplomska dela 54.43 Fotograf4.53 Pisec recenzij4.99 DrugoNERAZPOREJENOZnanstvena učinkovitost posameznega oddelka se lahko odraža tudi s številompublikacij, ki sestavljajo knjižnični fond posameznega oddelka. Podan je v naslednji tabeli.Preglednica: Število knjižničnih enot po oddelkih NTF na dan 31.12.2004KNJIŽNO GRADIVO OG OGR +OMMNTFSKUPAJ- knjige, brošure 41435 43786 107535- disertacije, magistrska in diplomska dela,805 2596 6318raziskovalne naloge- serijske publikacije 18566 11160 113853Neknjižno gradivo (kartograf. gradivo, videoposnetki, elektronske 15352 0 16632publikacije, drobni tisk)ŠTEVILO NAROČENIH NASLOVOV SERIJSKIHPUBLIKACIJ V 200437 45 208Oddelek za geologijoZnanstveno raziskovalno delo pedagoških delavcev Oddelka za geologijo, ki se odražaskozi število objavljenih del, v zadnjih letih izkazuje trend naraščanja, vendar letno narazličnih področjih. Predvsem je pomembno, da se povečuje število objav izvirnihznanstvenih člankov v mednarodno priznanih revijah, kar kaže na izboljševanje kakovostiznanstveno raziskovalnega dela. Za izboljšanje kakovosti znanstveno raziskovalnega delaželimo na Oddelku za geologijo posodobiti obstoječe in urediti nove laboratorije, s pomočjokaterih bomo lahko kot enakovredni partner sodelovali v nacionalnih in mednarodnihprojektih ter rezultate dela objavljali v mednarodno priznanih revijah s področja geologije.

stran 120MINERALNE SUROVINEOddelek za metalurgijo in materialeZnanstveno-raziskovalno delo članov OMM je v šolskem letu potekalo v okviruprogramske skupine "Sinteza in karakterizacija materialov", v okviru 11 projektov ssofinanciranjem Ministrstva za znanost in tehnologijo in Ministrstva za gospodarstvo in vokviru 10 mednarodnih projektov. Poleg projektov obsega raziskovalno delo tudisodelovanje z industrijo v okviru ekspertiz in svetovanj. Obseg raziskovalnega dela jeprimerljiv s preteklim obdobjem. Obseg publikacij za leto 2004 je podan v tabeli.Ad. 12. Povezovanje s slovensko industrijo (podjetji, ki zaposlujejo diplomanteNTF)Oddelek za geologijoOddelek za geologijo aktivno sodeluje z industrijo in ostalim gospodarstvom, kjervključujejo tudi geološke dejavnosti. Pomembnejše ustanove so: Geološki zavod Slovenije,Ministrstvo za okolje in prostor (Agencija za okolje), Zavod za varstvo naravne in kulturnedediščine, Prirodoslovni muzej, Institut Jožef Stefan, Paleontološki inštitut ZRC SAZULjubljana, Inštitut SAZU za raziskovanje krasa, Inštitut za biologijo (Morska postaja Piran);med podjetji pa Premogovnik Velenje, Zasavski premogovniki, Rudnik živega srebra Idrija,Geologija Idrija, IRGO, DARS, SCT, ERICo, Radenska, Rogaška, Mineral, Marmor Hotavlje,Marmor Sežana, Kremen Novo mesto, Acroni Jesenice, GP Primorje, THC Postojnska jamain druga podjetja.Sodelovanje poteka v izmenjavi znanja, financiranja ali sofinanciranja različnihprojektov oz. aplikativnih raziskav in predvsem delitve raziskovalnih kapacitet za izdelavodiplomskih nalog na vseh stopnjah OG. To omogoča našim diplomantom lažje in predvsemhitrejše zaposlovanje.Spremljanje usposobljenosti študentov za delo po diplomi začenjamo že v zaključnifazi študija. Pomemben segment utrjevanja in preverjanja pridobljenega znanja so terenskevaje, kjer morajo študenti v praksi uporabiti različna znanja. Teh vaj je na OG veliko –posebej v 3. in 4. letniku. Kar nekaj študentov se, v soglasju z mentorji, odloča zapodaljšano usmerjeno izobraževanje že v nižjih letnikih, kar omogoča predvsemsposobnejšim pridobiti več znanja, kot ga predvideva redni program. Ker se tak programnajvečkrat odvija v sodelovanju z drugimi geološko usmerjenimi institucijami ingospodarstvom, so rezultat dobre diplome in boljša pripravljenost diplomanta za delo.Večina diplomantov, ki delajo na tak način, se zaposli kar v podjetjih, kjer so sodelovalimed izobraževanjem.Parametre kakovosti študija in usposobljenosti za delo smo izvedli v Anketi mednašimi diplomiranimi kolegi in delodajalci. Anketa je pokazala, da je študij v veliki meri (4od 5) zadovoljil potrebe na delovnem mestu. Spremenjeni načini dela in odgovornosti nadelovnem mestu pa pokažejo premalo osnov o »management-u«. Pomanjkljivosti iz anketeže poskušamo popraviti v novem programu Bolonjskega procesa.Oddelek za geotehnologijo in rudarstvoOGR aktivno sodeluje z rudarsko industrijo in ostalim gospodarstvom, in sicer sPremogovnikom Velenje, Marmor Hotavlje, Marmor Sežana, Rudnikom živega srebra Idrija vzapiranju, Grasto, TE Brestanica, Eko, Karbon, Komuna javno komunalno podjetje Beltinci

MINERALNE SUROVINE stran 121in drugimi rudarskimi in gradbenimi podjetji, v obliki sodelovanja, financiranja alisofinanciranja različnih projektov, aplikativnih raziskav in raziskav tehnološkega razvoja.To omogoča našim diplomantom lažje in predvsem hitrejše zaposlovanje. Povprečnačakalna doba za zaposlitev je 12 mesecev. Podatki, s katerimi razpolagami, kažejo, da so vsinaši diplomanti zaposleni.Oddelek za metalurgijo in materialeOMM sodeluje tako kot v preteklem obdobju uspešno na področju aplikativnihraziskav v tesnem sodelovanju s slovensko industrijo (IMPOL, Talum, STO Ravne, MetalRavne, Inex Štore, Cimos, Termit, Livar, Rotomatika in drugi). V šolskem letu 2004/05 jebilo evidentiranih 43 kontaktov z gospodarstvom glede raziskovalnega dela.Najavljena anketa o zaposljivosti diplomantov OMM, ustreznosti pridobljenegaznanja naših diplomantov in o brezposelnosti diplomantov še ni bila narejena.Ad. 13. Ocena učinkovitosti študijaOddelek za geologijoUniverzitetni dodiplomski študij:Iz statistične analize študija za leto 2004/2005 je razvidno, da je bila prehodnost vdrugi letnik na Oddelku za geologijo nižja od 50 %, prehodnost v tretji in četrti letnik je všolskem letu 2004/05 dosegala vrednosti 61 oz. 68 %. S spodbujanjem študentov ksprotnemu delu s kolokviji, seminarji in mentorskim načinom dela smo želeli že tedajprehodnost izboljšati, hkrati pa doseči tudi zvišanje števila diplomantov, ter skrajšatipovprečno dobo študija, ki je v povprečju v letu 2003/2004 znašala 7,5 let. Za izboljšanjeprehodnosti študentov v višje letnike smo na Oddelku za geologijo pred leti že sprejelistrožje kriterije za prehod v višji letnik, študente spodbujamo k sprotnemu študiju ssprotnimi preverjanji znanj (kolokviji) in z mentorskim delom (seminarji, mentorji letnikov).Iz statistične analize študija za l. 2003/2004 je razvidno, da se je prehodnost v višje letnikena Oddelku za geologijo že izboljšala, prehodnost v tretji in četrti letnik v šolskem letu2004/05 dosega zadovoljive vrednosti 73 % oz. 65 %. Posledično pričakujemo z nadaljevanjemtakega dela v prihodnjih letih tudi zvišanje števila diplomantov, tudi diplomantov, kikončajo študij v roku 5 let, ter nujno skrajšanje povprečne dobe študija, ki za daljšeobdobje trenutno na Oddelku za geologijo znaša 8,7 let.Podiplomski študij:Zaradi naraščanja števila neposrednih doktorskih podiplomskih študijev številomagistrantov z leti počasi upada in tak trend je pričakovati tudi v bodoče. S spodbujanjempodiplomskih študentov k neposrednemu doktorskemu študiju pa se letno številodoktorandov veča, vsi tisti, ki študirajo kot mladi raziskovalci, pa zaključijo doktorski študijv predpisanem roku. Kar nekaj bivših študentov, ki so se že uveljavili v svojem delovnemokolju ali pa za to potrebujejo dodatno izobrazbo, nadaljuje študij na stopnji magisterija alidoktorata.

stran 122MINERALNE SUROVINEOddelek za geotehnologijo in rudarstvoPrehodnost iz 1. v 2. letnikProgram Vpisani v 1.letnik2003/04Napredovali v 2.letnik 2004/05%deležPonavljavci 1.letnika 2003/04Ponavljavci, ki sonapredovali v 2.letnik 2004/05%deležUNI 20 3 15,0 3 0 0,0VSŠ 40 6 15,0 5 2 40,0Prehodnost iz prvega v drugi letnik je na univerzitetnem študiju nekoliko nižja in navisokošolskem študiju nekoliko višja kot v zadnjih treh letih, ko je znašala v poprečju od31% do 35%. Prehodnost je izboljšana na visokošolskem strokovnem programu.Prehodnost v višje letnikeProgram % 2. letnika % 3. letnika % 4. letnika % absolventov2004/052004/052004/052004/05UNI 15,0 80,0 32,0 36,4VSŠ 15,0 54,5 - 30,0V višje letnike je prehodnost relativno boljša v primerjavi s prehodnostjo iz prvega vdrugi letnik. V določenih letnikih se je prehodnost izboljšala v primerjavi s preteklim letom,drugje pa poslabšala, tako imamo najnižjo prehodnost cca. 15% in najvišjo cca. 80%, vpoprečju pa ta znaša za leto 00/01 46,6%, za leto 01/02 51,0%, za leto 03/04 44,3% in zaleto 04/05 39,3%. Vzrok temu nihanju pripisujemo velikim razlikam med sposobnostmivečine vpisanih v posamezni letnik, saj so drugi parametri več ali manj konstantni.Prehodnost čiste generacijeProgram 1. letnik 2001/02 2. letnik 2002/03 3. letnik 2003/04 4. letnik 2004/05UNI 41 (50) 9 (14) 9 (25) 6 (13)1. letnik 2002/03 2. letnik 2003/04 3. letnik 2004/05VSŠ 45 (56) 18 (33) 11 (19)(Vrednosti v oklepajih so vpisani študenti v določenem letniku – tudi ponavljavci)V štiriletnem oz. triletnem obdobju prehodnost čiste generacije študentov upada, karje razumljivo. Je pa res, da je ta odstotek prevelik in znaša tudi v najslabšem primeru okrog9%, v najboljšem pa okrog 90%, v poprečju pa je okrog 60%. To dejstvo zahteva večindividualnega dela s študenti, predvsem v višjih letnikih.Ponavljanje letnikaProgram % v 1. letnik-pon. vpisanih vletu 2002/03% v 2. letnik-pon. vpisanih vletu 2003/04% v 3. letnik-pon. vpisanih vletu 2004/05UNI 20,0 (9) 2,4 (1) 7,3 (3)% v 1. letnik-pon. vpisanih v % v 2. letnik-pon. vpisanih vletu 2003/04letu 2004/05VSŠ 11,1 (5) 13,3 (6)

MINERALNE SUROVINE stran 123Tudi ta pokazatelj niha, vendar se delež ponavljavcev s prehodom v višji letnikštudija veča, kar v prispodobi pomeni, da študentom zmanjkuje sape. Izboljšanje je možnotudi v tem primeru z več individualnega dela s študenti.Podatki o študentih, vpisanih v štud. letu 2001/02, ki v obdobju (04/05) niso vpisani, neponavljajo oz. niso končali študijaProgram % delež študentov, ki niso vpisani v študijskem letu 2004/05UNI 85,4 (35)VSŠ 75,6 (34)Odstotek tistih, ki niso končali študija, je zelo visok in znaša povprečno 80,5%.Vzrokov je več, vendar smatramo, da je eden od najpomembnejših premajhna zrelost inpredanost študentov študiju, katerega so si izbrali.Trajanje dodiplomskega študijaProgram Št. diplomantov vštudijskem letu 2003/04UNI 5VSŠ 4Št. diplomantov, ki so končalištudij v roku 5 let20%delež40,00,0Povprečno trajanještudija v letih8,36,5Iz preglednice je jasno vidno, da študij traja skoraj dvakrat več, kot bi moral. Ukrepiza skrajšanje študija se po našem mnenju nanašajo predvsem v tem, da se študentenenehno spodbuja in motivira za večjo hitrost napredovanja. Nehote pa se dobi občutek,da so študenti lahko dobro materialno preskrbljeni, da se jim ne »mudi« oz. nasprotje tegaje, da morajo poleg študija še delati druga dela, da se lahko preživljajo. Pogrešamokakovostno štipendijsko politiko.Trajanje podiplomskega študijaProgramŠt. diplomantov v Št. diplomantov, ki so % delež Povprečno trajanještudijskem letu končali študij v rokuštudija v letih2003/042 letMagistrski študij 3 0 0,0 6,3Št. diplomantov v Št. diplomantov, ki so % deležštudijskem letu končali študij v roku2003/044 letDoktorski študij 1 1 100,0Hitrost podiplomskega študija se je v zadnjih letih močno izboljšala, kar je predvsemrezultat boljšega dela z mladimi raziskovalci, vendar to ne pomeni, da drugi, ki študirajo obdelu, tudi tako hitro napredujejo. Nihanja bodo tudi v prihodnje prisotna.Oddelek za metalurgijo in materialeVpis tako na univerzitetnem kot tudi na visokošolskem programu je bil slabši kot vš.l. 2003/04. Poleg že stalnega nezadostnega zanimanja mladine za študij naravoslovja intehnike je bil posledica tudi dveletnih prizadevanj UL, da razdruži Naravoslovnotehniškofakulteto. Dijaki se pač niso odločali za študij, za katerega ni bilo jasno, ali se bo splohizvajal in če, kje in na kakšen način.

stran 124MINERALNE SUROVINENa Oddelku za materiale in metalurgijo si že vrsto let prizadevamo popularizirativedo o materialih in metalurgiji, vendar brez vidnejših rezultatov. Tako Slovenija kot tudicelotna zahodna Evropa se srečujeta s kroničnim pomanjkanjem kadra. Ta problematika boše toliko bolj izrazita v prihodnosti zaradi pravega razcveta jeklarske industrije, ki je v letu2004 prvič v svoji zgodovini proizvedla več kot 1 milijardo ton jekla. Tudi cene jekel so sezvišale za cca 30 %, kar je posledica predvsem pomanjkanja jekla na svetovnem trgu.Predvideva se, da bo ta trend strmo naraščal še vsaj pet let. In ravno sedanjo konjukturo napodročju jeklarstva moramo izkoristiti za povečanje vpisa.Prehodnost študentov iz prvega v drugi letnik je še vedno nizka, a v okviru študijanaravoslovja. Prehodnost v višje letnike je dobra. Študentje univerzitetnega programa sedeloma prepisujejo iz študija materialov na študij metalurgije. Kljub navidezno enaki urniobremenitvi so študentje na smeri materiali bolj obremenjeni. Razlog je v tem, da je prinekaterih predmetih več nosilcev, kar v končni fazi pomeni, da mora študent opraviti »več«izpitov. V končni fazi pa diplomanti obeh smeri dobijo enak naziv.Za povečanje študijske storilnosti že vrsto let izvajamo mentorstvo po letnikih.Posebne pozornosti so deležni predvsem prvi in drugi letniki.V š.l. 2004/05 smo po nekaj letnem premoru izvedli izredni študij Metalurškihtehnologij in tudi že uspešno izvedli dve tretjini programa prvega letnika. Uspešen je biltudi izredni študij za prehod iz višješolskega študija na visokošolski strokovni študij. 80 %vseh slušateljev je v tem šolskem letu že uspešno zaključilo študij.Ad. 14. Število diplomantov v letu 2005Univerzitetni študijOddelek Smer Število diplomantovOG Geologija 23OGR Geotehnologija 3OGR Rudarstvo 4OMM Materiali 2OMM Metalurgija 6Visokošolski strokovni študijOddelek Smer Število diplomantovOGR Geotehnologija 5OGR Rudarstvo 3OMM Metalurška tehnologija 16Magistrski študijOddelek Smer Število diplomantovOG Geologija 0OGR Geotehnologija 0OGR Rudarstvo 1OMM Materiali 1OMM Metalurgija 2

MINERALNE SUROVINE stran 125Doktorski študijOddelek Smer Število diplomantovOG Geologija 4OGR Geotehnologija 1OGR Rudarstvo 1OMM Materiali 3OMM Metalurgija 0POIMENSKI SEZNAM DIPLOMANTOV DODIPLOMSKEGA IN PODIPLOMSKEGAŠTUDIJA ZA LETO 2005V poimenskem seznamu diplomantov univerzitetnih in visoko-strokovnih programovso ob diplomantih navedeni tudi naslovi diplomskih nalog in mentorji. Že iz naslovovdiplomskih nalog je vidna raznolikost študija na NTF ter vpetost raziskovalnega dela vtemeljne raziskave, ki imajo za cilj možnost aplikacije. Veliko nalog je narejenih v okviruraziskovalnih nalog za gospodarstvo, saj je samo na ta način možno izvajati javno veljavneštudijske programe. Veliko število študentov na tehniških in naravoslovnih ter umetniškihsmereh zahteva požrtvovalno delo mentorjev, da zagotovijo sredstva za izdelavodiplomskih nalog. Pri uvajanju novega načina financiranja bo to vsekakor potrebnoupoštevati, saj delo v laboratorijih ali na drugih raziskovalnih mestih zahteva obmaterialnih sredstvih za raziskave tudi in predvsem zagotavljanje varnosti tako študentovkot učiteljev. V sedanjih predlogih v uredbi o financiranju sta tehnika in naravoslovjepodcenjena. Novi diplomanti pa morajo po kakovosti raziskovalnega dela tekmovati stistimi iz bogatejših in razvitejših držav, katerim se pridružujemo in želimo biti njim vsajenakovredni, cilj pa je biti boljši.Poimenski seznam diplomantov dodiplomskega študijaOddelek za geologijoUniverzitetni študij: GeologijaZap.št. Priimek inImeNaslov naloge1. PLESNIČAR Ugotavljanje onesnaževanja tal s težkimi kovinami vzdolžAlešavtoceste Ljubljana-Obrežje2. GOLČMAN Potresna mikrorajonizacija mestne občine LjubljanaSimona3. ŽAGAR Geometrija in prostorska organizacija fasetPetra4. PUCIHAR Možnosti in verjetnosti onesnaževanja vodonosnikovMartina Iškega vršaja5. TERŠIČ Vplivi nekdanjega rudarjenja v Podljubelju na okoljeTamara6. GRADIŠAR Mineralna sestava in strukture v pegmatitih iz dolineMajda Polskave7. KRIŽNIK Strukturna karakterizacija faznega sistema (K,Na)NbO3-Mojca SrZrO3Mentor/somentorZUPANČIČ NinaGOSAR AndrejRIBIČIČ Mihael/ŠUŠTERŠIČ FrancePEZDIČ JožePEZDIČ JožeMIRTIČ BredaMIRTIČ Breda/KOSEC Marija

stran 126MINERALNE SUROVINEZap.št. Priimek inIme8. JEŽJernej9. PAVLIČMatevž10. BRADAŠKJABoštjan11. KRAMARSabina12. ROGANNastja13. OREŠNIKMitja14. MUNDAMetka15. SMRDELJBorut16. UROŠEVIČMaja17. DIMNIKPetra18. PAVCOliver19. DAJČMANGašper20. RUPRETMatej21. KOGOVŠEKTjaša22. ŽIVECTina23. GREGORIČAstaNaslov nalogeOcena možnosti nastopanja regionalnih plazov naobmočju Rebrnic nad Vipavsko dolinoInženirskogeološke in hidrogeološke razmere na plazuSlano blato pri LokavcuSestava možnosti uporabe pečnih jeklarskih žlinderPropadanje peščenjaka iz kamnoloma Sedovec na objektihkulturne dediščineIzotopska sestava dušika kot indikator obremenitvemorskih sistemov zaradi antropogenih dejavnikovGeomedicina-Vez med geologijo in njenimi vplivi načloveka: Živo srebro v IdrijiGeokemične in mineraloške značilnosti neolitskekeramike iz SrminaUporabnost programa za simulacijo padanja kamnov zadoločitev ogroženosti na primeru partizanske bolnišniceFranjaPreiskave apnenih ometov iz baročnega dvorca NovoCeljeMafični vključki pohorskega granodioritaModeliranje strukture lignitne plasti v območju plinskegaizbruha K-25, Premogovnik VelenjeTektonska geomorfologija ozemlja med Šoštanjskim inSmrekovškim prelomomVpliv izkopa predora TrojaneGeokemične značilnosti recentnega sedimenta vkoprskem zalivuAnaliza potresne dejavnosti na območju PremogovnikaVelenjeAnaliza razvoja paleonapetosti v dinaridskem narivnemsistemu zahodne Slovenije (okolica Nove Gorice)Mentor/somentorRIBIČIČ MihaelRIBIČIČ Mihael/BRENČIČ MihaelMIRTIČ BredaMIRTIČ BredaDOLENEC TadejPEZDIČ JožeZUPANČIČ NinaRIBIČIČ MihaelMIRTIČ BredaZUPANČIČ NinaRIBIČIČ Mihael/VRABEC MarkoŠUŠTERŠIČ FranceRIBIČIČ MihaelPEZDIČ JožeGOSAR AndrejVRABEC MarkoOddelek za geotehnologijo in rudarstvoVisokošolski strokovni študij: Geotehnologija in rudarstvoZap.št. Priimek in Ime Naslov naloge Mentor/somentor1. BRECELJ Kreiranje lastnih funkcij (UDF) v Excelu zaradi redukcije VULIĆ MilivojUrošdolžin in izpeljava natančnosti le teh v Mathematici2. BERLOŽNIK Zračilni in klimatski pogoji pri gradnji predoraŽERDIN FrancBoštjan3. SPRUK Možnosti uporabe papirniškega mulja in končno KORTNIK JožeSimon prekrivanje odlagališč odpadkov4. GRUDNIKMihaSimultana izravnava več terminskih izmer nivelmanskemreže z uporabo pregledniceVULIĆ Milivoj/POTOČNIK Drago5. SLATINŠEK Simultana izravnava več terminskih izmer nivelmanske VULIĆ MilivojJuremreže z uporabo programa za simbolično matematiko6. DURGUTOVIĆAnesIzmera in določanje prostornin nepravilnih teles zuporabo metode RTK-GPSVULIĆ Milivoj

MINERALNE SUROVINE stran 127Zap.št. Priimek in Ime Naslov naloge Mentor/somentor7. MEHLE Vpliv velikosti na tečenje sipkih snoviSTRAŽIŠAR JanezMarko8. ZABUKOVECAlenkaLočevanje v elektrostatičnem poljuSTRAŽIŠAR JanezUniverzitetni študij: Geotehnologija in rudarstvoZap.št. Priimek in Ime Naslov naloge Mentor/somentor1. KOSAndrejZnačilnosti gradnje predorov v KrasuLIKAR Jakob/ŠUŠTERŠIČFrance2. VENTA Vplivi izkopa podzemnih prostorov na površino v LIKAR JakobMarko časovno odvisnih kamninah3. VEDENIKPrimožKlimatske razmere v premogovnikihHRIBAR Jože4. VEHOVECAna5. RIŠERJanez6. SETNIKARDušan7. PRELOŽNIKRokUgotavljanje ugrezkov terena s simultano izravnavo večterminskih izmer nivelmanske mreže s pomočjo N-Drelativnega elipsoidaUporaba seizmične tomografije pri raziskavah trasepredora na primeru AC predora ŠentvidModeliranje posredne 2D izravnavePojavi nevarnih plinov v premogovnikihVULIĆ MilivojGOSAR AndrejVULIĆ MilivojŽERDIN FrancOddelek za materiale in metalurgijoVisokošolski strokovni študij: Metalurška tehnologijaZap.št. Priimek in Ime Naslov naloge Mentor/somentor1. MOHORIČ Lastnosti kontinuirno ulite zlitine AlMgSi 1SMOLEJ AntonRafko2. SVETICFranciOksidacija zlitin MgAl v atmosferi kisikaMEDVED Jože/MRVAR Primož3. MARINIČ Izboljšanje tehnologije pri izdlavi izparilnih plošč iz SMOLEJ AntonJanez aluminija AA10504. MILANOVIČDanielaMetalografija cinkove zlitine EN 12844 – ZP0410 MARKOLI Boštjan/SPAIĆ Savo5. MADARASIFriderikOptimizacija valjčne reže pri valjanju titancinkovepločevineFAJFAR Peter/TERČELJ Milan6. KOŠAK Valjavske napake pri hladnem valjanju trakov iz zlitine FAJFAR PeterKlavdij ZnCu Ti7. TRAFELAZoranOptimiranje tehnologije vlečenja cinkove žiceFAJFAR Peter/TERČELJ Milan8. HERKOVIČ Toplotna obdelava valjev za hladno valjanjeKOSEC LadislavGregor9. ŠUMAH Izdelava paraboličnih vzmetiKOSEC LadislavŠtefan10. DROLC Zlitine za talilne varovalkeBIZJAK MilanAleš11. COLJATomažMetalografija ledeburitnega jeklaMARKOLI Boštjan/SPAIĆ Savo

stran 128MINERALNE SUROVINE12. PAVLIČBoris13. STRMOLEAleš14. PODBEVŠEKBernarda-Marija15. ZADNEKDenis16. HRASTNIKAndrejMikrostruktura nadevtektskih zlitin Al-Si z dodatkitelurjaVpliv časa tempranja na žilavost bele temprane litineAnaliza vpliva poroznosti na mehanske lastnosti tlačnoulite zlitine ZnAl4Cu1Razvoj kontrolne metode za določevanje lastnostieksotermnih mešanicOgnjevzdržna gradiva za steklarske pečiMARKOLI Boštjan/SPAIĆ SavoTRBIŽAN MilanMRVAR Primož/MEDVED JožeMRVAR Primož/MEDVED JožeLAMUT JakobUniverzitetni študij: Metalurgija in materialiZap.št. Priimek in Ime Naslov naloge Mentor/somentor1. ZUPANFrancTemperaturno umerjanje peči za toplotno obdelavoulitkov iz aluminijeve zlitine za avtomobilsko industrijoKOSEC Borut/BIZJAK Milan2. VONČINAMajaTermodinamika zlitine AlSi10MgMEDVED Jože/MRVAR Primož3. AŽMANMarkoKarakterizacija nitriranih in PVD oplaščenih 8.500 orodijza toplotno iztiskanje aluminija in njihova obrabnaTERČELJ Milan/TURK Radomirobstojnost4. ŠULERMarkoSinteza hitro strjenih trakov bakrovih zlitinKOSEC Ladislav/BIZJAK Milan5. GONTAREV Raztapljanje trdne kovine v kovinski taliniKOSEC LadislavJurij6. KRIŽAJ Vpliv hladne deformacije na rekristalizacijo inFAJFAR PeterAžbeelektromagnetne lastnosti elektropločevine7. ČREŠNIK Jeklo za lopatice plinskih turbinKOSEC LadislavBenjamin8. BERNETIČJureNapake na površini debele pločevine nerjavnega jekla KOSEC LadislavPoimenski seznam diplomantov podiplomskega študijaOddelek za geotehnologijo in rudarstvo: RudarstvoZap.št. Priimek in Ime Naslov naloge Mentor/somentor1. LAJLAR Hidrogeološka priprava za projektiranje odkopavanja KORTNIK JožeBojan odkopnega polja pod vodonosnimi plastmiOddelek za materiale in metalurgijo: MaterialiZap.št. Priimek in Ime Naslov naloge Mentor/somentor1. ČIZMIĆ Sinteza in karakterizacija litega kompozita MMC AlMg- KOSEC LadislavZlatan SiC

MINERALNE SUROVINE stran 129Oddelek za materiale in metalurgijo: MetalurgijaZap.št. Priimek in Ime Naslov naloge Mentor/somentor1. ZOVKOZdenkaPostopek squeezing za preprečevanje napak zaradikrčenjaMRVAR Primož/MEDVED Jože2. SENČIČSandraCelovito obvladovanje odpadkov iz livarnKOSEC BorutPoimenski seznam doktorandov v letu 2005Oddelek za geologijo: GeologijaZap.št. Priimek in Ime Naslov naloge Mentor/somentor1. POPIT Vpliv seizmične aktivnosti na geokemične in geofizikalne DOLENEC TadejAndreja lastnosti termalnih vod v Sloveniji2. HERLEC Izotopska sestava kisika in ogljika v jadranskih moluskih, DOLENEC TadejUrošiglokožcih, serpulah, otolitih, rdečih algah, briozojih,ceripednih rakih in brahiopodih3. ČARMANMagdaVplivi in posledice gradbenih posegov vpermokarbonskih klastičnih kamninahRIBIČIČ Mihael4. OCEPEKDragotinOddelek za geotehnologijo in rudarstvo: RudarstvoOdnos med plastično deformacijo in krhkim lomom vkarbonsko permskih mehkih kamninah po preseženivrhunski trdnostiRIBIČIČ Mihael/ŠKRABL StanislavZap.št. Priimek in Ime Naslov naloge Mentor/somentor1. BLAŽIČ Aktivno podgrajevanje v slabonosilnih hribinahBAJŽELJ UrošAndrejOddelek za geotehnologijo in rudarstvo: GeotehnologijaZap.št. Priimek in Ime Naslov naloge Mentor/somentor1. VIDENIČ Analiza in opredelitev pomembnosti vhodnih parametrov RIBIČIČ MihaelMojca pri inženirsko-geoloških klasifikacijah hribinOddelek za materiale in metalurgijo: MaterialiZap.št. Priimek in Ime Naslov naloge Mentor/somentor1. ZAJEC Termodinamika in kinetika procesov pri interakcijah KOSEC LadislavBojan vodika z avstenitnim nerjavnim jeklom pri nizkih tlakih2. ŠKRABAPolonaNotranja oksidacija kompozitov srebra s silicijevim,vanadijevim in volframovim karbidomKOSEC Ladislav/BIZJAK Milan3. CVELBARUrošObdelava površine kompozita polimer-grafit s kisikovoplazmoZALAR Anton/POBERAJ IgorMARKOLIBoštjanPovzetek poročila pripravil: doc.dr. Jože Kortnik

stran 130MINERALNE SUROVINEGEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJEDimičeva 14, 1001 LjubljanaDELO GEOLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE ZA MG –DE/SEKTOR ZA RUDARSTVO V LETU 2005Geološki zavod Slovenije je na osnovi sprejetega programa dela Geološkega zavodaSlovenije za potrebe Sektorja za rudarstvo pri Direktoratu za energetiko na Ministrstvu zagospodarstvo in tudi financiranja v obliki prevzetih obveznosti iz državnega proračuna vletu 2005 nadaljeval z izvajanjem številnih nalog. Te se nanašajo predvsem na izdelavostrokovnih podlag iz geologije in rudarstva ter na zbiranje, shranjevanje in posredovanjegeoloških podatkov in strokovne dokumentacije. Strnjene so v treh sklopih, in sicer:A. Izdelava strokovnih podlagB. Informacijska infrastrukturaC. Raziskave nacionalnega pomenaV prvem sklopu so bile zajete naslednje naloge: izdelava strokovnih podlag zaprostorske plane regij in občin, državni program gospodarjenja z mineralnimi surovinami,dopolnjevanje in usklajevanje podzakonskih aktov, priprava, spremljanje in usklajevanje zaktivnostmi Evropske unije, priprava in posredovanje informacij zainteresirani javnosti vzvezi z rudarskimi pravicami itd. ter priprava različnih informacij na področju rudarstva inmineralnih surovin.V drugem sklopu, informacijski infrastrukturi, je bila napravljena letna bilancastanja mineralnih surovin, rekonstrukcija in dopolnjevanje obstoječega informacijskegasistema mineralnih surovin, priprava ter objava letnega biltena o mineralnih surovinahSlovenije ter vodenje in vzdrževanje arhiva mineralnih surovin.V tretjem sklopu, raziskave nacionalnega pomena, je zajeta inventarizacija vsehposegov in potencialnost za pridobivanje tehničnega kamna po posameznih občinah. V letu2005 so bile obdelane občine Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica.A. IZDELAVA STROKOVNIH PODLAGStrokovne podlage za prostorski plan na regionalnem in lokalnem nivoju – mag.Duška RokavecV okviru prostorskega plana na regionalnem in lokalnem nivoju smo nadaljevaliz izdelavami strokovnih mnenj (smernice za načrtovanje in mnenja o usklajenosti) zaspremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktovza posamezne občine v Republiki Sloveniji. Dejansko gre za sprotno poročanje oz. izdelavoporočil in za udeležbo na prostorskih konferencah in sestankih ter za terenske oglede.Posamezne občine in MOP - Urad za prostorsko planiranje nas pozovejo k oddajistrokovnih mnenj s področja rudarstva – mineralne surovine, ki jih je treba izdelati in

MINERALNE SUROVINE stran 131posredovati v določenem časovnem roku. V preteklem letu smo za področje rudarstva inmineralnih surovin izdelali skupno 69 strokovnih mnenj, in sicer za:− strategijo prostorskega razvoja občin (SPRO) za 23 občin (Šentjur, Luče, Šentjernej,Zagorje ob Savi, Vipava, Črnomelj, Semič, Metlika, Braslovče, Cerklje na Gorenjskem,Komenda, Lukovica, Bovec, Domžale, Preddvor, Izola, Ig, Žužemberk, Kranj, Šenčur,Novo mesto, Moravče, Zagorje, Rogaška Slatina, Mirna Peč, Škofja Loka, MO Ljubljana,MO Koper) in 5 regij (Južna Primorska, Savinjska, Koroška, Jugovzhodna Slovenija inGorenjska),− prostorske rede za 5 občin,− smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve - državni lokacijski načrti(DLN) za 6 objektov državnega pomena, kot so ceste, železnice, mejni prehodi,plinovodi, odlagališča radioaktivnih odpadkov idr.,− smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve - občinski lokacijski načrti(OLN) za 18 objektov, kot so individualne novogradnje, obrtne cone, tehnološki parki,stanovanjske soseske, med njimi za osem rudarskih objektov, kot so kamnolomi ingramoznice,− projektne pogoje za 4 različne objekte in− smernice in mnenja za prostorske ureditvene pogoje (PUP) za 3 občine.Za izdelavo predlogov in smernic s področja rudarstva smo izvedli tudi terenskoprospekcijo na ozemlju devetih občin in se udeležili 28 prostorskih konferenc.Vsa našteta strokovna mnenja so v obliki poročil arhivirana v Arhivu GeoZS in priSektorju za rudarstvo na MG.Državni program gospodarjenja z mineralnimi surovinami – dr. Slavko V. ŠolarV letu 2005 je potekala živahna interna (znotraj Sektorja za rudarstvo) ter zunanjadiskusija o predlogu Državnega programa gospodarjenja z mineralnimi surovinami.Predlog je bil predstavljen strokovni javnosti na rudarskem in gradbenem posvetovanju terna Konferenci o strategiji gospodarjenja z mineralnimi surovinami na Hrvaškem. Na tehosnovah smo koncem leta obnovili Državni program gospodarjenja z mineralnimisurovinami – splošni načrt s prilogo o Mineralnih surovinah v Sloveniji. Temu smo dodaliPravilnik o podrobnejši vsebini in sestavinah načrta gospodarjenja s posameznimimineralnimi surovinami. Po sprejetju temeljnih usmeritev splošnega načrta ter pravilnikabomo pričeli z izdelavo načrtov gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami.V podporo državnemu programu gospodarjenja smo tudi v letu 2005 obdelaliposamezne podatke o proizvodnji in zalogah (virih) predvsem mineralnih surovin zagradbeništvo, pod naslovom »Kazalec uravnotežene oskrbe z mineralnimi surovinami zagradbeništvo za leto 2002, 2003 in 2004«.Posamezne elemente oziroma teme gospodarjenja z mineralnimi surovinami smodetajlneje raziskali in jih tudi predstavili domači in tuji javnosti na sestankih, konferencahin v člankih. Teme smo obdelali v angleščini skupaj z raziskovalci iz tujine. Vezane sopredvsem na načela in različne vidike trajnosti ter njihov vpliv na področje usmeritev inoskrbe z mineralnimi surovinami, začenši pri raziskavah mineralnih surovin (Applyingsustainability principles to the exploitation of mineral deposits). Iz preteklih let smonadaljevali z obdelavo poročanja o stanju na področju mineralnih surovin v obliki kazalcev.Pri tem smo se opirali na primerjave (Regional, national and continental minerals indicators

stran 132MINERALNE SUROVINEprojects: commonalities and differences in process and product), poročanje na nivoju podjetjain lokalne skupnosti (Reporting on local scale minerals sustainability: a case of too much andtoo little information), izkušenj pridobljenih v Sloveniji (Indicator of sustainability for themineral extraction industry: case study Slovenia) ter opisa prispevka rudarstva družbioziroma njenemu razvoju (Sustainable development and minerals: measuring mining’scontribution to society). S tem smo prispevali k teoriji gospodarjenja z mineralnimisurovinami po načelih trajnosti kakor tudi k reševanju odprtih vprašanj pri izdelavidržavnega programa gospodarjenja z mineralnimi surovinami.Podzakonski akti – mag. Milan Bidovec, Trajan DimkovskiZakon o rudarstvu - ZRud (Uradni list RS, št. 56/99 in št. 46/04) je predvidevaluskladitev številnih podzakonskih aktov, med katerimi so tudi trije, ki so bili predmet delav letu 2005, in sicer:− PRAVILNIK o klasifikaciji in kategorizaciji zalog trdnih mineralnih surovin in njihovihvirov ter o načinu vodenja njihove evidence,− PRAVILNIK o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov nafte, kondenzatov in naravnihplinov ter o načinu vodenja njihove evidence ter− PRAVILNIK o enotnem načinu ugotavljanja, evidentiranja in zbiranja podatkov ozalogah in virih mineralnih surovin ter o bilanci teh zalog in virov.Delo je potekalo v številnih izmenjavah predlogov in pripomb ter izdelavi sprememb,popravkov in tolmačenj. Usklajevanja so potekala po elektronski pošti ali na skupnihsestankih s pravnico na MG/Direktoratu za energetiko (mag. Mateja Čuk). Končni rezultatsta samo dva pravilnika, in sicer:− Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin,− Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov nafte, kondenzatov in naravnihplinov.Pravilnika zajemata vse mineralne surovine po 3. členu ZRud, razen vode,geotermičnih energetskih virov in sekundarnih surovin. Uvajata več novih pojmov (geološkezaloge, ugotovljene zaloge, vire, pogojno bilančne zaloge, industrijske zaloge); določatavsebino elaboratov in obveznih obrazcev; ločita tehnično-ekonomsko in geološkoekonomskooceno; za trdne mineralne surovine v malih nahajališčih je predvideno manjraziskav in skrajšana vsebina elaboratov ter podaljšana doba overovitve zalog idr. Pravilnikaobravnavata tudi način ugotavljanja in vodenja evidence o zalogah in virih ter izdelavovsakoletne bilance o zalogah in virih mineralnih surovin v Republiki Sloveniji, kar je bilpredmet Pravilnika o enotnem načinu ugotavljanja, evidentiranja in zbiranja podatkov ozalogah in virih mineralnih surovin ter o bilanci teh zalog in virov, ki je zaradi tega tudiopuščen.Pravilnika bosta nadomestila Zakon o enotnem načinu ugotavljanja, evidentiranja inzbiranja podatkov o rezervah rudnin in talnih voda ter o bilanci teh rezerv (Uradni list SFRJšt. 53/77, 24/86 in 17/90), prenehal pa bo veljati tudi Odlok o postopku ugotavljanja inoverjanja razvrščenih rezerv rudnin in talnih voda (Uradni list SRS, št. 1/79). Pravilnika stav celoti dodelana ter sprejeta in objavljena v Uradnem listu RS aprila 2006.

MINERALNE SUROVINE stran 133Sodelovanjevanje z institucijami Evropske komisije – dr. Slavko V. Šolar, dr. MatejaGosar, dr. Robert Šajn, mag. Tomaž BudkovičV letu 2005 se je nadaljevalo sodelovanje z institucijami Evropske komisije inslovenske države na področju mineralnih surovin. Sodelovanje je potekalo z DGPodjetništvo, Okolje in Razširitev. Na področju mineralnih surovin potekajo na različnihravneh živahne diskusije in oblikovanja stališč, kjer smo pri nekaterih aktivno sodelovali.V Direktoratu za okolje sta bila v zaključni fazi oblikovanje in sprejemanje Direktive oravnanju z rudniškimi odpadki. V letu 2005 smo prispevali z nasveti pri oblikovanju stališčSlovenije v Svetu Evrope. Poleg tega smo v soavtorstvu s prispevkom Evropska direktiva oravnanju z odpadki, ki nastajajo v rudarstvu seznanili tudi slovensko strokovno javnost. Zaktivno udeležbo na PECOMINES II delavnici ”Methodological baselines and pilot studies forrisk based inventories of mining sites” v organizaciji JRC iz Ispre smo prispevali k oblikovanjusistema implementacije direktive, predvsem v zvezi z opuščenimi odlagališči rudniškihodpadkov. Namen omenjene delavnice je bil osnovati projekt PECOMINES II, katerega osnovnicilj je izdelava metodologije za izdelavo inventarjev, ki jih predvideva 20. člen omenjenedirektive. Isti inštitut je v začetku decembra 2005 organiziral tečaj o uporabi GIS orodij intehnik daljinskega zaznavanja pri izgradnji inventarja rudniških odpadkov (1 st PecominesTraining Course on GIS and Remote Sensing Techniques for Mining Waste Inventory), kateregasta se udeležila 2 sodelavca Geološkega zavoda Slovenije. V povezavi z direktivo smo seudeležili tudi TAIEX delavnice v organizaciji Univerze v Miškolcu na Madžarskem in DGRazširitev. Sodelovali smo tudi pri prevajanju direktive v slovenščino. Izoblikovalo se je večstrokovno-terminoloških vprašanj, ki so se reševala na sestanku, ki ga je organiziral Sektorza rudarstvo, MG.V Direktoratu za podjetništvo (DG Enterprise) smo delovali v delovnih skupinah zaoskrbo z mineralnimi surovinami (Raw Materials Supply Group), za področje trajnosti inkazalcev. V prispevku (pregledni poster) smo predstavili predhodne rezultate o evropskihkazalcih trajnosti za področje mineralnih surovin na nacionalni ravni za Slovenijo. Udeležilismo se tudi dveh TAIEX delavnic, in sicer na Poljskem, kjer smo predstavili temoSustainable Mineral Resource Management and Land-Use Planning in Slovenia, ter v Bruslju,kjer smo predstavili Expert Input to Sustainability Policy: why geological data alone are notenough. Razen tega smo podali tudi pripombe in komentar na evropske dokumente, in sicerna: 1) Vmesno poročilo o napredku del na Vrednotenju komunikacije iz leta 2000 opromociji trajnostnega razvoja v rudarstvu, ter 2) Poročilo o kazalcih trajnosti za mineralnesurovine za leti 2002 in 2003.V letu 2005 smo promovirali študijo z naslovom Politike planiranja in oskrbe zmineralnimi surovinami v Evropi (Minerals Planning Policies and Supply Practices inEurope), in sicer kot predstavitve in članek.V zvezi z 20. členom Direktive o ravnanju z rudniškimi odpadki in vplivnimpodročjem smo obravnavali deponije odpadkov, ki so posledica rudarjenja v Mežiški dolini.Ta člen predvideva, da vsaka država pripravi inventar tistih zaprtih objektov za ravnanje zodpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti, ki povzročajo resne negativne vplivena okolje ali utegnejo srednjeročno ali kratkoročno postati resna grožnja za okolje alizdravje ljudi.Ob sodelovanju RSC Mežica smo zbrali razpoložljive podatke o večjih odlagališčihjamskih, flotacijskih in topilniških odpadkov in jih predstavili v bazi, izdelani v GIS okolju.Grafični del baze je prikazan na kartah meril 1:25.000 in 1:5.000. Na območju RSC Mežica

stran 134MINERALNE SUROVINEse nahaja 34 večjih odlagališč odpadkov, ki izvirajo iz jamske in topilniške dejavnosti. 33 jihje na površju, eno pa se nahaja pod zemljo. Omenjena odlagališča pokrivajo površinopribližno 47 hektarov. Od 34 odlagališč jih 15 vsebuje povišane vrednosti Pb, Zn in Mo (14površinskih in podzemno odlagališče). Površinska odlagališča z ugotovljeno povišanovsebnostjo onesnažil pokrivajo 37,25 hektara, na njih pa se nahaja 6.400.000 m 3 materiala.Za podzemno odlagališče Navršnik nam količine odloženega materiala še ni uspelopridobiti, bazo bomo dopolnili v naslednjem letu, če bomo uspeli pridobiti manjkajočepodatke. Cenimo, da je bilo tam odloženih več sto tisoč kubičnih metrov flotacijskejalovine. Celotna količina obravnavanih odpadkov RSC Mežica znaša približno 7.000.000m 3 . Poleg nazornega pregleda rudarskih odpadkov smo z omenjeno bazo dobili dobropodlago za nadalnji študij vpliva teh odpadkov na okolje.Konzultacije – mag. Duška RokavecKot permanentna dejavnost so potekale konzultacije na področju posredovanjastrokovnih podatkov in informacij zainteresiranim (pravne in fizične osebe, javne institucijein strokovna javnost) s tematiko upravnih postopkov za pridobitev rudarske pravice,pojavljanja in lastnosti lokacij nahajališč mineralnih surovin ter posredovanja tematskihkart.B. INFORMACIJSKA INFRASTRUKTURAPregledna letna bilanca zalog in virov mineralnih surovin v Republiki Sloveniji –Trajan Dimkovski, mag. Milan BidovecPregledna letna bilanca zalog in virov, ki se izdeluje na podlagi Zakona o rudarstvu(UL RS, št. 56/99, 110/02-260-1, 46/04) in Zakona o enotnem načinu ugotavljanja,evidentiranja in zbiranja podatkov o rezervah rudnin in talnih voda ter o bilanci teh rezerv(UL SFRJ, št. 53/77, št. 24/86 in št. 17/90) za nahajališča mineralnih surovin:− za katera je bilo raziskovanje prekinjeno,− katerih raziskovanje je končano in se ne izkoriščajo,− katera se ne izkoriščajo,− katera se ne izkoriščajo, niso pa izčrpana in− v katerih se izvaja pridobivanje in izkoriščanje.V bilanci so zajeti pridobivalni, raziskovalni in potencialni prostori (območja) z:− energetskimi mineralnimi surovinami (premog, uran, nafta, naftni plini in plin tergeotermični energetski viri),− kovinskimi mineralnimi surovinami (živo srebro, svinec in cink) in− nekovinskimi mineralnimi surovinami (teh je okoli 20 vrst).V bilanci smo prikazali podatke o zalogah in virih ter podatke o proizvodnjimineralnih surovin v letu 2004. Upoštevali smo tudi statusne spremembe nosilcev rudarskepravice, ki so nastale v tem letu. Bilanco smo izdelali za mineralne surovine, ki so sepridobivale na območju Slovenije v letu 2004, z izjemo jezerske krede, na podlagi zbranihpodatkov po izpolnjenih obrazcih (Enotni obrazec za priglasitev osnove o pridobljenimineralni surovini, velikosti pridobivalnega in raziskovalnega prostora ter sanacijo posledic

MINERALNE SUROVINE stran 135rudarskih del za leto 2004). Te so posredovali posamezni nosilci rudarskih pravicMinistrstvu za okolje in prostor – Sektor za rudarstvo.V bilanci s stanjem 31.12.2004 prvič nismo prikazali zalog in virov urana (Rudnikurana Žirovski vrh v zapiranju), kovinskih mineralnih surovin (Rudnik živega srebra Idrija vzapiranju in Rudnik svinca in cinka Mežica v zapiranju) ter kaolina (Rudnik kaolina inkalcita Kamnik, TOZD Kaolin Črna), ker ni bilo nobenih sprememb od leta 1999 za uran terživo srebro, svinec in cink, za kaolin pa od leta 1993.Informacijski sistem mineralnih surovin – Jasna Šinigoj, Katarina Hribernik, ŠpelaKumelj, mag. Duška Rokavec, Andreja Senegačnik, Jože Štih, dr. Slavko V. ŠolarV letu 2005 smo v okviru Informacijskega sistema mineralnih surovin dalipoudarek na usklajevanje baz podatkov. Kritično smo pregledali dosedanje opravljeno deloin uvedli posamezne spremembe oz. novosti. S prepisom celotnega Enotnega obrazca smopodrobneje opisali odkope mineralnih surovin s podeljeno rudarsko pravico, kar je prineslodelne spremembe v konceptualnem, logičnem in fizičnem modelu baze. Večjo stopnjozaupanja podatkom smo zagotovili z razširjeno tehnično in strokovno kontrolo podatkov,katere cilj je doseči čim boljšo usklajenost z uradno dokumentacijo. Novo oblikovana bazatako daje možnost različnih poizvedb po: razpoložljivih mineralnih surovinah v izbranemprostoru, količini odkopane mineralne surovine, velikosti prostorov, nosilcih rudarskepravice, koncesijskih pogodbah, dovoljenjih idr.; možnost analize podatkov o: širitviprostorov, prenosih rudarskih pravic, novih vnosov, grupiranju glede na sorodnoproblematiko idr.; in pregled nad odprtimi vprašanji, kot so manjkajoča dokumentacija,neskladja v poimenovanjih idr.Razen dela na bazi podatkov smo v letošnjem letu spremenili vizualno podoboInteraktivnega atlasa geoloških podatkov Slovenije ter dopolnili vsebino, predvsem skloptematskih geoloških kart (nahajališča mineralnih surovin) in metapodatkovnih baz. Vprocesu optimizacije smo izvedli številne spremembe za izboljšanje uporabnosti,preglednosti in funkcionalnosti spletne aplikacije.Zajem območij pridobivalnih in raziskovalnih prostorov nahajališč mineralnihsurovin (poligoni PP/RP) – Jasna Šinigoj, Matija Krivic, Andreja Senegačnik, KatarinaHribernikV okviru naloge smo za posamezna nahajališča zajeli območja pridobivalnih oz.raziskovalnih prostorov. Osnovni namen naloge je vzpostavitev grafične georeferenciranebaze pridobivalnih in raziskovalnih prostorov, ki imajo podeljeno rudarsko pravico. S temsmo dopolnili evidenco pridobivalnih prostorov z razširitvijo obstoječe “bazekoncesionarjev” s podatki o parcelah oziroma poligoni območij. Od 239 nahajališč spodeljeno rudarsko pravico smo na podlagi posredovane dokumentacije s strani nosilcevrudarske pravice ter iz odločb in dovoljenj dobili podatke o območjih za 206 nahajališč.Zajeli smo 215 pridobivalnih in 19 raziskovalnih prostorov, za 33 prostorov (13,8 %) pamanjka kakršenkoli prostorski podatek.Območja pridobivalnih in raziskovalnih prostorov nahajališč mineralnih surovin solahko podana s seznamom parcel, koordinatami oglišč ter z grafičnim načrtom nahajališča.Pri tem se pojavijo številni problemi, saj se seznam parcel za posamezno nahajališče neujema s prikazom na načrtu ali s podanimi koordinatami. Pojavljajo se napake pri zapisu

stran 136MINERALNE SUROVINEkoordinat ali pa so le-te v lokalnem koordinatnem sistemu. Prav tako se je zemljiškikataster skozi čas spreminjal tako, da nekatere parcele ne obstajajo v digitalnem zemljiškemkatastru, lahko pa so tudi spremenjene. V letošnjem letu se s problematiko neskladnostipodatkov nismo ukvarjali, postavili pa smo sistem za zajem in kontrolo zajetih podatkov,ter konceptualni model baze »območij PP in RP«.Letni bilten Mineralne surovine v Sloveniji – dr. Slavko V. Šolar, Andreja Senegačnik,Vida Pavlica, Jože ŠtihV letu 2005 je z izdajo prve številke po večletnih poskusih zaživela ideja ovečnamenski letni publikaciji s področja mineralnih surovin. V septembru je izšel biltenMineralne surovine v elektronski obliki, ki je bil tudi natisnjen v 200 izvodih. Dostopen jena internetni strani Geološkega zavoda Slovenije: http://www.geo-zs.si/slo-text/bilten.htm,tiskani izvodi so na voljo na Ministrstvu za gospodarstvo. Obsega preko 200 strani,sestavljen je iz treh delov. Prvi del sestavljajo podatki, drugi del so opisi aktivnosti različnihinstitucij s področja mineralnih surovin, v tretjem delu pa je izbrana tema (v prvi številki jeto evropska direktiva o rudarskih odpadkih). Po izidu smo bilten promovirali na srečanjihstrokovnjakov s področja mineralnih surovin ter na podlagi odziva bralcev pričeli s pripravodruge številke.S pomočjo Ministrstva za okolje in prostor smo v okviru biltena (publikacij omineralnih surovinah) natisnili v 1500 izvodih plakata za izobraževanje otrok in mladine»Mineralne surovine v vsakdanjem okolju« ter »Kako najdemo rudo?«.Dokumentacija o mineralnih surovinahObsežna dokumentacija o mineralnih surovinah, ki zajema tudi celoten arhivRepubliške komisije za ugotavljanje rezerv rudnin in talnih voda (več sto elaboratov inštevilna druga dokumentacija) se skrbno vodi in hrani v prostorih Geološkega zavodaSlovenije in se stalno dopolnjuje ter uporablja za izdajo različnih strokovnih mnenj nazahtevo republiških organov.C. RAZISKAVE NACIONALNEGA POMENAOcena stanja in vrednotenje nahajališč tehničnega kamna v Sloveniji – MartinTomanZ oceno stanja in vrednotenjem nahajališč tehničnega kamna v Sloveniji smoobdelali občine: Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. S kabinetnim in terenskim delom smoovrednotili večino nahajališč na ozemlju posameznih občin. Na terenu smo sprospekcijskimi ogledi posameznih nahajališč ugotovili obstoječe stanje in ocenilipotencialnost zalog in virov ter prostorskih danosti, infrastrukturne izgradnje in omejitve,hkrati pa smo tudi evidentirali nova potencialna nahajališča tehničnega in naravnegakamna.Vsa nahajališča smo razdelili glede na vrsto kamnine, in sicer na: nahajališčatehničnega kamna – dolomita, tehničnega kamna – apnenca in naravnega kamna – apnenca,grušča, fliša in morenskega materiala. Razdelili smo jih glede na zatečeno stanje na

MINERALNE SUROVINE stran 137perspektivna in neperspektivna ter na aktivna, občasno aktivna, opuščena, sanirana alisamosanirana ter nesanirana. V perspektivnih nahajališčih so ovrednoteni le viri kategorijeC 2 . Za potencialno zanimiva in perspektivna nahajališča smo izdelali tudi hidrogeološkamnenja, ki upoštevajo varovanje vodnih virov po posameznih vodovarstvenih pasovih.Izdelali smo tudi kompleksometrijske ali petrografske analize vzorcev iz posameznihnahajališč. Neperspektivna nahajališča so pretežno opuščeni ali še občasno aktivnipovršinski kopi z manjšimi odvzemi materiala za lokalne potrebe gradbeništva. Vpreteklosti so jih izkoriščale posamezne krajevne skupnosti, gradbena in komunalnapodjetja, gozdna gospodarstva in privatni lastniki zemljišč za lokalne in regijske potrebegradenj, predvsem lokalnih in gozdnih cest, za nasipe ter zasipe in za druge potrebegradbeništva (malte, betone). Na koncu smo vse terenske in laboratorijske rezultateovrednotili in izdelali končna poročila za vsako občino posebej, kjer so v tekstni in grafičniobliki podani vsi rezultati raziskav.V občini Postojna smo na površini 270 km 2 pregledali 32 nahajališč, od tega jih je vapnencu 14, v dolomitu 15 in v grušču 3. Kot perspektivno smo ocenili eno nahajališče,ostalih 31 pa je neperspektivnih.V občini Pivka smo na površini 223 km 2 pregledali 14 nahajališč, od tega jih je bilo10 v apnencu (eno je nahajališče naravnega kamna), 3 nahajališča so v dolomitu in 1 vgrušču. Kot perspektivno je bilo ocenjeno eno nahajališče, ostalih 13 pa je neperspektivnih.V občini Ilirska Bistrica smo na površini 480 km 2 pregledali 29 nahajališč, od tega jihje v apnencu 15, dolomitu 4 in 8 v grušču. Kot perspektivno smo ocenili 1 nahajališče, vnjem poteka organizirana proizvodnja s podeljeno koncesijo, ostalih 28 pa jeneperspektivnih.Povzetek sestavil koordinator programa: mag. Milan Bidovec in sodelavci

stran 138MINERALNE SUROVINEGEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJEDimičeva 14, 1001 LjubljanaDEJAVNOSTI NA PODROČJU MINERALNIH SUROVIN VSKLOPU GEOZS V LETU 2005Organizacijska enota »Mineralne surovine«, ki šteje devet raziskovalcev in tritehnične sodelavce, izvaja temeljne in aplikativne raziskave v okviru programa MVZT»Sedimentologija in mineralne surovine«, vrste nalog za potrebe države odnosno Sektorjaza rudarstvo (MG) ter aplikativne naloge, ki so povezane predvsem z raziskavami nahajališčtrdnih mineralnih surovin in izdelavo projektne dokumentacije za naročnike s trga(strokovna poročila, elaborati o zalogah, rudarski projekti za raziskovanje idr.).Glede na naravne danosti in ekonomiko izkoriščanja so v našem prostoru prioritetneraziskave nekovinskih mineralnih surovin, naravnega in tehničnega kamna, ter premoga.Raziskave potekajo od kabinetnega študija obstoječih podatkov preko terenskegadela (spremljava raziskovalnega vrtanja, rudarskih del in gradnje infrastrukturnih objektov,detajlno kartiranje, različne terenske meritve, vzorčevanje za potrebe laboratorijskihpreiskav) do obdelave zbranih podatkov in njihove interpretacije.»Klasične« geološke raziskave so vpete v program MVZT, izvajamo pa jih tudi ponaročilu investitorjev (pravni in fizični gospodarski subjekti) z namenom pridobitvedetajlnih geoloških podatkov o nahajališčih tako za nova perspektivna nahajališča kot zaobstoječe odkope s podeljeno rudarsko pravico ter njihove širitve. Slednje obsegajo:− geološke raziskave perspektivnih nahajališč mineralnih surovin (naravni kamen, tehničnikamen) z opredelitvijo kakovosti surovin in izračunom zalog in virov; izdelavapripadajoče strokovne projektne dokumentacije za posamezna nahajališča s podeljenorudarsko pravico;− evidentiranje, ocena stanja in vrednotenje nahajališč tehničnega kamna, t.j. vsehmanjših občasno delujočih in opuščenih površinskih kopov tehničnega kamna; vpreteklem letu smo »prevetrili« občine Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica;− temeljno in aplikativno raziskovanje petroloških značilnosti velenjskega lignita innekaterih drugih premogov;− pregledno obravnavanje geologije slovenskih premogišč;− sledenje gradbenih del na odsekih AC tras Klanec-Srmin, Razdrto-Vipava naPrimorskem z namenom evidentiranja in vrednotenja naravne geološke dediščine;− izvedenska mnenja o količini, kakovosti in vrednosti nelegalno odvzete mineralnesurovine ter določitev okoljske škode.Tudi v letu 2005 smo delovali kot strokovna podpora MG-Sektorja za rudarstvo inizvajali naloge s sledečo vsebino in tematiko:− dodelava in usklajevanje državnega programa gospodarjenja z mineralnimi surovinami,priprava ocene okoljske sprejemljivosti le-tega, spremljanje sprejemanja evropskihdirektiv s področja rudarstva in rudarskih odpadkov, implementacija sprejetih direktiv vnaših razmerah, sodelovanje in aktivno članstvo v institucijah EU ter udeležba nadelavnicah in seminarjih;

MINERALNE SUROVINE stran 139−−−−−izdelava letne bilance o zalogah in virih mineralnih surovin;zajem, obdelava in prikaz razpoložljivih grafičnih podatkov v GIS okolju za vsepridobivalne prostore (PP) in raziskovalne prostore (RP) (v katastrskem merilu), kipredstavljajo grafično podporo obstoječe »baze koncesionarjev«;dograditev in ažuriranje podatkov v relacijski bazi upravnih in geoloških podatkov vsehnosilcev rudarske pravice, priprava preglednih kart (1:250.000) s točkovnim inpoligonskim prikazom pridobivalnih/raziskovalnih prostorov;za potrebe izdelave Strategij prostorskega razvoja in prostorskih redov občin smopripravili 69 strokovnih mnenj v smislu smernic in priporočil pri načrtovanjuprostorskih planov regij in posameznih občin ter podali smernice in predloge kposameznim državnim lokacijskim načrtom za večje objekte državnega pomena(plinovodi, komunikacijske poti, skladišče radioaktivnih odpadkov) ter za lokacijskenačrte za posamezne rudarske objekte (kamnolome). Priporočila s področja rudarstvaoz. mineralnih surovin podajamo že v fazi razprav na prostorskih konferencah;sodelava pri sestavi predlogov podzakonskih aktov s področja rudarstva in mineralnihsurovin (priprava dveh novih pravilnikov o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virovtrdnih mineralnih surovin ter nafte in naravnih plinov).Poročilo pripravila vodja OE: mag. Duška Rokavec

stran 140MINERALNE SUROVINEPOROČILO O DELU ZAVODA ZA GRADBENIŠTVOSLOVENIJE V LETU 2005ZAG Ljubljana je neodvisna, neprofitna in nepristranska inštitucija za preskušanje inpotrjevanje kakovosti gradbenih proizvodov, ki izpolnjuje vse zahteve smernice Svetaevropske skupnosti št. 89/106. ZAG Ljubljana kot osrednja slovenska inštitucija zagradbeništvo in neodvisna tretja stranka opravlja naslednje dejavnosti:− certificiranje in potrjevanje kakovosti proizvodov, materialov in izvedenih del,− temeljne in aplikativne raziskave na področju materialov in konstrukcij,− predkonkurenčni razvoj novih materialov,− razvoj novih metod preskušanja,− preiskave, meritve in časovno spremljanje obnašanja objektov javnega pomena,− preiskave, meritve in opazovanja naravnega in bivalnega okolja,− raziskave, meritve in opazovanja v zvezi z učinkovito rabo in obnovljivimi viri energije,− tehnične preskuse in analize,− revizije gradbenih in tehnoloških projektov ter projektov transportnih naprav,− kalibriranje in overjanje meril, etalonov in referenčnih materialov,− kontrolo, umerjanje in potrjevanje ustreznosti merilnih naprav, aparatur, preskuševalnihstrojev in elementov industrijskih sistemov,− usposabljanje raziskovalnih in strokovnih kadrov na posebnih strokovnih področjih,− sodelovanje pri pripravi tehnične regulative in standardov.Dejavnosti zavoda so podrobneje predstavljene na spletnih straneh: www.zag.siV nadaljevanju so predstavljene tekoče dejavnosti treh laboratorijev, ki se ukvarjajo spreiskavami mineralnih surovin.DELO LABORATORIJA ZA KERAMIKO IN OGNJEVZDRŽNE MATERIALE VLETU 2005V Laboratoriju za keramiko in ognjevzdržne materiale smo v letu 2005 izvajalistandardna preskušanja opečnih gradbenih izdelkov, keramičnih ploščic, gradbenega steklain ognjevzdržnih materialov. Izdelovali smo tudi strokovna mnenja o vgrajenih keramičnihin opečnih izdelkih ter izvajali razvojno raziskovalne aktivnosti s področja gradbenekeramike in sekundarnih surovin. V tem letu smo izvajali več raziskovalno razvojnih nalog,in sicer:− Razvoj lahkega agregata iz odpadnega stekla, kjer smo s finančno pomočjo Ministrstvaza znanost in tehnologijo proučevali možnosti uporabe odpadnega stekla zaproizvodnjo lahkega agregata. Ugotovili smo, da je možno iz drobno pomletega stekla zdodatkom ustreznih penilcev dobiti lahek agregat, katerega gostoto lahko znižamo tudido 0,2 kg/m 3 , in ki je primeren za pripravo lahkih in toplotno izolacijskih opek ali plošč.

MINERALNE SUROVINE stran 141−−−−POLISHCOVERINGS - Development of an efficient and environmentally friendlypolishing process for floor and wall coverings (CRAFT-1999-70904) - v okviruEvropskega projekta smo se ukvarjali z določitvijo optimalnega, okolju prijaznega,procesa poliranja talnih in stenskih oblog ter iskali možnosti uporabe polirnegaodpadka.Recikliranje, kjer skušamo najti alternativno oziroma koristno uporabo odpadkov. Dosedaj smo za različne slovenske proizvajalce preverili, kako žagovina, papirni mulj, muljod poliranja granitov in apnencev ter kameni mulj vplivajo na končne lastnosti opečnihizdelkov. Opekarska industrija namreč lahko absorbira določeno količino inertnihodpadkov brez škodljivih vplivov na končne lastnosti izdelkov. V nekaterih primerih biinertni odpadki lahko nadomestili skoraj tretjino osnovne surovine, s čimer bi lahkoznižali stroške proizvodnje, podaljšali obstoječe zaloge in razbremenili odlagališča.Zmrzlinska odpornost gradbene keramike, kjer v okviru bilateralnega sodelovanja zUniverzo iz Novega Sada potekajo raziskave določanja vplivnih parametrov naodpornost na zmrzovanje. Odpornost na zmrzovanje pogojuje trajnost oz. življenjskodobo gradbene keramike; pogojena pa je s strukturo materiala, kot je celokupnaporoznost, porazdelitev por, mehanske lastnosti. Za določitev odpornosti nazmrzovanje se uporabljajo različne preskusne metode, s katerimi skušamo predvidetiobnašanje materialov v okolju, kjer prihaja do zmrzovanja.Za potrebe slovenskega dobavitelja agregata razvijamo lahek agregat iz glinenopeščenegamulja, kjer s termično obdelavo mulja v kombinaciji z gorljivimi (organskimi)surovinami in/ali penilci proizvedemo agregat različnih gostot in trdnosti.Slika 1: Lahek agregat iz odpadnega steklaSlika 2: Določevanje zmrzlinskeodpornosti opečnih strešnikovSlika 3: Žganje opekarske mase v gradientni peči

stran 142MINERALNE SUROVINEDELO GEOMEHANSKEGA LABORATORIJA V LETU 2005Geomehanske preiskave zemljin, hribin, alternativnih materialov in recikliranihodpadnih materialov predstavljajo podlago za gospodarno in varno gradnjo kot tudi osnovoza kvalitetno projektiranje. Pomembne so pri vseh vrstah zemeljskih del, tako novogradnjahkot tudi pri sanacijah. Na podlagi rezultatov preiskav pa je mogoče podati tudioceno uporabnosti in primernosti tehnologije vgradnje materialov v zemeljske objekte in vkonstrukcije železnic, cest, hidrotehničnih in ekoloških objektov.V Geomehanskem laboratoriju Zavoda za gradbeništvo Slovenije razpolagamo z vsopotrebno merilno in preskusno opremo za izvedbo standardnih preiskav zemljin, kamnin,geotekstilov in bentonitnih polsti v gradbeništvu, ter najnovejšo raziskovalno opremo zapreiskovanje dinamičnih lastnosti in trajnih deformacij nevezanih materialov. Laboratorij, vkaterem je bilo v letu 2005 sedem zaposlenih, je akreditiran v skladu s SIST EN ISO/IEC17025.V letu 2005 smo sodelovali v raziskovalnem projektu »Preiskave za določitevuporabnosti stabilizirane mešanice papirniškega mulja« za naročnika JP Komunala Cerknicain »Mnenje o uporabnosti stabilizata TEŠ kot gradbenega polnila za zapolnjevanje rudniškihugreznin s predlogom tehničnega opazovanja« naročnika Termoelektrarna Šoštanj, kot tudiizvajali interne raziskave na področju geomehanike in geokemije, ki jih bomo predstaviliširši javnosti z objavami v revijah in na kongresih. Aktivno smo in še sodelujemo tudi vmednarodnem projektu COST 351 »Water Movements in Road Pavements and Embankments– WATMOVE«. Večji del standardnih raziskav smo izvajali za predhodne raziskaveza potrebe projektiranja in pri spremljanju kakovosti uporabljenih zemljin, kamnin ingeotekstilov v okviru nacionalnega programa gradnje avtocest.Izvajali smo preiskave materialov z zemeljskih plazov. Napodročju okoljevarstva in ravnanja z odpadki z geomehanskimiraziskavami in nadzorom nad materiali in izvedbo smo sodelovalipri gradnji komunalnih deponij in zaščiti podtalnice.Aktivno smo se vključevali v raziskave, povezane z ravnanjemz industrijskimi in drugimi odpadki ter možnostmi njihoveponovne uporabe. V zadnjem času pa se vse bolj ukvarjamotudi z geokemijskimi raziskavami zemljin in transportomkontaminantov skozi zemljinski matriks. Skozi svoje delovseskozi, pa tako tudi v letu 2005, spremljamo razvoj novihraziskovalnih metod na tem področju in razvijamo teruvajamo nove metode preizkušanja.Slika 4: Konusni penetrometerSlika 5: Določitev organskih snovi v zemljinahSlika 6: Triosna strižna preiskava

MINERALNE SUROVINE stran 143DELO LABORATORIJA ZA KAMEN IN AGREGAT V LETU 2005Laboratorij za kamen in agregat je v letu 2005 izvajal preiskave in razvojnoraziskovalneaktivnosti na področju naslednjih materialov:− Kameni agregat: za to leto je bil značilen dokončen prehod na nove metodepreskušanja, kakršne zahtevajo SIST EN standardi. Na področju certificiranja agregata jedosedanji sistem certificiranja proizvodov zamenjal sistem certificiranja proizvodnje posistemu 2+. To pomeni, da je proizvajalec sam odgovoren za kakovost svojegaproizvoda, ki ga zagotavlja z vzpostavitvijo kontrole kvalitete proizvodnje v vsehelementih, ki imajo vpliv na kakovost agregata, od pridobivanja surovine, predelave,deponiranja proizvoda in izročanja kupcu. Poleg tega je zahtevana periodična kontrolaproizvoda v času proizvodnje, ki jo lahko, če je za to usposobljen, izvaja sam ali panjegov pogodbeni laboratorij. Velik del proizvajalcev agregata je novi sistem že uspešnoimplementiral in ga v praksi tudi izvaja.− Naravni in aglomerirani kamen: izvajali smo mehansko-fizikalnein mineraloško-petrografske analize proizvoda in surovine terevalvirali kakovost in izvedbo vgrajenega kamna (tlaki, fasadneobloge). V letu 2005 se je zaključil petletni evropski projekt“TEAM – Testing and assessment of marble and limestone”. Vokviru projekta je bil izveden pregled in opis stanja ključnihkamnitih fasad v Sloveniji, poleg tega smo sodelovali pri razvijanjumetode za določanje potenciala ukrivljanja in toplotno-hidričnegaraztezka naravnega kamna. Projekt se na lokalnem nivojunadaljuje s spremljanjem razvoja deformacij na fasadnih ploščah iz Slika 7: Ukrivljanjenaravnega kamna, izpostavljenih v naravnem okolju.fasadnih plošč− Alternativni agregati: testirane so bile različne vrste gradbenih ruševin kotnadomestni agregat naravnemu v cestogradnji. V projektu “Uporaba novih materialoviz recikliranih industrijskih odpadnih surovin in gradbenih odpadkov v gradbeništvu“skupaj z IJS in FKKT tečejo raziskave možnosti dolgoročne mehanske in ekološkostabilne aplikacije različnih gradbenih in industrijskih odpadkov v gradbeništvu, takotistih, ki so po svojem karakterju inertni (drobljene gradbene ruševine), kot tudi tistih,ki veljajo za toksične (nekatere žlindre in drugi odpadki iz metalurške industrije).− Historični materiali: v okviru projekta “Raziskave in razvoj materialov historičnihobjektov“ so se nadaljevale intenzivne raziskave historičnih materialov, predvsem maltin opleskov. Za posamezne objekte je bila ugotovljena sestava malt v smisluprepoznavanja vrste in količine agregata, vrste in količine veziva ter dodatki. Raziskanaso bila različna tradicionalno žgana apna in ugotovljen izvor agregata. Rezultatiraziskav so osnova za pripravo ustreznih nadomestnih mešanic, kar je cilj projekta inzaradi česar v projektu sodeluje Restavratorski center kot uporabnik rezultatov zakakovostnejšo prenovo objektov kulturne dediščine in industrijski partner z interesompo proizvodnji ustrezne nadomestne maltne mešanice.− Mineraloško-petrografske analize: so bile izvajane na vseh vrstah gradbenih indrugih anorganskih materialov, s poudarkom nanjihovi patologiji. Pomemben delež je predstavljalodoločanje azbesta v delovnem okolju in vgradbenih proizvodih ter karakterizacija različnihanorganskih in organskih materialov v nizkovakuumskemvrstičnem elektronskem mikroskopu.Slika 8: Spremljanje propadanja fasadnih plošč iznaravnega kamna pri izpostavitvi v naravnem okolju

stran 144MINERALNE SUROVINECERTIFIKACIJSKA SLUŽBA ZAGZavod za gradbeništvo Slovenije že od ustanovitve opravlja dejavnost certificiranjapo veljavni tehnični zakonodaji. Organizacijsko uskladitev s standardom SIST EN 45011 jeZAG kot certifikacijski organ izvedel v letu 2000 in to tudi potrdil z akreditacijo pri dvehakreditacijskih hišah - Slovenski akreditaciji (SA) pod številko CP-002 in SWEDAC podštevilko 1665. Pridobljeno akreditacijo od leta 2003 vzdržujemo in širimo.Ministrstvo za gospodarstvo RS je priglasilo (notificiralo) ZAG pri Komisiji EU podzaporedno številko 1404 za izvajanje postopkov ugotavljanja in potrjevanja skladnostigradbenih proizvodov po harmoniziranih evropskih standardih in smernicah za evropskatehnična soglasja. Obseg dejavnosti, za katere je ZAG priglašen, se s sprejemanjem novihstandardov in smernic stalno dopolnjuje.Imamo preko 20 pooblaščenih oseb za certificiranje. Vsi imajo opravljen tečaj zavodilne presojevalce sistemov kakovosti ISO 9001, poleg tega pa so strokovnjaki z večletnoprakso na področju proizvodov, ki jih certificirajo.V letu 2005 je bil poudarek na naslednjih aktivnostih:− Certificiranje gradbenih proizvodov in certificiranje kontrole proizvodnje po Zakonu ogradbenih proizvodih (ZGPro) - obvezno certificiranje (sistemi 1+, 1, 2+ in 2).• Certificiranje po ZGPro je, kjer je zahtevano, pogoj za plasiranje tega proizvoda naslovenski trg. Z njim proizvajalec potrjuje izpolnjevanje zakonskih zahtev.− Certificiranje embalaže za prevoz nevarnega blaga po Zakonu o prevozu nevarnegablaga in Pravilnika o odobritvi embalaže za prevoz nevarnega blaga.• Tu izvajamo preskušanja in nadzorne preglede ter ocenjujemo in potrjujemoskladnost rezultatov.− Certificiranje na podlagi izdanih slovenskih in evropskih tehničnih soglasij po ZGPro.• Ministrstvo za gospodarstvo RS je imenovalo ZAG za ugotavljanje skladnostigradbenih proizvodov na podlagi izdanih slovenskih in evropskih tehničnih soglasij.− Prostovoljno certificiranje gradbenih proizvodov za pridobitev certifikata ZAG ter znakaskladnosti ZAG.• Certifikat ZAG je neobvezen. Namen prostovoljnega certificiranja je potrjevanjeizpolnjevanja vseh zahtev produktnega standarda, v skladu s katerim proizvajalecizdeluje svoje izdelke. V ta namen ZAG najprej izvede začetne preskuse proizvoda inzačetni pregled obrata in kontrole proizvodnje, kasneje pa v rednih intervalihkontrole proizvodnje ter kontrolna preskušanja proizvodov. Ob ugodnih rezultatihproizvajalcu podelimo certifikat ZAG, ob tem pa pridobi tudi pravico, da na svojcertificiran proizvod namesti znak skladnosti ZAG.− Potrjevanje usposobljenosti laboratorijev za dela na AC programu.• V skladu s Splošnimi zahtevami za priznanje usposobljenosti laboratorijev prigradnji avtocest v RS potrjujemo usposobljenost laboratorijev za zemeljska,asfalterska in betonerska dela.Prispevek pripravili: dr. Ana Mladenovič,mag. Primož Pavšič, mag. Vilma Ducman, Marjan Japelj

MINERALNE SUROVINE stran 145SLOVENSKO RUDARSKO DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV – SRDITAškerčeva 12 Telefon: (01) 47 04 610 THE SLOVENIA N MINING1000 LJUBLJANA Fax.: (01) 25 24 105 ASSOCIATION OF ENGINEERS ANDTECHNICIANSPOROČILO O DELU SLOVENSKEGA RUDARSKEGA DRUŠTVAINŽENIRJEV IN TEHNIKOV (SRDIT) V LETU 2005Slovensko rudarsko društvo inženirjev in tehnikov (SRDIT) je nevladna strokovnadruštvena neprofitna organizacija rudarjev in geotehnologov. Osnovna naloga SRDIT jeuveljavljanje rudarske in geotehnološke stroke v Sloveniji. SRDIT prevzema vlogo arbitra prioceni strokovnosti svojega članstva, usmerjevalca razvoja stroke, organizatorja mednarodnegapovezovanja, dviga strokovnosti članstva, zastopnika stroke pri oblasteh inorganizatorja družabnega življenja članov.Rudarski in geotehnološki strokovnjaki imamo zaradi težkega in nevarnega dela šeposebej močno izraženo pripadnost stroki in rudarskemu stanu. Tako so bili rudarskistrokovnjaki, ki so pred I. svetovno vojno delovali na področju Slovenije, povezani vrazlična avstrijska društva. Z ustanovitvijo Jugoslavije (l. 1919) so tudi rudarskistrokovnjaki ustanovili svoje stanovsko društvo. Po II. svetovni vojni so bile potrebe inmožnosti delovanja strokovnih društev opredeljena drugače. Rudarski strokovnjaki so bilipovezani preko skupnega društva inženirjev in tehnikov (DIT) v Zvezo rudarskih, geološkihin metalurških inženirjev in tehnikov Jugoslavije (ZRGMIT). Tako DIT kot ZRGMIT sta bilaorganizirana na različnih nivojih, od podjetniškega preko republiškega do zveznega.Strokovno društvo rudarskih strokovnjakov Slovenije je bilo potrebno po razglasitvisamostojne države Republike Slovenije na novo organizirati, in tako je bilo 10.09.1993 vTopolšici pri Velenju ustanovljeno novo slovensko rudarsko društvo inženirjev in tehnikov -SRDIT. Društvo je ob ustanovitvi štelo 53 članov, ob zaključku leta 2005 šteje 160 članov.Člani upravnih teles SRDIT v obdobju december 2004/december 2005:Člani UO SRDIT:Člani IO SRDIT:1. Henrik BAJDA mag. Roman ČERENAK Tajnik2. Aleš BERGER mag. Marjan HUDEJ predsednik IO3. dr. Evgen DERVARIČ Anton KOBAN4. Tatjana DIZDAREVIČ prof.dr. Jakob LIKAR5. mag. Suzana FAJMUC ŠTRUCL viš.pred.dr. Željko VUKELIČ6. Bojan JELEN Nives VUKIČ blagajnik7. doc.dr. Jože KORTNIK predsednik SRDIT8. mag. Marko MAVEC Člani NO SRDIT:9. mag. Anton PLANINC prof.dr. Uroš BAJŽELJ predsednik NO10. Ciril SIGULIN Matej PAVČNIK11. Mitja ŠULIGOJ Andrej PISK12. Marijan KRALJIČ Željko STERNAD13. Janez VOVK Častno razsodišče:14. Vladimir ŽELEZNIKAR Slavko JANEŽIČ predsednik ČR15. doc.dr. Franc ŽERDIN Martin PUTRIČ

stran 146MINERALNE SUROVINEV letu 2005 so se člani upravnega odbora SRDIT sestali na treh sejah:− 1/05 seja UO SRDIT z dne 13.01.2005,− 2/05 seja UO SRDIT z dne 04.03.2005,− 3/05 seja UO SRDIT z dne 14.10.2005.SRDIT je organizator in soorganizator različnih izobraževalnih seminarjev, srečanj instrokovnih posvetovanj (Skok čez kožo, Sv. Barbara, mednarodno posvetovanje o gradnjipredorov in podzemnih prostorov, srečanje rudarskih reševalcev rudnikov Slovenije inmednarodnega posvetovanja gospodarjenje z odpadki).Tako je v letu 2005 SRDIT skupaj z Naravoslovnotehniško fakulteto organiziral 7.posvetovanje ob 39. Skoku čez kožo, dne 18.03.2005, ki je potekalo v prostorihNaravoslovnotehniške fakultete. Posvetovanja se je udeležilo preko 80 strokovnjakovrudarstva in geotehnologije. Na posvetovanju je bilo v treh sekcijah podanih 20 strokovnihin znanstvenih člankov, izdan pa je bil tudi zbornik člankov.Nadalje je SRDIT organiziral srečanje ob sv. Barbari ter hkrati 11. skupščino SRDIT,dne 02.12.2005, ki je potekalo v prostorih Naravoslovnotehniške fakultete. Na srečanju sobila podana tri svečana predavanja z naslovi: Premog kot vir energije za prihodnost, doc.dr.Evgen DERVARIČ, Prenova študijskih programov rudarstva in geotehnologije, viš.pred.dr.Željko VUKELIČ in Pregled stanja na področju varnosti v rudarstvu, mag. Anton PLANINC,ter predstavitve knjige Premogovniki in rudniki Slovenije, prof.dr. Uroš BAJŽELJ in biltenaMineralne surovine v letu 2004, dr. Slavko V. ŠOLAR.Glede na povezanost Republike Slovenije z Evropo je tendenca SRDIT, da svojomednarodno dejavnost razširi in naveže stike tudi z ustreznimi društvi drugih evropskihdržav. Društvo je s posebnim aktom o sodelovanju povezano z nemškim GDMB(Geselschaft Deutsche Mettalhuette und Bergleute) in poljskim SITGP (StowarzyszenieInžynierow i Technikow Garnictwa in Polsce) ter izmenjuje izkušnje in sodeluje zavstrijskim, madžarskim in hrvaškim društvom.Predsednik SRDIT: doc.dr. Jože Kortnik

MINERALNE SUROVINE stran 147POROČILO O DELU SLOVENSKEGA GEOLOŠKEGA DRUŠTVAOD APRILA 2005 DO MAJA 2006Slovensko geološko društvo (SGD) si je kot nevladna in neprofitna organizacijaprostovoljno združenih strokovnjakov in ljubiteljev geologije zadalo za temeljni ciljnapredek znanosti in prakse na področju vseh vej geologije, ki je zapisan tudi v njegovemstatutu.V letu 2005 je imelo društvo 90 članov. Ker njegovo delovanje omogočajo v največjimeri finančna sredstva, pridobljena s članarino, so bile razposlane položnice za plačiločlanarine za leto 2006. Kot lansko leto znaša članarina 3500,00 SIT, za študente pa 500,00SIT. Članom je omogočeno naročilo na revijo Geologija. Cena dveh zvezkov za leto 2006znaša 2500,00 SIT. Hkrati smo naprosili članstvo, da razmisli in poda predloge za novekandidate izvršnega odbora in predsednika SGD, ker bo med 2. slovenskim geološkimkongresom tudi volilna skupščina.V navedenem obdobju se je izvršni odbor sestal enkrat, in to 21. februarja 2006. Nasestanku je sprejel finančno poročilo, ki smo ga po zakonu dolžni posredovati davčniupravi. Predsednik organizacijskega odbora 2. slovenskega geološkega kongresa, ki bo med26. in 28. septembrom v Idriji, je poročal o poteku priprav na ta dogodek.V sklopu SGD so tri sekcije: Sekcija za sedimentarno geologijo, Sekcija za geokemijoin Sekcija za mineralogijo. Sekcija za sedimentarno geologijo je najaktivnejša sekcija in je vobravnavanem obdobju organizirala pet predavanj in eno ekskurzijo. Ta je bila v sklopuMaurice Tucker IAS Lecture tour 05/06. Več o predavanjih in ekskurzijah si lahko ogledatena spletni strani http://www.zrc-sazu.si/ssg/program.htm. V sklopu sodelovanja s Hrvaškimgeološkim društvom smo 20. maja 2006 organizirali skupno geološko ekskurzijo na Kraškirob in fliš Istre.SGD je skupaj z Geološkim zavodom Slovenije in Ministrstvom za okolje in prostorsodelovalo pri izdaji dveh izobraževalnih posterjev za predšolske in šolske otroke. Posterjasta namenjena dviganju zavedanja o pomembnosti mineralnih surovin za človeško družbo.SGD je skupaj z Geomorfološkim društvom Slovenije podalo Ministrstvu za okolje inprostor pobudo o zaščiti Planinskega polja. Poleg tega je SGD pisalo pismo g. J. Potočniku,Komisarju za raziskave v Komisiji Evropske unije, za podporo Tehnološki platformi»Vzdržno ravnanje z mineralnimi surovinami« (Technology Platform »Sustainable MineralResources«). Pismo je podpisalo dvanajst predstavnikov slovenskih geoloških in rudarskihorganizacij, med njimi Geološki zavod Slovenije, Združenje rudarskih inženirjev, Oddelek zageologijo in Oddelek za rudarstvo in geotehnologijo, Naravoslovno tehniške fakulteteUniverze v Ljubljani in rudarska podjetja.S svojima predstavnikoma S. Šolarjem in U. Herlecom je SGD aktivno sodelovalo tudiv dejavnostih Evropskega združenja geologov.Za IO SGD: predsednik SGD: doc.dr. Dragomir Skaberne

stran 148MINERALNE SUROVINEPODPORAStrateškemu raziskovalnemu programupredlagane Evropske tehnološke platforme (ETP)»Vzdržno ravnanje z mineralnimi surovinami« /Sustainable mineral resources – SMR/Namen programa Evropske tehnološke platforme »Vzdržno ravnanje z mineralnimisurovinami« je modernizirati in preoblikovati rudarstvo, enega od temeljev evropskegagospodarstva. Rudarstvo v širšem pomenu zagotavlja oskrbo z nafto, plinom, premogom,kovinami, nekovinami, surovinami za gradbeništvo, nadalje vključuje procese raziskav,pridobivanja, bogatenja, predelave energetskih in mineralnih surovin ter potrebnostrokovno, inženirsko in tehnološko podporo za doseganje višje stopnje konkurenčnosti,zaščite okolja in družbene sprejemljivosti.OZADJERudarstvo je bilo v preteklosti pomembnejši del industrije kot danes. Mineralne inenergetske surovine so vseskozi enako pomembne tako za naše vsakdanje življenje kakortudi za razvoj in našo prihodnost. Ravno tehnološki razvoj in zavedanje o vplivih na okoljeje potisnilo rudarstvo iz središča družbene pozornosti. Pretirana negativna podoba jenastala zaradi prešibke skrbi za škodljive posledice pridobivanja. Mineralne surovine sovečinoma neobnovljivi naravni viri, vendar pa so pomembna sestavina našega življenja.Tega se zavedamo šele takrat, ko jih primanjkuje (plinska kriza v začetku leta 2006) ali kose njihova cena »nerazumno« poveča (cene nafte in kovin v zadnjih dveh letih). Zaizboljšanje stanja se je paradigma trajnostnega razvoja prenesla na ravnanje z mineralnimiin energetskimi surovinami, kar nakazuje možnosti zmanjšanja nasprotja medgospodarskim razvojem, varnim in zdravim okoljem ter človekovimi pravicami. V kontekstutrajnostnega razvoja govorimo predvsem o oskrbi z mineralnimi in energetskimi surovinamiter o gospodarjenju z njimi, kjer je pridobivanje samo del cikla. Tega sestavljajo šeraziskave, bogatenje, predelava, uporaba, recikliranje, zapiranje (sanacija) rudnika. Kotneobnovljivi vir jih z izkoriščanjem resda »izgubimo« za prihodnje rodove, vendar pa poteoriji kapitala, ki ga uveljavlja med drugim tudi Svetovna banka, ostanejo koristi njihoveuporabe in koristi gospodarske dejavnosti. Mineralne in energetske surovine imajoprihodnost, kajti svet jih bo potreboval kot materialno osnovo za svoj obstoj in razvoj.Spremenilo se bo povpraševanje po vrstah in količinah energetskih in mineralnih surovinglede na dosežen tehnološki razvoj, okoljske in družbene zahteve, poudarki bodo naobnovljivih virih, okolju nenevarnih materialih, gospodarski in okoljski učinkovitosti indrugem.

MINERALNE SUROVINE stran 149SLOVENSKA PRIČAKOVANJASlovenija ima bogato rudarsko tradicijo na področju izkoriščanja, strokovnih inznanstvenih raziskav ter povezavi le-teh z dosežki v praksi. Npr. Premogovnik Velenje je potehnologiji pridobivanja v svetovnem vrhu, prav tako po skrbi za okolje. Slovenskiraziskovalci rudarske in geološke stroke so zelo povezani s kolegi v ostalih evropskihdržavah, s katerimi rešujejo tehnična, tehnološka, okoljska in družbena vprašanja,povezana z oskrbo z mineralnimi in energetskimi surovinami. Predlagani program pomagaohranjati doseženo znanje, ki ga je potrebno dopolnjevati in razširjati. Potrebno ga jeuporabiti za doseganje gospodarskih, okoljskih in družbenih ciljev tako v Sloveniji, v okviruEvropske unije kot tudi drugod.Strateški raziskovalni program (SRP) bi ta prizadevanja zelo okrepil in pospešil, kajtini razlik med cilji, so samo večji ali manjši poudarki posameznih segmentov zaradiposebnosti Slovenije, njenih naravnih danosti kot tudi družbenega razvoja (in s temraziskovalne skupnosti).Spodaj podpisane organizacije 1 podpiramo strateški raziskovalni program iznavedenih razlogov.Slovensko rudarsko društvo inženirjev in tehnikovGeološki zavod SlovenijeIRGO – Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje, LjubljanaUniverza v Ljubljani, Naravoslovno tehniška fakulteta, Oddelek za rudarstvo in geotehnologijoKoordinator Raziskovalnega polja RUDARSTVO: Prof. Jakob LikarUniverza v Ljubljani, Naravoslovno tehniška fakulteta, Oddelek za geologijoPremogovnik Velenje, d.d., VelenjeTERMIT, d.d., Rudarsko podjetje kremenovih peskov in oplemenitenje nekovin,DomžaleKREMEN, d.d., Novo mestoGospodarska zbornica Slovenije, Združenje za nekovineRUDNIK ŽIVEGA SREBRA IDRIJA v zapiranju, d.o.o.Slovensko geološko društvo1 (ne nujno v zapisanem vrstnem redu)


MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 1PRILOGAPREGLEDNI ČLANKIZANIMIVOSTI

stran 2MINERALNE SUROVINE - PRILOGAEVROPSKI KAZALCI TRAJNOSTI ZA PODROČJEMINERALNIH SUROVIN NA RAVNI PODJETJASlavko V. Šolar, Gorazd ŽibretGeološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, Ljubljanae-mail: slavko.solar@geo-zs.si, gorazd.zibret@geo.zs.siUVODKazalci so znani in že dolgo v uporabi na različnih področjih življenja. Najpogostejeje uporabljen kazalec gospodarske rasti – nacionalni letni prihodek na prebivalca. Številkapove, kako v določeni državi živi večina ljudi. Precej dobro vemo, kaj pomeni 1.000, 10.000(Slovenija) ali 25.000 USD na prebivalca. Kazalci niso v uporabi samo v ekonomiji, ampakpovsod drugod v življenju. Smeh je kazalec dobrega razpoloženja, temperatura nad 37 o Ckaže na bolezensko stanje. Mnogo je poznanih besed za kazalec: znak, simptom, znamenje,namig, signal, stopnja, vrsta, podatek, meritev in drugi (Meadows, 1998). Kazalci izražajovrednote, kajti merimo tisto, kar nas zanima oziroma za kar skrbimo. Poleg tega kazalciustvarjajo vrednote, ker večinoma skrbimo za tisto, kar merimo (Meadows, 1998). Kazalcevpotrebujemo mnogo, kajti življenje je zapleteno in skrbimo za mnogo stvari. Veliko jerazličnih pogledov o tem, kaj je pomembno. Paradigma trajnostnega razvoja se je uveljavilatudi na področjih raziskav, pridobivanja, rabe in odlaganja mineralnih surovin. Pri tem jenaloga države, da vzpostavi takšen zakonodajni okvir gospodarjenja z mineralnimisurovinami, ki bo zagotovil njihovo gospodarno izkoriščanje in rabo ter pri tem upoštevalustrezno stopnjo socialnega razvoja ter varovanja okolja (Šolar et al., 2004).ZAKAJ KAZALCI?Za dobro delovanje organizacije (t.j skupine ljudi, ki delujejo sinerginjsko, da lažjedosegajo skupne in svoje cilje) je potrebno veliko podatkov in informacij, ki jih je potrebnosortirati glede na pomembnost za odločanje, hkrati pa izločiti nebistvene podatke. Najboljeto storimo s kazalci. Primer podatka je število zaposlenih v podjetju in dobiček podjetja,primer kazalca pa je dobiček na zaposlenega, ki pove več kot podatki, ki stojijo sami zase.Kazalci so zgoščena in zadostna informacija in nudijo ustrezno osnovo za odločanje, lahkopa so tudi zgolj podpora pri tem procesu. Na podlagi kazalcev, ki jih opredeli organizacija,se ne odloča le o organizacijskih ukrepih za doseganje večje produktivnosti, ekonomičnostiin rentabilnosti poslovanja in proizvodnje, ampak o vseh segmentih delovanja organizacije,tudi okoljskih in družbenih. Kar velja za neko podjetje, lahko ekstrapoliramo tudi nadržavo. So neločljiv del pri kreiranju politik, saj kažejo na segmente, ki delujejo zadovoljivo,in na segmente, ki potrebujejo več pozornosti. Primera: (a) poraba energije na enoto BDPkaže na okoljsko primernost proizvodnje bogastva, (b) kazalec števila umrlih na cesti venem letu pa na zadovoljivo ali nezadovoljivo prometno varnost v državi. Odločanje jeobičajno vezano na želeno spremembo stanja (npr. za spremembo obstoječega zakona aliprograma) ali pa na ohranjanje že obstoječega. Najboljše odločitve so tiste, ki so sprejetena podlagi znanstveno in strokovno utemeljenih kazalcev. Zaradi tega je tudi potrebno, da

MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 3so le-ti oblikovani in kasneje dopolnjevani po načelih znanstvenega delovanja. Kazalci panam ne služijo le za pomoč pri odločanju in ugotavljanje posledic, ampak tudi kot podlagaza javno informiranje, podporo javnim in strokovnim razpravam ter kot orodje zaprimerjavo.KAZALCI ZA MINERALNE SUROVINEV okviru Direktorata za Podjetnost Evropske komisije deluje Skupina za oskrbo zmineralnimi surovinami (Raw Material Supply Group, v nadaljevanju besedila RMSG) inznotraj nje Delovna skupina za kazalce trajnostnega razvoja za področje mineralnih surovin(Working Group on Sustainable Development Indicators, v nadaljevanju besedila WG SDI).Slednja je razvila kazalce za mineralne surovine.RMSG je bila ustanovljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Vključujepredstavnike podjetij, okoljevarstvenikov, trgovskih združenj, držav članic in kandidatk začlanstvo ter predstavnike Evropske komisije. Za časa ustanovitve je RMSG razpravljala opoložaju in prihodnosti sektorja. Danes RMSG zagotavlja dostop do informacij in njihovopreglednost, vzpostavlja ravnotežja med gospodarskimi interesi ter varstvom okolja.Poudarki dela so med drugim tudi: (a) sanacija zaprtih pridobivalnih prostorov, (b) šolanjeza potrebe sektorja in (c) vzpodbujanje sodelovanja z državami tretjega sveta.Cilj Delovne skupine za kazalce trajnostnega razvoja je določiti kazalce trajnostnegarazvoja za področje MS. Ti kazalci opisujejo socialne, ekonomske in okoljske razmeresektorja. Kazalce naj bi prostovoljno poročale države Evropske unije, kakor tudi združenjapodjetij sektorja. Namen je vzpodbujati komunikacijo med industrijo, lokalno skupnostjo inpredstavniki oblasti. Delovno skupino sestavljajo strokovnjaki in predstavniki oblasti državčlanic, predstavniki univerz ter nevladnih organizacij.Glavni namen razvitih kazalcev trajnosti je:− vzpostavljanje dialoga med članicami Evropske unije;− razširjanje informacij, ki so potrebne za učinkovite javne diskusije;− izpostavljanje posameznih trendov in prioritet sektorja;− podpora in vzpodbuda pri preobrazbi sektorja na načelih trajnostnega gospodarjenja zmineralnimi surovinami.Uporabniki kazalcev trajnosti so (WG SDI, 2004):− industrija, ki prikazuje kazalce kot pokazatelje gospodarskih, okoljskih in družbenihvidikov stanja sektorja, predvsem njihove socialne vloge v lokalni skupnosti ter njihoveskrbi za varovanje okolja;− državna, regionalna ter lokalna administracija, ki spremlja uspešnost posameznihpodjetij in sektorja in s tem izboljša osnove za oblikovanje predlogov zakonodajnegaokvira ter odločanja pri upravnih postopkih (npr. podeljevanje koncesije za raziskovanjeali pridobivanje mineralnih surovin);− javnost, vključno z nevladnimi organizacijami, ki spremljajo delovanje sektorja ter s tembolje razumejo sektorske potrebe in zmožnosti;− finančne inštitucije, ki lahko na podlagi kazalcev ocenjujejo tveganje− in drugi.

stran 4MINERALNE SUROVINE - PRILOGADelovna skupina WG SDI je razdelila kazalce na dva dela, glede na mestopridobivanja podatkov. Tako obstajajo kazalci na ravni države ter kazalci na ravni podjetja.Prva skupina kazalcev opredeljuje stanje sektorja posamezne države članice Evropske unije,druga skupina pa stanje posameznih delov sektorja na nivoju rudnika oziroma podjetja.Prve podatke o kazalcih na ravni države sta zbrala Žibret in Šolar (2006).Interneta stran, na kateri so predstavljeni podatki o kazalcih za mineralne surovine:http://ec.europa.eu/enterprise/steel/non-energy-extractive-industry/sd-indicators.htmNAMESTO SKLEPALjudje, prav tako kot tudi podjetja, v vsakodnevnem življenju uporabljajo kazalce zasvoje različne potrebe. Poleg že uveljavljenih je seveda možno oblikovati tudi svoje. Vpodjetjih bi lahko med drugim definirali kazalec razmerja prostornine/ količine letnoodkopanega materiala in dodane vrednosti na zaposlenega.Literatura− Meadows, D. H. (1998). Indicators and Information Systems for Sustainable Development - A Reportto the Balaton group. The Sustainability Institute, Hartland Four Corners, USA.− RMSG (2004). EU Non-Energy Extractive Industry: Sustainable Development Indicators 2001-2003,Raw Materials Supply Group, dosegljivo na: http://ec.europa.eu/enterprise/steel/non-energyextractive-industry/final_report_2001_2003.pdf(1.9.2006)− Šolar, S.V., Shields, D. & Langer, W.H. (2004). Important Features of Sustainable Aggregate ResourceManagement. Geologija, 47(1): 99-108.− WG SDI (2004). Final Sustainable Development Indicators report, Working Group on SustainableDevelopment Indicators.− Žibret, Gorazd, Šolar, Slavko V. (2006). Evropski kazalci trajnosti za področje mineralnih surovin nanacionalni ravni kot orodje za podporo pri odločanju in mednarodno primerjavo. Organizacija (Kranj),maj 2006, let. 39, št. 5, str. 339-345.V nadaljevanju podajamo vprašalnik v slovenščini, s katerim lahko testirateaktivnosti svojega podjetja. V primeru, da to storite, prosimo, da nam rezultate posredujetena spodnji naslov:Dr. Slavko ŠolarGeološki zavod SlovenijeDimičeva 141000 LjubljanaTelefon 01 2809-760Fax 01 2809-753email: slavko.solar@geo-zs.si1000 Ljubljana

MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 5DELOVNA SKUPINA ZA KAZALNIKE TRAJNOSTNEGA RAZVOJASodelovanje med Evropsko komisijo, državami članicami, industrijo in drugimiinteresnimi skupinamiOBRAZEC, NAVODILA IN VPRAŠANJA ZA KAZALNIKETRAJNOSTNEGA RAZVOJA ZA NEENERGETSKOEKSTRAKTIVNO INDUSTRIJO V EU ZALETI 2004 IN 2005ZA NASVET, KAKO IZPOLNITI TA PREGLEDNI OBRAZEC, PROSIMO,UPOŠTEVAJTE PRILOŽEN DOKUMENT Z NAVODILI ZA PREGLED ZA LETI 2004IN 2005Uvodna vprašanjaIme podjetja:ČE VAŠE PODJETJE OBRATUJE NA VEČ KOT ENI LOKACIJI, LAHKO ZAGOTOVITEPODATKE ZA VSAKO LOKACIJO POSEBEJ ALI ZDRUŽITE PODATKE ZA VSE LOKACIJE.PROSIMO, NAVEDITE, ALI UPORABLJATE PODATKE ZA CELOTNO PODJETJE ALI ZAPOSAMEZNO LOKACIJO: PODJETJE/LOKACIJA:(obkrožite ustrezen odgovor)NAVEDITE SKUPNO ŠTEVILO LOKACIJ ZA PRIDOBIVANJE RUDNIN V EVROPSKIUNIJI, KJER JE VAŠE PODJETJE OBRATOVALO V LETU:2004: _______ 2005: _______DRŽAVA/DRŽAVE, KI JO/JIH ZAJEMA TA VLOGA: ____________________________NAVEDITE KOLIČINO PRODAJNIH (SUHIH) IZDELKOV ZA VSAKO RUDNINO, KISTE JO DOBAVLJALI V LETIH 2004 IN 2005.Rudnine Količina 2004 Količina 2005

stran 6MINERALNE SUROVINE - PRILOGAVPRAŠANJE (za koledarsko leto)ODGOVOR2004ODGOVOR2005ENOTAZaposlovanje1. Povprečno število neposrednozaposlenih oseb2. Povprečno število posrednozaposlenih oseb3. Skupno število opravljenih ur UreRazvoj sposobnosti4. Skupno število ur usposabljanjaZdravje in varnost zaposlenih5. Skupno število delovnih ur,izgubljenih zaradi nesreč pri delu6. Skupno število ur usposabljanja zaUre„zdravje in varnost“7. Skupno število smrtnih nesreč ŠteviloSkupni prometEUR8. Skupni prometNaložbe v raziskave in razvoj9. Skupni stroški za raziskave inrazvojStroški raziskav10. Skupni stroški raziskavKomuniciranje z lokalnoskupnostjo11. Skupno število javnih dogodkov12. Ali ima podjetje sistem zaregistracijo in nadaljnje spremljanjepritožb državljanovZahteve po energiji13. Vsota vseh energetskih nosilcevZahteve po vodi14. Skupna neto poraba neobdelanevodeEkvivalentpolnegadelovnega časaEkvivalentpolnegadelovnega časaUreUreEUREURŠteviloDa/NeAbsolutnapostavka zaenergijo (MJ)m 3 nafunkcionalnoenoto (1 tonacelotnegaprodajnegaizdelka)

MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 7Zahteve po zemljiščih15.1 Celotna površina površinskegazemljišča za pridobivanje rudnin obkoncu obdobja, za katerega se poroča15.2 Skupno površinsko območjenovega zemljišča, ki se uporablja zapridobivanje rudnin15.3 Skupno površinsko zemljišče, kise ponovno izkoriščaUporaba nevarnih snovi16. Vsota razvrščenih nevarnih snovi,ki se uporabljajo pri obdelavi rudninOmejitve pri prevozu17.1 Povprečna razdalja cestnegaprevoza med mestom pridobivanja instranko17.2. Povprečna razdalja železniškegaprevoza med mestom pridobivanja instranko17.3 Povprečna razdalja prevoza povodi med mestom pridobivanja instranko18.1 Delež cestnega prevoza vskupnem prevozu18.2 Delež železniškega prevoza vskupnem prevozu18.3 Delež prevoza po vodi vskupnem prevozuOkoljske nesrečeHektariHektariHektariKilogramiKilometriKilometriKilometri19. Navedite skupno število okoljskihnesreč, o katerih je treba poročati20. Navedite število okoljskih nesrečvsake vrste, o katerih je trebaporočati– 20.1 Puščanje jeza Število– 20.2 Izpust v vodo (podtalnico aliŠtevilopovršinsko)– 20.3 Izpust v zrak Število– 20.4 Izpust v tla (npr. puščanjeŠtevilomaziv)– 20.5 Izpust trdnih snovi Število– 20.6 Nenadzorovano pogrezanje Število– 20.7 Drugo (prosimo, navedite) Število%%%Število

stran 8MINERALNE SUROVINE - PRILOGAKAZALNIKI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA (SDI) ZA NEENERGETSKOEKSTRAKTIVNO INDUSTRIJO V EU (2004 IN 2005)DOKUMENT Z NAVODILI ZA ODGOVARJANJE NA VPRAŠALNIKSPLOŠNOIzpolnjevanje vprašalnika je prostovoljno.Na vprašalnik odgovarjajo posamezna podjetja.Sekretariat bo posamezne podatke obravnaval kot strogo zaupne, razkrite bodo samokonsolidirane številke. Podatki se bodo zbirali na evropski ravni v treh kategorijah:− kovinske rude,− industrijske rudnine,− gradbeni materiali (vključno z agregati, peskom, gramozom in obdelanimi kamni). To nevključuje strešnikov, opeke, cementa ali drugih izdelkov iz nadaljnjega proizvodnegaprocesa.Podatki posameznih podjetij ne bodo prepoznavni iz podatkov, ki se pošljejoGeneralnemu direktoratu za podjetništvo in industrijo. Podatki o podjetju ostanejo znotrajzadevnega industrijskega združenja pod pogojem stroge zaupnosti, naprej se posredujejo lepodatki, zbrani za celoten podsektor.Posredovani podatki morajo veljati za obdobja, za katera se poroča:− od 1. januarja 2004 do 31. decembra 2004 in− od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005.Delni odgovori so boljši od nobenih odgovorov. Če imate pri odgovarjanju težave,vam na vprašanje/vprašanja ni treba odgovoriti, ampak razložite naravo težave.Narava in število vprašanjVprašanja so oblikovana na podlagi koncepta treh stebrov trajnostnega razvoja – toje prizadevanje za odlično storilnost na treh področjih: okoljsko upravljanje, socialnaodgovornost podjetij in finančna donosnost.Slog in narava vprašanj sta oblikovana tako, da interesnim skupinam zagotovitainformacije, ki označijo industrijo, na način, ki zmanjša stroške ali organizacijskeobremenitve posameznih podjetjih pri zbiranju podatkov.Namen vprašanj je prikazati gospodarski pomen industrije, povezanost dejavnostirudarskih in obdelovalnih obratov z lokalnimi skupnostmi in poudarek na zmanjševanjunegativnih posledic za okolje.ZaupnostPo posvetovanju s podjetji predlagamo, da je večina teh podatkov, če ne vsi, narazpolago in se redno uporablja za pravilno upravljanje podjetja. Poročanje vašemuindustrijskemu združenju nikakor ne sme ogrožati tržnega položaja podjetja, ker jezagotovljena popolna zaupnost. Industrijska združenja morajo na vprašalnik napisati imevašega podjetja za potrebe vodenja evidenc. To se ne posreduje Komisiji.

MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 9Geografsko področje uporabeGeografsko področje uporabe SDI so države članice Evropske unije, zdaj jih je 25.Dejavnosti podjetja imajo lahko posledice, ki vplivajo na SD na drugih krajih, vendar ta nisovključena v področje uporabe. Tako vaši podatki veljajo le za dejavnosti znotraj EU-25. Kjerporočanje vključuje podatke za EU-27 (tj. vključno z Romunijo in Bolgarijo), je to trebajasno navesti. Če se EU v prihodnosti pridružijo še druge države, se bodo vključile vprihodnje preglede. To bi spremenilo vrednosti podatkov, kar se razloži v besedilu poročila.Če vaše rudarske dejavnosti potekajo zunaj EU, vendar obdelava izkopanihmaterialov poteka znotraj EU, morate podatke o prvem izvzeti, podatke o slednjem pavključiti.Področje uporabe izdelkaPoročati morate o vseh izdelkih v vaši kategoriji; tj. industrijske rudnine, kovine aliagregati itd., tudi če so nekateri zunaj področja uporabe, ki ga zastopa določenoindustrijsko združenje, ki mu poročate. To je zato, ker se zahteva skupna vsota zaindustrijo.Kaj sestavlja „lokacijo pridobivanja“?Uvodno vprašanje v zvezi z „lokacijami pridobivanja“ velja le za število rudnikov –dnevni kop, podzemni rudniki ali območja izkopavanja, ki jih vaše podjetje upravlja v EU-25, ne glede na to, ali v njih dela vaše osebje, pogodbeniki ali mešanica obeh. Ločenezmogljivosti za obdelavo se ne vključijo v odgovor na to vprašanje, čeprav jih je trebavključiti v odgovore na vprašanja 1–20, ki sestavljajo preostanek vprašalnika (glej spodaj).Kaj pomeni „lokacija pridobivanja“, je stvar vaše presoje. Predlagamo, da uporabljateobičajne notranje enote poročanja (tj. lokacije, ki jih določi vodstvena struktura).So zmogljivosti za obdelavo vključene?Da. Vse upravljane zmogljivosti za obdelavo so vključene, celo neodvisnezmogljivosti, kjer se na primer v drobilnik vnašajo rudninski izdelki stranke. Ob tempodročje uporabe sistema poročanja SDI zajema vse rudnike (dnevni kop, podzemnerudnike, izkopavanje) in z njimi povezane obdelovalne obrate z njihovimi zmogljivostmi zapakiranje in odpremo (kjer so te znotraj EU-25).Na vsa vprašanja 1–20 odgovarjate za vse te sestavljene dejavnosti.Količina – prodajni izdelekTo se zahteva v tabeli na strani 1 in se uporablja kot primerjalni (normalizacijski)imenovalec pri vprašanjih 13 in 14. Tabela zahteva količino prodajnih izdelkov, izdelanih vzadevnem letu/zadevnih letih. Ni pomembno, ali se ti prodajo ali ne, ker sta večina vplivovin ustvarjanje vrednosti povezana s pripravo izdelka za trg.Kot je nakazano zgoraj, to količino sestavlja:− material, izkopan in obdelan v EU-25,− material, izkopan zunaj EU-25, vendar obdelan znotraj nje.Vprašalnik zahteva podatke o količini, ki se ponudi na trgu in prepelje od dobaviteljado stranke, ne glede na vsebnost vlage ali vode v izdelku. Nekateri izdelki bodo imelikemično vezano vodo v kristalih in/ali določeno količino vode v praznih režah. To ni

stran 10MINERALNE SUROVINE - PRILOGApredmet tega sistema za poročanje SDI. Zahtevajo se podatki o količini izdelka, kot sonavedeni pri običajnem trgovanju.Količina se poda v tonah, tj. 1000 kg.Isto velja tudi za uporabo primerjalnih faktorjev v vprašanjih 13 in 14. Zanimata nasenergija in voda, ki se uporabita za izdelavo dejanskega prodajnega izdelka. Zato se količinene sme spreminjati glede na teoretično absolutno suhost.Naslednja navodila za izračune energije in vode so namenjena podjetjem z večrudniki in obrati:− vzemite uporabljeno energijo (v MJ) za vsako zmogljivost in jih seštejte,− vzemite skupno količino prodajnih izdelkov, ki jih izdelajo iste zmogljivosti, in jihseštejte,− delite izračunano skupno vsoto za uporabljeno energijo (v MJ) s skupno količinoprodajnega izdelka.(Opomba: Če izračunate MJ/tono za vsako od, recimo, 10 zmogljivosti in potemvzamete njihovo aritmetično sredino, boste dobili drugačen odgovor, zato prosimo, daupoštevate tukajšnja navodila).Isto storite za porabo vode in uporabite skupno količino kot pri izračunu energije, nele količine izdelkov, ki so morda bili „obdelani po mokrem postopku“. Želimo dobiti celotnouporabo vode pri izdelavi celotne proizvodnje podjetja.Priznava se, da bo vsak posamezen izdelek imel lasten profil potreb po energiji invodi. Vprašalnik ne obravnava tega, ampak le celotne zahteve po energiji in vodi za izdelavoskupne prodajne količine.Priznava se, da je težko doseči 100 odstotno pravilnost. V nekaterih primerih bo zarazumne ocene potrebna vaša strokovna presoja, npr. pri uporabi energije in vode,prevoženih razdaljah in delitvi načinov prevoza. Bolje je zagotoviti približno oceno kotnobenega odgovora.Nadaljnja navodila o vsakem vprašanju so podana na naslednjih straneh.

MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 111. Povprečno število neposredno zaposlenih osebPovprečno število neposredno zaposlenih oseb (tj. ki so na plačilni listi podjetja),vključno z zaposlenimi za polni delovni čas in zaposlenimi s skrajšanim delovnim časom, kise pretvori v polni delovni čas.Na primer, če imate tri zaposlene, ki delajo za polovični delovni čas, to računajte koten polni in en polovični delovni čas (1,5).2. Povprečno število posredno zaposlenih osebOsebe, ki so posredno zaposlene, vključujejo vse pogodbenike na delovni lokaciji(rudarski pogodbeniki – vrtalci, upravljavci nakladalnikov in transportnih vozičkov v jaških,plavajočih bagrov, grederjev-ravnalnikov in naprav za razvrščanje itd., pogodbeniki, kiprevažajo rudo iz rudnika v obdelovalni obrat, skrbijo za pripravo in dostavo hrane, čistilniservisi itd.) ... Prosimo, vključite zaposlene za polni delovni čas in zaposlene s skrajšanimdelovnim časom, tako kot zgoraj.3. Skupno število opravljenih urV te številke je treba vključiti tudi posredno zaposlene.4. Skupno število ur usposabljanja5. Skupno število delovnih ur, izgubljenih zaradi nesreč pri delu6. Skupno število ur usposabljanja za „zdravje in varnost“−−−V te številke je treba vključiti tudi posredno zaposlene.Usposabljanje za „zdravje in varnost“ vključuje:tehnično usposabljanje (usposabljanje za uporabo vozil, orodij, strojev, električnihsistemov),usposabljanje poslovodnih delavcev (npr. za izvajanje presoje zdravja in varnosti,poročanje o nevarnih situacijah, preiskave nesreč, razvoj kulture varnosti),usposabljanje za ozaveščanje (npr. nošenje osebne zaščitne opreme, ocena tveganjapred opravljanjem naloge).7. Skupno število smrtnih nesrečV te številke je treba vključiti tudi posredno zaposlene.8. Skupni prometPodatki, ki so navedeni spodaj, kažejo samo tovarniške podatke.

stran 12MINERALNE SUROVINE - PRILOGA9. Naložbe v raziskave in razvojStroški za razvoj in raziskave v tem sektorju so pomemben SDI za dokazovanjeinovativne moči sektorja. Primerjava skupnega zneska porabe za RTR v tem sektorju skupajs proračuni za raziskovanje z drugimi industrijskimi sektorji lahko služi kot pomembenkazalnik prihodnje trajnosti industrije.V računovodstvu podjetja mora biti običajno v tisti del bilance uspeha, ki obravnavastroške, vključena postavka za izdatke za raziskave in razvoj. Ta vsota se zahteva, da sedobi celostna podoba industrije.10. Stroški raziskavGlej točko 9.11. Skupno število javnih dogodkovTa točka obravnava komunikacijo med podjetjem in lokalno skupnostjo, v kateri jepodjetje. Javni dogodki vključujejo odprte dneve, vodene oglede, šolske obiske, javnasrečanja, opazovanje prostoživečih živali (npr. opazovanje ptic), javne predstavitve dela innačrtov za prihodnost, obiske učencev, dijakov in študentov v rudnikih in obratih, vodeneoglede za predstavnike medijev, sodelovanje na festivalih na dan Svete Barbare (npr. v Italijiin Avstriji).Takšni dogodki so za interesne skupine in podjetja zelo pomembni, da javnostseznanjajo s poslovanjem in pomenom. Zato so zelo pomemben del SD.12. Sistem za registracijo pritožbTo zajema kakršne koli pritožbe, ne le okoljske, npr. varni in zdravi delovni pogoji,pravična obravnava zaposlenih, ustrezno usposabljanje pogodbenikov.13. Zahteve po energijiEnergijo iz energetskih nosilcev (plin, premog, olje, elektrika itd.) je treba pretvoriti vMJ, kot je navedeno v Prilogi 1. Podjetja, ki se ukvarjajo s pridobivanjem in obdelovanjemprimarnih surovin, morajo pri izračunu številk upoštevati oboje, pridobivanje inobdelovanje primarnih surovin.Logično je, da se vključi energija (npr. elektrika, dizel, LPG), ki jo uporabljajopogodbeniki. Vseeno se priznava, da morajo biti prizadevanja za zbiranje razumna. Majhneuporabe ni treba ugotavljati in o njej poročati. Po drugi strani pa morate, če rudarskedejavnosti izvaja pogodbenik, oceniti zahteve po energiji za to dejavnost (vključno zrazstrelivi), ker gre za pomemben del celotnega procesa izdelave vaših izdelkov.Nekatera podjetja so sprožila vprašanje soproizvodnje. Ta vprašalnik išče podatke ozahtevah po energiji iz oskrbovalnih sistemov, ki je potrebna za opravljanje dejavnosti. Če

MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 13vaša dejavnost lokalno skupnost oskrbuje z veliko MJ prek obrata za soproizvodnjo, je totreba odšteti od skupnih zahtev.Uporaba razstreliv mora biti vključena v skupno porabo energije. Za ustreznepretvorbene faktorje glejte Prilogo 1.ravni.Celotno razmerje skupne energije (MJ) proti skupni količini se izračuna na sektorski14. Skupna neto poraba neobdelane vodeNamen tega vprašanja je razumeti neto zahteve industrijskega sektorja po oskrbi zvodo iz lokalnih vodnih sistemov. Vprašalnik sprašuje, koliko vode iz rek in vodnih virovporabi dejavnost (z dovoljenjem za črpanje). Predvideva se, da bo količina obdelane pitnevode iz „glavnega“ vodnega omrežja, ki oskrbuje menze, prhe in pisarne, majhna vprimerjavi s potrebami proizvodnje, zato se lahko izključi iz poročil.Razen tega je treba omeniti, da se dovoda vode iz lokalnih geoloških plasti indeževnice v jaške ne sme vključiti, ker to ni povezano z zahtevo po oskrbi z vodo izlokalnih vodnih sistemov – jasno je, da prispeva k manjšim zahtevam, kot bi bile sicer. Čevaša dejavnost sosede (npr. kmete) oskrbuje z razlito vodo iz jaškov in razlito zajetodeževnico, je te količine treba odšteti od zahtev, ki so vključene v poročilo.(Sproženo je bilo vprašanje sistemov za spremljanje izpiranja jaškov (npr. pripridobivanju kaolina)). Če je vir te vode kateri koli od zgoraj navedenih izključenih virov, gane vključite. Če prihaja iz dovoljenih črpališč (reke, vodni viri), ga vključite. Isto velja zaobdelovalni obrat, ki črpa vodo iz bližnjega jaška. Če je to samo dovod iz geoloških plasti inne del lokalnih oskrbovalnih vodnih virov, ga ne vključite kot „podtalnico“.)Uporaba neobdelane vode velja za industrijsko vodo, vzeto neposredno iz rek alipodtalnih vodnih virov. To mora izključevati vodo za hlajenje, ki se po čiščenju in uporabiusmeri nazaj v zbiralnico vode.Navedite skupne zahteve po vodi in reciklirano vodo za izračun dejanske porabe„neobdelane“ vode pri dejavnosti.Primer: obrat, ki ima sistem za pranje rudnin z recikliranjem vode mora navesti:skupne zahteve po vodi: „X“ kubični meter/leto,vsa reciklirana voda: „Y“ kubični meter/leto,skupna poraba neobdelane vode = „X–Y“ kubični meter/leto.Če se sistem za recikliranje ne uporablja, je poraba neobdelane vode = skupnezahteve po vodi = „X“ kubični meter/leto.15.1 Celotna površina površinskega zemljišča za pridobivanje rudnin ob koncu obdobja, zakaterega se poroča15.2 Skupno površinsko območje novega zemljišča, ki se uporablja za pridobivanje rudnin15.3 Skupno površinsko zemljišče, ki se ponovno izkoriščaPoročati morate o obeh območjih za pridobivanje (tj. kamnolomi/rudniki) in ozemljiščih, ki se uporabljajo za sorodno infrastrukturo (obdelovalni obrati, pisarne itd.).Neuporabljena sosednja zemljišča se ne upoštevajo.

stran 14MINERALNE SUROVINE - PRILOGAPRIMER:Površina lokacije:1000 hektarovSkupna površina ozemlja, uporabljenega ob koncu prejšnjega leta (A) 140 hektarovOzemlje, ki se je začelo uporabljati v letu, za katerega se poroča (B): 30 hektarovOzemlje, rehabilitirano v letu, za katerega se poroča (C):5 hektarovSkupna površina uporabljenega ozemlja ob koncu leta, za katerega se poroča (A + B – C): 165hektarovNeuporabljena zemljišča:835 hektarov15.1 Skupna površina zemljišč, ki se uporabljajo za pridobivanje rudnin: 165hektarov (A + B – C)15.2 Skupna nova površinska zemljišča, ki so se začela uporabljati za pridobivanjerudnin: 30 hektarov (B)15.3 Skupno površinsko zemljišče, ki se ponovno izkorišča 5 hektarov (C)„Izkoriščanje“ je širok pojem, ki zajema uspešna prizadevanja rudarskih podjetij privračanju zemljišč, ki so se uporabljala za pridobivanje rudnin, za vsakršno uporabo,dogovorjeno s pristojnimi organi. To vključuje ponovno rast vegetacije ter razvojkomercialnih in stanovanjskih zmogljivosti ter dejavnosti v prostem času, kar se v nekaterihdržavah imenuje „javni odprti prostor“, razvoj kmetijstva in habitata za prostoživeče divježivali.16. Vsota razvrščenih nevarnih snovi, ki se uporabljajo pri postopku pridobivanja rudnin.Glede zdravstvenega in varnostnega lista se je mogoče posvetovati, da se določi,katere nevarne snovi se lahko uporabijo pri pridobivanju primarnih surovin. Prosimo,navedite tiste nevarne snovi, ki jih dejansko uporabljate med obdelavo rudnin. Nekaterihsnovi, kot so barva za vozila/stavbe podjetja ali maziva za stroje, ni treba omeniti.Nevarne snovi so določene v Direktivi 67/548/EGS. Od teh je treba je upoštevati:R 23 (strupeno pri vdihavanju);R 24 (strupeno pri stiku s kožo);R 25 (strupeno pri zaužitju);R 26 (zelo strupeno pri vdihavanju);R 27 (zelo strupeno pri stiku s kožo);R 28 (zelo strupeno pri zaužitju);R 39 (nevarnost zelo hudih trajnih okvar zdravja);R 45 (lahko povzroči raka);R 48 (nevarnost hudih okvar zdravja pri dolgotrajnejši izpostavljenosti);R 49 (pri vdihovanju lahko povzroči raka);R 50 (zelo strupeno za vodne organizme);R 51 (strupeno za vodne organizme);R 52 (škodljivo za vodne organizme);R 53 (lahko povzroči dolgoročne škodljive učinke v vodnem okolju);R 54 (strupeno za rastlinstvo);

MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 15R 55 (strupeno za živalstvo);R 56 (strupeno za talne organizme);R 57 (strupeno za čebele);R 58 (lahko povzroči dolgoročne škodljive učinke v okolju) inR 59 (nevarno za ozonski plašč).Snovi je treba našteti posamezno.17.1 Povprečna razdalja cestnega prevoza med mestom pridobivanja in stranko17.2 Povprečna razdalja železniškega prevoza med mestom pridobivanja in stranko17.3 Povprečna razdalja prevoza po vodi med mestom pridobivanja in stranko18.1 Delež cestnega prevoza v skupnem prevozu18.2 Delež železniškega prevoza v skupnem prevozu18.3 Delež prevoza po vodi v skupnem prevozuPrevoz je ključno vprašanje za SD.Kako neenergetska ekstraktivna industrija prenaša izdelke s svojih lokacij strankam inkakšne so razdalje pri tem, je pomembno za interesne skupine. Splošno sprejeto dejstvo je,da sta, čeprav v logistiki EU-25 prevladuje cestni prevoz, železniški in vodni prevoz boljzaželena z vidika vpliva na okolje. Selitev prevoza s cest na železnice in vodo zato velja zaprispevek k SD.To vprašanje bo v podjetju za oceno verjetno zahtevalo strokovno presojo, ker večinapodjetij ne more zbirati posebnih podatkov. Zahteva se približna navedba in ne natančnozabeleženi kilometri.Isto se uporablja tudi za delitev načinov po odstotkih – cesta, železnica, voda.Na primer, če ima podjetje v EU-25 600 strank, je prvi korak ocena, koliko strank seoskrbuje po cesti, železnici in po vodi. Z uporabo zemljevida, ki kaže, kje so stranke,ocenite približno razdaljo za vsako od teh treh kategorij (enosmerna pot, povratna pot).Nekatere poti bodo kombinacija dveh ali treh načinov.Ker večina podjetij prevoz zaupa podizvajalcem, mora biti mogoče pridobiti ocenoprevoženih kilometrov pri vsakem od treh načinov.Teh podatkov ni treba poskušati vključiti po količini izdelkov ali številu strank.Vprašalnik obravnava le prevoz znotraj EU-25. Če uvažate rudo iz držav zunaj EU,morate vključiti te kilometre.19. Navedite skupno število okoljskih nesreč, o katerih je treba poročati20. Navedite število okoljskih nesreč vsake vrste, o katerih je treba poročatiNamen teh dveh vprašanj je obvestiti interesne skupine o številu in naravi škodljivihokoljskih nesreč, ki jih je povzročila industrija v obdobju, za katerega se poroča. To jeomejeno na tiste razmere, ko regulativni organ pisno obvešča podjetja o kršenjunacionalnega okoljskega prava, podjetje pa obvestilo sprejme. Pritožbe članov lokalneskupnosti niso vključene, razen če ne pride do uradne prijave.

stran 16MINERALNE SUROVINE - PRILOGAPRILOGA 1 – Izračun porabe energijeKo se predloži izračun energijske zahteve za proces (PER) ali energijske zahteve zažganje (ERF), se morajo upoštevati pravilni nosilci energije za celoten obrat ali zgolj za fazožganja. Za pretvorbo energijske enote v MJ (glej tabelo) se uporabi bruto kurilna vrednost(vrednost visoke toplote) goriv. V primeru uporabe drugih goriv se nevede kurilna vrednost,uporabljena za izračun. Elektrika pomeni neto uvoženo elektriko iz omrežja in notranjepridobljeno elektriko, merjeno kot električno energijo.Tabela za izračun PER ali ERFProizvodno obdobje LetoKoličina (tone ali m3)Gorivo količina Enote Pretvorbeni količnik Energija (MJ)Zemeljski plin kg 54,1Zemeljski plin Nm3 38,8Propan kg 50,0Butan kg 49,3Kerozin: kg 46,5Bencin kg 52,7Dizel kg 44,6Plinsko olje kg 45,2Težko kurilno olje kg 42,7Suhi parni premog kg 30,6Antracit kg 29,7Oglje kg 33,7Industrijski koks kg 27,9Razstreliva MJ/kg 3,0Elektrika kWh 3,6(*) Skupno energijo delite s količino.Skupna energijaPosebna poraba energije (MJ/količina) (1)

MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 17KAZALNIKI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA (SDI) ZA NEENERGETSKOEKSTRAKTIVNO INDUSTRIJO V EU (2004 IN 2005)POGOSTO ZASTAVLJENA VPRAŠANJA O SISTEMU ZA POROČANJEJe to prostovoljen ali obvezen sistem za poročanje?Izpolnjevanje vprašalnika je prostovoljno, vendar bo visoka stopnja odziva koristilakakovosti podatkov in pripomogla k pozitivnejši podobi industrije.Kako se številke zbirajo in združujejo?Na vprašalnik odgovarjajo posamezna podjetja.Sekretariat bo podatke za posamezno lokacijo obravnaval kot strogo zaupne, razkritebodo samo konsolidirane številke. Zbrani podatki bodo predstavljeni na evropski ravni vtreh kategorijah:− kovinske rude,− industrijske rudnine,− gradbene rudnine (vključno z agregati, peskom, gramozom in obdelanimi kamni). To nevključuje strešnikov, opeke, cementa ali drugih izdelkov iz nadaljnjega proizvodnegaprocesa.Posredovani podatki morajo veljati za naslednja obdobja, o katerih se poroča:− od 1. januarja 2004 do 31. decembra 2004 in− od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005.Bolje je navesti delne odgovore kot nobenih. Če ne morete odgovoriti na nekateravprašanja, na vprašanja ne odgovorite, ampak razložite naravo težave.Je zaupnost zagotovljena?Podatki posameznih podjetij ne bodo prepoznavni iz podatkov, ki se pošljejoGeneralnemu direktoratu za podjetništvo in industrijo. Podatki o podjetju ostanejo znotrajzadevnega industrijskega združenja pod pogojem stroge zaupnosti, naprej se posredujejo lepodatki, zbrani za celoten podsektor.Narava in število vprašanj?Vprašanja so bila izbrana za dokazovanje zavezanosti podjetja doseganju trajnosti.Zato so oblikovana na podlagi koncepta treh stebrov trajnostnega razvoja – to jeprizadevanje za odlično storilnost na treh področjih: okoljsko upravljanje, socialnaodgovornost podjetij in finančna donosnost in zajemajo na primer gospodarski pomenindustrije, povezanost rudnikov in obdelovalnih obratov z lokalnimi skupnostmi terpoudarek na zmanjševanju negativnih posledic za okolje.Slog in narava vprašanj sta oblikovana tako, da vsem interesnim skupinam zagotovitazadostne informacije, ki označijo sektor, pri čemer zmanjšujeta stroške ali organizacijskeobremenitve posameznih podjetij pri zbiranju podatkov.

stran 18MINERALNE SUROVINE - PRILOGAKaj je geografsko področje uporabe vprašalnikov?Geografsko področje uporabe SDI je 25 držav članic Evropske unije, skupaj zRomunijo in Bolgarijo (kot pridruženi državi). Dejavnosti podjetja zunaj teh 27 držav se nevključujejo med odgovore na vprašalnik. Kjer so bili vključeni podatki za Romunijo inBolgarijo, je to treba navesti. Če se EU v prihodnosti pridružijo še druge države, se bodovključile v prihodnje preglede. To bi spremenilo vrednosti podatkov, kar se razloži vbesedilu poročila.Če vaše rudarske dejavnosti potekajo zunaj EU, vendar obdelava izkopanihmaterialov poteka znotraj EU, morate podatke o prvem izvzeti, podatke o slednjem pavključiti.Kateri izdelki so vključeni v področje uporabe?Poročati morate o vseh rudninah, ki jih pridobivate; tudi če so nekatere zunajpodročja uporabe, ki ga zastopa določeno industrijsko združenje, ki mu poročate. To jezato, ker se poskuša doseči skupna slika industrije.Kaj sestavlja „lokacijo pridobivanja“ v tem poročilu?Predhodno vprašanje velja za „lokacije pridobivanja“. To je povezano s številomrudnikov, ki so lahko dnevni kop, podzemni rudniki ali območja izkopavanja, ki jih vašepodjetje upravlja v EU-25 ali v Romuniji in Bolgariji, ne glede na to, ali v njih dela vašeosebje, pogodbeniki ali mešanica obeh. Ločene zmogljivosti za obdelavo se ne vključijo vodgovor na to vprašanje, čeprav jih je treba vključiti v odgovore na vprašanja 1–20, kisestavljajo preostanek vprašalnika (glej spodaj).Ali je treba vključiti zmogljivosti za obdelavo?Da. Vse upravljane zmogljivosti za obdelavo so vključene, celo neodvisnezmogljivosti, kjer se na primer v drobilnik vnašajo rudninski izdelki stranke. Nadaljepodročje uporabe sistema poročanja SDI zajema vse rudnike (dnevni kop, podzemnerudnike, izkopavanje) in z njimi povezane obdelovalne obrate z njihovimi zmogljivostmi zapakiranje in odpremo (kjer so te znotraj EU-25, v Romuniji ali Bolgariji).Pri vseh vprašanjih 1–20 odgovarjate za vse te sestavljene dejavnosti.Za kaj velja količina? – Prodajni izdelek!To se zahteva v tabeli na strani 1 in uporablja kot primerjalni (normalizacijski)imenovalec pri vprašanjih 13 in 14. Tabela zahteva količino v tonah (tj. 1000 kg) ne gledena vsebnost vlage ali vode v prodajnih izdelkih v zadevnem letu/zadevnih letih. Nipomembno, ali se ti prodajo ali ne, ker sta večina vplivov in ustvarjanje vrednosti povezanas pripravo izdelka za trg.Kot je nakazano zgoraj, to količino sestavljata:− material, izkopan in obdelan v EU-25, v Romuniji in Bolgariji,− material, izkopan zunaj teh držav, vendar obdelan znotraj njih.

MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 19Kako izračunam zahteve po vodi in energiji?Ta vprašanja poskušajo določiti količino energije in vode, ki se porabita za izdelavoprodajnega izdelka. Zato se količine ne sme spreminjati glede na teoretično absolutnosuhost.Naslednja navodila so namenjena podjetjem z več rudniki in obrati za pomoč priizračunu zahtev po energiji in vodi:− vzemite uporabljeno energijo (v MJ) za vsako zmogljivost in jih seštejte,− vzemite skupno količino prodajnih izdelkov, ki jih izdelajo iste zmogljivosti, in jihseštejte,− delite izračunano skupno vsoto za uporabljeno energijo (v MJ) s skupno količinoprodajnega izdelka.(Opomba: Če izračunate količnik MJ/tono za vsako od recimo 10 zmogljivosti inpotem vzamete njihovo aritmetično sredino, boste dobili drugačen odgovor, zato prosimo,da upoštevate tukajšnja navodila.)Isto storite za porabo vode in uporabite skupno količino kot pri izračunu energije, nele količine izdelkov, ki so morda bili „predelani po mokrem postopku“. Želimo dobiticelotno uporabo vode pri izdelavi celotne proizvodnje podjetja.Priznava se, da bo vsak posamezen izdelek imel lasten profil potreb po energiji invodi. Vprašalnik ne obravnava tega, ampak le celotne zahteve po energiji in vodi za izdelavoskupne prodajne količine.Priznava se, da je težko doseči 100-odstotno pravilnost. V nekaterih primerih bo zarazumne ocene potrebna vaša strokovna presoja, npr. pri uporabi energije in vode,prevoženih razdaljah in delitvi načinov prevoza. Bolje je podati oceno kot nobenegaodgovora.

stran 20MINERALNE SUROVINE - PRILOGAPODZEMNO PRIDOBIVANJE BLOKOV NARAVNEGA KAMNAV SLOVENIJIJože KortnikUniverza v Ljubljani, NTF, Oddelek za geotehnologijo in rudarstvo, Aškerčeva 12, Ljubljanae-mail: joze.kortnik@ntf.uni-lj.siKljučne besede: naravni kamen, podzemno pridobivanje, Lipica II., Hotavlje I.IzvlečekPodzemno pridobivanje naravnega kamna je v svetu že dolgo uveljavljeno. Naravni kamen so takopridobivali že stari Rimljani. V Sloveniji smo ga pričeli uvajati leta 1993 v kamnolomu Hotavlje I. Danespodzemno pridobivajo naravni kamen v kamnolomu pisanega apnenca Hotavlje I. in od leta 2002 tudi vkamnolomu lipiškega apnenca Lipica II. V obeh tak način narekujeta predvsem stanje kamnolomov obnaraščajoči potrebi po surovini ter geološka zgradba nahajališča. V prihodnje se bodo v obeh kamnolomihpridobljene izkušnje lahko uporabile za uvajanje podzemnega načina pridobivanja še v drugih, za ta načinpridobivanja primernih slovenskih kamnolomih naravnega kamna.UVODNaravni kamen je skupno ime za vse kamnine naravnega izvora, ki so po sestavi,lastnostih in videzu primerne za obdelavo in gradnjo. Izraz »naravni« pomeni, da je toizključno naravna snov, ki se z obdelavo še poudari (ne spremeni) in v taki obliki tudiuporablja. Pri tem ostanejo nespremenjene osnovne lastnosti, razpored mineralov, zrn tervidez. V rabi so tudi izrazi, kot so: okrasni kamen, dekorativni kamen, ahitektonskogradbenikamen, pohodni kamen, stavbni kamen, skulpturni kamen itd. Pri imenovanju senajvečkrat s pridevnikom določi tudi namen uporabe kamna [6]. Naravni kamen, primerenza pridobivanje in obdelavo, mora dosegati dovolj velike fizikalno-mehanske lastnosti, kotso: trdnost, kompaktnost, obrus, vodovpojnost, odpornost proti zmrzovanju itd. Barva obustreznih fizikalno-mehanskih lastnostih kamnine največkrat vpliva na izbiro in imamnogokrat odločujoč vpliv pri uporabi. Izvor kamnine (magmatski, metamorfni alisedimentni), kemična sestava kamnine (karbonatna ali silikatna) in ostali geološki pogojinahajališča (tektonika) so odločujoči dejavniki, ki vplivajo na izbiro odkopne metode.Sliki 1, 2: Podzemno pridobivanje naravnega kamna v kamnolomu Beer [7].

MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 21Podzemno pridobivanje naravnega kamna ni ideja sodobne informacijske družbe,ampak izvira še iz časov starih Rimljanov. Obstajajo dokazi, da so Rimljani verjetno prvipričeli s podzemnim pridobivanjem; npr. v sedaj že opuščenem in v muzej preurejenemkamnolomu Beer v vzhodno angleškem mestu Beer v pokrajini Devon [8].Danes v Evropi poteka podzemno pridobivanje naravnega kamna v kamnolomih vItaliji (Carrara, Apuanske Alpe, Bolzano itd.), Veliki Britaniji (Avon, Somerset, Dorset itd.[8, 12]), Grčiji (Dionysos – Atene [7, 9]), Portugalski (Solubema-Lizbona) itd.Do leta 1992 je v Sloveniji pridobivanje blokov potekalo na klasični način na površinskihkopih, po tem letu pa sta se pričela vpeljevati dva nova, okolju prijazna načina [3]:− podjetje Ruda Sečovlje je pričelo s tako imenovanim sanacijskim pridobivanjem flišnegapeščenjaka na obali (Poljane - Puče, Boršt);− Marmor Hotavlje leta 1993 v kamnolomu Hotavlje I., Marmor Sežana pa leta 2002 vkamnolomu Lipica II., sta pričela s podzemnim pridobivanjem apnenca v galerijah.Podjetje Marmor Hotavlje (MH), eno od vodilnih slovenskih kamnoseških podjetij, jev kamnolomu Hotavlje I. pričelo organizirano pridobivati naravni kamen leta 1948. Začetkilomljenja naravnega kamna na današnji lokaciji pa segajo še v prejšnja stoletja. Vkamnolomu Hotavlje I. pridobivajo naravni kamen t.i. hotaveljčan, pisan apnenec (rdeč, siv,rožnat, včasih skoraj črn, z belimi kalcitnimi žilami, ostanki koral in apnenčevih alg). Zapodzemno pridobivanje se je vodstvo MH odločilo zaradi geološke zgradbe nahajališča terstanja kamnoloma zaradi vse večjih potrebah po surovini.Slike 3, 4, 5: Kamnolom Hotavlje I., hotaveljčan (siv, rožnat, rdeč).

stran 22MINERALNE SUROVINE - PRILOGAPodjetje Marmor Sežana, ki je že več kot pet desetletij glavni nosilec kamnoseškedejavnosti na Krasu, je v kamnolomu Lipica II. pričelo pridobivati naravni kamen leta 1986.V kamnolomu Lipica II. pridobivajo naravni kamen, ki so ga kraški kamnoseki poimenovaliLipica unito (enotni) in Lipica fiorito (rožasti) [11]. Lipico II. po velikosti uvrščamo mednajvečje slovenske kamnolome naravnega kamna. Zaradi podobnih razlogov kot vkamnolomu Hotavlje I., so se tudi tu leta 2001 odločili in nato leta 2002 pričeli sposkusnim podzemnim pridobivanjem.Slike 6, 7, 8: Kamnolom Lipica II., Lipica unito (enotni) in Lipica fiorito (rožasti).Delo na obeh površinskih kopih je bilo pred pričetkom podzemnega pridobivanjadeloma sezonsko. V zimskem obdobju traja prekinitev pridobivanja zaradi slabihvremenskih razmer (sneg, dež) od enega pa tudi do treh mesecev.Odločujoči vpliv na izbiro načina odkopavanja imajo:− Geološki dejavniki; debelina odkrivke, kompaktnost nahajališča - stenske mase, jalovideli, oblika rudnega telesa.− Ekološki dejavniki; manjši površinski posegi v okolje, manjša odlagališča jalovine,obremenitev okolja je zaradi hrupa bistveno manjša, ker se dela izvajajo podzemno.− Tehnični in tehnološki dejavniki; razvoj tehnologije in odkopnih metod omogočaučinkovito, enostavno in varno pridobivanje.− Ekonomski dejavniki; odpadejo draga odkrivalna dela, omogočeno je delo preko celegaleta in v slabih pogojih (zima, dež), stroški pridobivanja so v začetku sicer višji zaradiodpiralnih del in dodatnih stroškov raziskav, ki pa se hitro nižajo z razvojem jamskihprostorov – galerij.− Regulativni dejavniki; zakonodaja v večini držav še ni opredeljena glede tega načinaodkopavanja, vendar pa se smiselno uporabljajo predpisi za izvajanje del pri podzemnihdelih.

MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 23METODE PRIDOBIVANJA NARAVNEGA KAMNAKamnolomi naravnega kamna so za razliko od kamnolomov tehničnega kamnaznatno manjši. Letna proizvodnja le redko presega 1500 m 3 blokov. Majhen izplen blokov,ki se giblje od 8÷25 %, pa ima za posledico, da je v kamnolomih naravnega kamna vednodovolj jalovine, ki jo je možno uporabiti za končno sanacijo kamnoloma.Metode pridobivanja naravnega kamna so [1, 2]:− razvrtavanje,− razrez s helikoidno žico in kremenčevim peskom,− razrez z diamantno žično žago,− razrez z verižnim zasekovalnim strojem,− kombinirana metoda razreza.Metoda razvrtavanja poteka tako, da kamnino s pomočjo pnevmatskih vrtalnih kladivali vrtalnih garnitur navrtamo v horizontalni in vertikalnih smereh. Premer vrtin (običajnoØ34 mm) in razdalja med vrtinami (običajno 100 mm) je odvisna predvsem od »kolnosti«kamnine. Ločitev bloka od kamninske mase se izvede s cepilnimi klini, ki se izmeničnonabijajo v vrtine do ločitve bloka ali s pomočjo črnega rudarskega smodnika ali detonacijskevrvice. Ta metoda pridobivanja se opušča zaradi nastajanja mikrorazpok v kamnini vnahajališču (poškodbe kamnine), velike porabe energije, težkega dela in prekomerneobremenitve okolja zaradi hrupa.Metoda razreza s helikoidno žico in kremenčevim peskom temelji na razrezukamnine s kremenčevim peskom, ki je trši od rezane kamnine. Helikoidna žica (premera do5,8 mm) je jeklena vrvenica, pletena iz treh žic, ki služi kot transportno sredstvo za prenoskremenčevega peska v rezi. Kremenčev pesek predstavlja rezilno orodje, dodana voda pahladilno sredstvo. Hitrost razreza znaša od 0,3÷0,9 m 2 /h, ter je odvisna predvsem odtrdote kamnine. Na mestih rezanja predhodno izvrtamo vertikalne in horizontalne vrtineØ240 mm, namestimo stojala z vodilnimi kolesi in preko njih napeljemo helikoidno žico, kije povezana v brezkončno žico, dolžine do 1500 m. Žico vodimo v rez preko pogonskegakolesa in vodilnih koles. Na stiku med helikoidno žico in kamnino dodajamo mešanicokremenčevega peska in vode. Metoda je bila v preteklosti zelo razširjena za pridobivanjekompaktnih apnencev in marmorjev, danes pa jo je povsem nadomestila metoda razreza zdiamantno žico.Slika 9: Diamantna žica.

stran 24MINERALNE SUROVINE - PRILOGAMetoda razreza z diamantno žično žago temelji na razrezu kamnine z diamantnožico. Diamantna žica premera 5 mm je pletenica, na kateri so izmenično nameščenidiamantni obročki (sintrani ali galvansko nanesenimi diamanti), vzmeti in distančniobročki.Pridobivanje blokov po tej metodi poteka v več fazah:− Vrtanje vertikalne vrtine premera 240 mm in dveh horizontalnih vrtin premera 90 mmtako, da se vse tri stikajo v isti točki.− Žaganje obeh vertikalnih rezi; diamantna žica poteka preko vertikalne in horizontalnevrtine in je s pomočjo posebnih spojk spojena v brezkončno žico. Žica je nameščena nakolo pogonskega kolesa agregata, le-ta pa na vodila z zobato letvijo, kar omogočaenakomeren pomik pri žaganju.− Žaganje horizontalne rezi; diamantna žica poteka preko horizontalnih vrtin, spojena jev brezkončno žico in nameščena na kolo pogonskega kolesa agregata.Hitrost rezanja z diamantno žično žago znaša 5÷10 m 2 /h in je v primerjavi zostalimi metodami razreza daleč največja.Slika 10: Vrtanje horizontalne vrtine z vrtalno garnituro.Metoda razreza z verižnim zasekovalnim strojem temelji na rezanju kamnine z»widia« ali diamantnimi ploščicami, ki so nameščene na verigi meča zasekovalnega stroja.Verižni zasekovalni stroj lahko reže kamnino v horizontalni in vertikalni smeri. Mečzasekovalnega stroja se pomika preko zobate letve in vodilnih tirnic. Za delo v podzemnihprostorih se uporabljajo zasekovalni stroji s hidravličnimi vodili za pomik meča vhorizontalni in vertikalni smeri ter hidravličnimi stebri, ki omogočajo učvrstitev stroja meddelom. Metoda je enostavna in varna. Verižni zasekovalni stroj postavimo neposredno predčelno steno napredovanja in togo učvrstimo. Najprej od spodaj navzgor odrežemohorizontalne rezi in na koncu še bočne strani. Za hlajenje verige žage in spiranje mulja izrezi uporabljamo tehnološko vodo. Hitrost rezanja je 2÷4 m 2 /h, debelina rezi 4 cm inglobina rezi 2,40 m ali več. Hitrost pomika meča znaša do 7 cm/min, hitrost verige pa do0,7 m/s.

MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 25Slika 11: Rezanje spodnje horizontalne rezi z verižnim zasekovalnim strojemKombinirana metoda razreza združuje metodi razreza z verižnim zasekovalnimstrojem in diamantno žago. Primerna je predvsem za odpiranje in pripravo zgornjihpodzemnih delovnih etaž (galerij, prečnikov, niš), ki v nadaljevanju omogočajo poglabljanjev komore po ekonomsko ugodnejši metodi razreza z diamantno žično žago.PODZEMNO PRIDOBIVANJE BLOKOV NARAVNEGA KAMNAPodzemni način pridobivanja blokov naravnega kamna ima niz prednosti predpovršinskim pridobivanjem in je v kamnolomih Hotavlje I. in Lipica II. aktualen predvsemzaradi konfiguracije terena, oblike kamnoloma ter velike količine odkrivke. Poleg bistvenegazmanjšanja količin odkrivke, kar vsekakor izboljšuje gospodarnost pridobivanja naravnegakamna, podzemni način pridobivanja omogoča v večji meri kot površinsko pridobivanjeselektivno odkopavanje kvalitetnih delov nahajališča. S tem se poveča izplen pridobljenihblokov naravnega kamna. To lahko pomeni nižje stroške pridobivanja na enoto proizvoda inv končnem povečanju gospodarnosti pridobivanja, kar predstavlja vsekakor največjoprednost podzemnega pridobivanja naravnega kamna. Pri načrtovanju tehnološke opreme,uporabljene pri pridobivanju pod površino, je potrebno upoštevati veljavne predpise zarudnike s podzemeljsko eksploatacijo mineralnih surovin, kar lahko pridobivanje nekolikopodraži.Podzemno pridobivanje blokov zahteva poleg raziskav, potrebnih za načrtovanjegalerij, tudi obširna sistematična opazovanja in meritve med samim izvajanjem del. Edinona ta način je možno dokazati, da načrtovani sistem odkopavanja zagotavlja varno delo inkvalitetne bloke naravnega kamna. Podzemno pridobivanje omogoča do določene mere tudiselektivno odkopavanje in s tem doseganje višje povprečne kvalitete pridobljeneganaravnega kamna, ki ima na trgu tudi višjo ceno.

stran 26MINERALNE SUROVINE - PRILOGAV obeh kamnolomih, Hotavlje I. in Lipica II, se bo uporabljala komorno-stebrnaodkopna metoda in kombinirana metoda razreza naravnega kamna.Kombinirana metoda razreza naravnega kamna je predvsem primerna za odpiranje inpripravo podzemnih prostorov (galerij, prečnikov, niš in komor). Ta metoda se je do sedajpokazala kot najbolj uspešna za podzemno pridobivanje naravnega kamna. Z verižnimzasekovalnim strojem najprej izvedemo odrez horizontalnih in nato še vertikalnih rezi. Popotrebi, glede na zahtevano velikost blokov ter nosilnosti transportne strojne opreme,izvedemo več vmesnih horizontalnih in vertikalnih rezi. Za odrez hrbtne strani blokovnaravnega kamna najprej izdelamo t.i. kanal širine 0,5÷0,8 m. Bloke v kanalu pridobimo spomočjo hidravličnih blazin. Hrbtno stran ostalih blokov odrežemo s pomočjo diamantnežične žage. Globina enega napredka je odvisna od dolžine meča verižnega zasekovalnegastroja in znaša 2,40÷2,80 m ali več. Najmanjša širina čela delovišča znaša 5,80 m. Višinedelovnih etaž so odvisne od tehnoloških in geoloških pogojev ter znašajo 4÷6 m (običajno4,50 m). Za hlajenje rezilnega orodja, spiranje mulja iz rezi ter zmanjševanja možnostiprašenja uporabljamo vodo.Slika 12: Čelna stena delovišča s podzemnim pridobivanjem naravnega kamna.V nadaljevanju bo potekalo sočasno površinsko in podzemno pridobivanje blokovnaravnega kamna z metodo razreza z diamantno žično žago ali s kombinirano metodorazreza, in sicer z odpiranjem spodaj ležečih etaž v smeri od zgoraj navzdol.ZAKLJUČKI IN KAKO NAPREJRazvoj novih tehnologij in odkopnih metod za podzemno pridobivanje naravnegakamna omogoča gospodarnejše pridobivanje, boljšo izrabo surovine in delovne sile, manjšeposege v okolje, varnejše delo in zahteva znatno večjo strokovno usposobljenost delavcev.Uvedba podzemnega pridobivanja lahko že danes pomeni za številne opuščene kamnolomenaravnega kamna možnost ponovne oživitve pridobivanja, za aktivne kamnolome pa

MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 27pomembno alternativo z aspekta ekologije, gospodarnosti, selektivnega pridobivanja,možnost nadaljnjega razvoja in širitve pridobivanja, boljše izrabe surovine in delovne sile,zmanjšanje vpliva vremena in letnih časov in drugo.Izkušnje strokovnjakov Geološkega zavoda Slovenije in Naravoslovnotehniške fakultete,Oddelka za geotehnologijo in rudarstvo, pridobljene v obeh slovenskih kamnolomih,bodo v prihodnje lahko služile za uvajanje podzemnega načina pridobivanja še v drugih, zata način pridobivanja primernih slovenskih ter tujih kamnolomih naravnega kamna.RAZLAGA POJMOVNaravni kamenPrimarni blokBloki za industrijsko predelavoMinimalna standardna dimenzijablokaOptimalna standardna dimenzijablokaTombolonje kamnina, ki se pridobi iz sedimentnih, magmatskih in metamorfnihkamnin v blokih, tombolonih ali ploščah in se uporablja v arhitekturi,gradbeništvu, kiparstvu, za okrasne ali druge nameneje monolit, ki ga dobimo iz matične kamninske gmote; iz njega poznejepo potrebi pridobimo bloke primerne za industrijsko predelavoso iz trdne kamnine, imajo obliko pravilnega paralelopipeda s šestimiobdelanimi ploskvami in so širše od 30 cm0,5 m x 1,0 m x 1,2 m1,2 m x 1,5 m x 2,9 mje nepravilni blok, kjer ena od dimenzij ne odgovarja minimalnistandardni dimenziji blokov.Literatura1. KORTNIK, Jože, BAJŽELJ, Uroš, Underground mining of natural stone in Slovenia, 20 th World MiningCongress 2005, p. 277-286, Iran, Tehran 2005.2. BIZJAK, Janez, FRLIC, Marijan, Metode pridobivanja naravnega kamna, 2. strokovno izobraževalniseminar “Lastnina, vrednotenje varstvo pri delu“, str. 19-26, Hotavlje 1998.3. VESEL, Jože, SENEGAČNIK, Andreja, Vpliv geoloških dejavnikov na izbiro lokacije, izvedbena dela inrezultate, 2. strokovno izobraževalni seminar “Lastnina, vrednotenje varstvo pri delu“, str. 93-101,Hotavlje 1998.4. KORTNIK, Jože, BAJŽELJ, Uroš, Prednosti podzemnega pridobivanja naravnega kamna, 2. strokovnoizobraževalni seminar “Lastnina, vrednotenje varstvo pri delu“, str. 89-92, Hotavlje 1998.5. RAMOVŠ, Anton, Hotaveljčan skozi čas, 1995.6. RENČELJ, Stanislav, Kras kamen in življenje, Založba Libris, str. 10-23, 2002.7. Ancient Greek Marbles some still used today, http://www.litosonline.com/8. Kamnolom Beer, http://www.lake22.demon.co.uk/beerston.html/9. Kamnolom Dionisos, http://www.dionyssomarble.gr/10. Marmor Hotavlje, http://www.marmor-hotavlje.si/11. Marmor Sežana, http://www.marmorsezana.com/12. Underground stone mines, http://www.serve.com/scmc/stonemi1.html/

stran 28NOVA SPREJETA PRAVILNIKAMINERALNE SUROVINE - PRILOGATrajan Dimkovski 1 , Milan Bidovec 1,21 Republiška komisija za ugotavljanje rezerv rudnin in talnih voda, 2 Geološki zavod Slovenije,Dimičeva 14, Ljubljanae-mail: milan.bidovec@geo-zs.si, dimkovski@amis.netKljučne besede: zaloge, viri, klasifikacija, kategorizacija, ekonomsko-tehnična ocena, geološko-ekonomskaocena, SlovenijaKratka vsebinaNa podlagi 30. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo) jeizdal minister, pristojen za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, dva pravilnika, in sicer:1. P R A V I L N I K o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov nafte, kondenzatov in naravnihplinov (Uradni list RS, št. 36, z dne 06.04.2006, stran 3794 do 3803) ter2. P R A V I L N I K o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin (Uradnilist RS, št. 36, z dne 06.04.2006, stran 3804 do 3860).Pravilnika določata enotna merila za klasificiranje in kategoriziranje zalog in virov nafte,kondenzatov in naravnega plina, klasificiranje in kategoriziranje zalog in virov trdnih mineralnih surovinoziroma merila in pogoje za njihovo razvrščanje v kategorije in razrede, način izračunavanja, evidentiranjain vodenja evidence, vsebino elaboratov o zalogah in virih teh mineralnih surovin, način in postopekpotrditve zalog in virov ter način poročanja in način izdelave bilanc zalog in virov mineralnih surovin.V prispevku so podani ocena stanja in razlogi za sprejem pravilnikov ter temeljni cilji, načela inglavne rešitve obeh pravilnikov.OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PRAVILNIKOVZakon o rudarstvu (ZRud, Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo), kije začel veljati 28.07.1999, je predvidel med drugimi podzakonskimi akti tudi izdelavopravilnikov, ki bi nadomestila »Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji rezerv nafte,kondenzatov in naravnih plinov ter o vodenju njihove evidence (Uradni list SFRJ, št. 80/87)in »Pravilnik o uvrščanju zalog trdnih mineralnih surovin v razrede in vrste in o njihovievidenci« (Uradni list SFRJ, št. 53/79).Po približno sedmih letih od izida Rudarskega zakona sta bila v Uradnem listu RS, št.36, z dne 06.04.2006 (na straneh 3794 do 3803 oziroma 3804 do 3860) objavljena dvanova pravilnika Ministrstva za gospodarstvo, in sicer:− PRAVILNIK o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov nafte, kondenzatov innaravnih plinov in− PRAVILNIK o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin.Na podlagi 30. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradnoprečiščeno besedilo) je pravilnika izdal minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak.Pravilnika določata enotna merila za klasificiranje in kategoriziranje zalog in virovnafte, kondenzatov in naravnega plina oziroma merila za klasificiranje in kategoriziranjezalog in virov trdnih mineralnih surovin, pogoje za njihovo razvrščanje v kategorije inrazrede, način izračunavanja, evidentiranja in vodenja evidence, vsebino elaboratov o

MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 29zalogah in virih teh mineralnih surovin, način in postopek potrditve zalog in virov ter načinporočanja in način izdelave bilanc zalog in virov mineralnih surovin.Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji rezerv nafte, kondenzatov in naravnih plinovter o vodenju njihove evidence in Pravilnik o uvrščanju zalog trdnih mineralnih surovin vrazrede in vrste in o njihovi evidenci sta tudi nadomestila Zakon o enotnem načinuugotavljanja, evidentiranja in zbiranja podatkov o rezervah rudnin in talnih voda ter obilanci teh rezerv (Uradni list SFRJ, št. 53/77, 24/86 in 17/90).Klasifikacija, kategorizacija in izračun zalog podzemnih vod so tako prepuščenidoločbam Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, št. 41/04, razveljavitev 94. člena).Pravilnika sta veljavna tudi za elaborate o zalogah in virih mineralnih surovin vraziskovalnem prostoru (29. člen ZRud) enako kot tudi za elaborate, izdelane na podlagidovoljenja za predhodno raziskovanje mineralnih surovin (13. člen ZRud).PRAVILNIK O KLASIFIKACIJI IN KATEGORIZACIJI ZALOG IN VIROV NAFTE,KONDENZATOV IN NARAVNIH PLINOVTemeljni cilji, načela in glavne rešitve pravilnikaV primerjavi s predhodnim pravilnikom Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalogin virov nafte, kondenzatov in naravnih plinov ni doživel večje spremembe. Obdržane sovisoke zahteve za oceno bilančnosti ter klasifikacijo in kategorizacijo zalog nafte,kondenzatov in naravnih plinov. Poleg podane obrazložitve posameznih izrazov vpravilniku so kot novost detajlno obdelana poglavja o evidenci zalog in virov, poglavje opotrditvi elaboratov o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov nafte,kondenzatov in naravnih plinov ter poglavje o izdelavi bilanc teh zalog in virov.PRAVILNIK O KLASIFIKACIJI IN KATEGORIZACIJI ZALOG IN VIROV TRDNIHMINERALNIH SUROVINTemeljni cilji, načela in glavne rešitve pravilnikaZa raziskovanje in izkoriščanje mivke, peska in proda iz vodnih in priobalnih zemljiščso predvidene določbe zakona, ki ureja vode. Kljub temu so v tem pravilniku predvidenedoločbe za potrebni obseg raziskovalnih in drugih del za klasifikacijo, kategorizacijo inizračun zalog in virov nahajališč proda in peska vključno z nahajališči iz vodnih zemljišč.Pravilnik sestoji iz dveh delov, in sicer iz: skupnih določb in posebnih določb zaposamezne mineralne surovine (42 vrst trdnih mineralnih surovin).V primerjavi s Pravilnikom o uvrščanju zalog trdnih mineralnih surovin v razrede invrste in o njihovi evidenci (Uradni list SFRJ, št. 53/79), predloženi pravilnik prinaša novasodobna določila, ki so usklajena z Zakonom o rudarstvu (ZRud, Uradni list RS, št. 98//04-uradno prečiščeno besedilo), Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in08/03), Zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in 97/03- odl. US) tersodobnimi gospodarskimi tokovi.− Elaborat o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov mineralnih surovin,izdelan na podlagi določil tega pravilnika, predstavlja tudi eno od podlag za izdelavo

stran 30MINERALNE SUROVINE - PRILOGA−−−−−−rudarskih projektov (Pravilnik o načinu izdelave, zaporedju, vsebini in reviziji rudarskihprojektov, Uradni list RS, št. 68/03) ter zagotavlja vse potrebne in natančne podatke zaizdelavo letnih bilanc o zalogah in virih trdnih mineralnih surovin v Republiki Sloveniji.Pravilnik uvaja nekatere »nove pojme«, kot so: geološke zaloge, ugotovljene zaloge, viri,pogojno bilančne zaloge, industrijske zaloge, kategorije in razrede zalog in njihovihvirov. Predhodni pravilnik iz leta 1979 je predvideval samo izdelavo tehničnoekonomskeocene zalog trdnih mineralnih surovin, novi pravilnik pa predvideva izdelavogeološko-ekonomske ocene (za nahajališča, ki so v fazi raziskav) in tehničnoekonomskeocene zalog trdnih mineralnih surovin (za nahajališča, ki se izkoriščajo -aktivni rudniki). Na ta način so zmanjšani stroški za izdelavo elaborata oziroma zastroške raziskav, brez strokovnega tveganja o količini in točnosti ter verodostojnostipodatkov, ki predstavljajo podlago za izračun in ugotavljanje bilančnosti zalog in virovmineralnih surovin.Za manjša in geološko enostavna nahajališča proda, peska in tehničnega kamna z letnoproizvodnjo do 5000 m 3 ter nahajališča naravnega kamna, v katerih je pridobivanjesurovine občasno in ga izvajajo s površinskim odkopavanjem, so v sprejetem pravilnikuv 36. členu določena odstopanja od predpisane vsebine elaborata, ki je detajlno opisanav členih 32 do 35. Dokumentacija za izdelavo elaborata o klasifikaciji in kategorizacijiizračunanih zalog in virov je za ta nahajališča manj zahtevna ob tem, da so zagotovljenistrokovni kriteriji, ki zadostujejo za ugotavljanje geološke zgradbe nahajališča mineralnesurovine, za določitev zalog in virov, za fizikalno-mehanske in druge geološkeparametre ter za zaščito neposrednega naravnega okolja pri pridobivanju mineralnesurovine.Overovitev elaboratov za ta manjša in geološko enostavna nahajališča je obvezna navsakih 10 let. Za elaborate, ki se izdelujejo po 32. členu tega pravilnika, je overovitevpredvidena na vsakih 5 let. Za kamnolome z majhno ali občasno proizvodnjo te določbepomenijo veliko finančno pridobitev. Zmanjšali se bodo predvsem stroški zaraziskovanje in stroški za izdelavo elaborata o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanihzalog in virov mineralne surovine.Preverjanje strokovnosti izdelovalca elaborata je tudi ena od novosti v pravilniku.Določila v 33. členu pravilnika zahtevajo ugotavljanje strokovnosti izdelovalca-avtorjaelaborata in organizacije, ki je izvedla raziskovalna dela za določitev bilančnostiizračunanih zalog in virov posameznih mineralnih surovin.Po tem pravilniku, enako kot po Pravilniku o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virovnafte, kondenzatov in naravnih plinov, je predvidena izdelava bilanc mineralnih surovinv Republiki Sloveniji. Do sedaj so se bilance izdelovale na podlagi Zakona o enotnemnačinu ugotavljanja, evidentiranja in zbiranja podatkov o rezervah rudnin in talnih vodater o bilanci teh rezerv (Uradni list SFRJ, št. 53/77, 24/86 in 17/90) oziroma na podlagidoločil Odloka o postopku ugotavljanja in overjanja razvrščenih rezerv rudnin in talnihvoda (Uradni list SRS, št. 1/79).V obeh pravilnikih je v posebnem poglavju določena Komisija za ugotavljanje zalog invirov mineralnih surovin.• Komisija kot strokovni organ ministrstva, pristojnega za rudarstvo, pregledujeelaborate o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov mineralnihsurovin v pridobivalnih ali raziskovalnih prostorih ali v prostorih, za katere jerudarska pravica izdana na podlagi dovoljenja za predhodne raziskave.

MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 31−• Komisija na podlagi pozitivne ocene predlaga ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo,da izda potrdilo o zalogah in virih mineralnih surovin v raziskovalnem alipridobivalnem prostoru.• Ministrstvo na predlog komisije izda potrdilo o stanju zalog in virov mineralnesurovine. Komisija potrjuje bilančne in odkopne zaloge v raziskovalnem alipridobivalnem prostoru.• Komisijo ustanovi minister, pristojen za rudarstvo, s posebno odločbo, in jesestavljena iz petih članov.• Na podlagi Zakona o rudarstvu je elaborate dolžan izdelati nosilec rudarske pravice.Torej, komisija ugotavlja pravilnost in način izračuna ter stanje zalog in virovmineralne surovine v odobrenem raziskovalnem oziroma pridobivalnem prostoru.• Na podlagi podatkov o letnem pridobivanju in izkoriščanju mineralne surovine zaposamezne pridobivalne in raziskovalne prostore, ki jih letno sporočajo nosilcirudarskih pravic, komisija izdeluje letne bilance o stanju zalog in virov mineralnihsurovin (energetske, kovinske in nekovinske mineralne surovine) v RepublikiSloveniji.• Komisija tudi izdeluje in strokovno tolmači ali ocenjuje različne akte za potrebeministrstev, raziskovalnih organizacij, nosilcev rudarskih pravic ali drugih pravnih infizičnih oseb.Za razliko od predhodnih dveh imata nova pravilnika kot prilogo samo tri obvezneobrazce.• Obrazec št. 1 vsebuje splošne podatke o nosilcu rudarske pravice, ime in krajnahajališča, ime raziskovalnega oziroma pridobivalnega prostora, naziv mineralnesurovine, vrsto mineralne surovine, sestavine mineralne surovine, ki se uporabljajo,in sestavine, ki se ne uporabljajo.• V obrazec št. 2 vriše nosilec rudarske pravice skico površine raziskovalnega prostoraoziroma pridobivalnega prostora na podlagi dovoljenja pristojnega organa, vpišeštevilko in datum odobritve ter naziv organa, ki ga je izdal. Vpiše tudi številko,datum izdaje in veljavnost koncesijske pogodbe, po kateri je dodeljena rudarskapravica, ter izdela legendo.• V obrazec št. 3 vpiše nosilec rudarske pravice za vsako nahajališče stanje geoloških– bilančnih, pogojno bilančnih in izvenbilančnih zalog, ter odkopnih zalog pokategorijah. Razen podatkov o količini vpiše tudi podatke o kakovosti in izgubah pripripravi in predelavi mineralne surovine, ki je bila odkopana, ter podatke oodkopanih količinah po letnicah za obdobje zadnjih petih let. V obrazcu se virimineralne surovine evidentirajo po kategorijah C 2 , D 1 in D 2 .OCENA FINANČNIH IN DRUGIH POSLEDIC PRAVILNIKOVSprejeta pravilnika ne bosta imela finančnih posledic za Republiko Slovenijo oziromaza državni proračun. Pravilnika ne bosta tudi povzročila dodatne finančne obremenitve indruge posledice za nosilce rudarskih pravic. Za kamnolome z majhno ali občasnoproizvodnjo se bodo zmanjšali predvsem stroški za raziskovanje in stroški za izdelavoelaborata o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov mineralne surovine.Zmanjšali se bodo tudi stroški za izdajo potrdil o zalogah in virih mineralnih surovin.

stran 32MINERALNE SUROVINE - PRILOGA

MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 33PREGLEDNI ČLANKITEMA:KONCESIJE

stran 34MINERALNE SUROVINE - PRILOGAPOSTOPEK PRIDOBITVE RUDARSKE PRAVICEV skladu z 12. členom Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradnoprečiščeno besedilo UPB1; v nadaljnjem besedilu: ZRud) se raziskovanje oziromaizkoriščanje mineralnih surovin opravlja v raziskovalnem oziroma pridobivalnem prostoru,katerega velikost se določi z aktom o podelitvi rudarske pravice. Rudarsko pravico jemogoče pridobiti s koncesijo, le-to pa v skladu s 13. členom ZRud podeli Vlada RepublikeSlovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada). Postopek do samega začetka raziskovanja oziromaizkoriščanja mineralne surovine je naslednji:− Zainteresirana pravna ali fizična oseba lahko na podlagi in v okviru 17. člena ZRudnaslovi na Vlado Vlogo o zainteresiranosti za podelitev rudarske pravice. Vloga selahko pripravi na neobveznem obrazcu, ki ga vsem zainteresiranim – skupaj z navodiliza izpolnjevanje – posreduje ministrstvo, pristojno za rudarstvo, to je Ministrstvo zagospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: MG).− MG oz. v okviru njega Sektor za rudarstvo po prejemu več popolnih vlog o zainteresiranostiza podelitev rudarske pravice začne s postopkom za izdajo koncesijskega akta,to je Uredbe Vlade RS o rudarskih pravicah za raziskovanje/gospodarsko izkoriščanjemineralnih surovin na pridobivalnih prostorih… (v nadaljnjem besedilu:Uredba…). V postopku upravni organ od Zavoda RS za varstvo narave pridobinaravovarstvene smernice, pridobi mnenje lokalne skupnosti, pripravi predlogkoncesijskega akta (predlog Uredbe…), ki gre nato skozi postopek medresorskegausklajevanja, za končni predlog Uredbe… pa od Zavoda RS za varstvo narave pridobimnenje o sprejemljivosti prostorske ureditve z vidika varstva narave (t.i.naravovarstveno mnenje). Po uskladitvi Uredbe… s Službo Vlade RS za zakonodajo inobravnavanju na Odboru Vlade RS za gospodarstvo se koncesijski akt v obliki Uredbe orudarskih pravicah za raziskovanje/gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin naraziskovalnih/pridobivalnih območjih… objavi v Uradnem listu RS.− MG nato v imenu Vlade v skladu s 16. členom ZRud izvede javni razpis. Na podlagi17. člena ZRud je Vlada dolžna s postopkom izdaje javnega razpisa začeti v roku 60 dniod dneva izdaje koncesijskega akta. Postopek se zaključi z izdajo odločbe o izbirikoncesionarjev.− Na pobudo izbranega koncesionarja se nato med njim in Republiko Slovenijo lahkosklene koncesijska pogodba.− Glede na vrsto mineralne surovine mora nato koncesionar s strani MG ali upravneenote, na območju katere se nahaja prostor, na katerega se nanaša rudarska pravica (vnadaljevanju UE), pridobiti:• dovoljenje za raziskovanje/izkoriščanje in• dovoljenje za izvajanje del pri raziskovanju/izkoriščanju.Glede na določila 51. člena ZRud je možno pridobiti tudi enotno dovoljenje zaraziskovanje/izkoriščanje in za izvajanje del pri raziskovanju/izkoriščanju, če pravnaali fizična oseba zanj zaprosi in če rudarski projekt izpolnjuje pogoje iz 51. člena ZRud,torej da ima poleg dela, ki govori o raziskovanju/izkoriščanju, tudi vsebino rudarskegaprojekta za izvajanje del.Prispevek pripravila: mag. Roman Čerenak, Simon Friškovec

MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 35MNENJEO PRIMERNI VIŠINI KONCESIJSKIH DAJATEV ZA GLINESlavko V. ŠolarGeološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, 1000 Ljubljana,e-mail: slavko.solar@geo-zs.si,IzvlečekMnenje o primerni višini koncesijskih dajatev za gline s stališča:− primerjave načinov obračuna in višine teh dajatev v primerljivih evropskih državah ter vpliva povišanjadajatev za glino na celoten sistem odmere in− obračunavanja koncesijskih dajatev za mineralne surovine pri nas,je ena od strokovnih podlag za spremembe Uredbe o načinu določanja plačila za rudarsko pravico(UL RS, št. 43/2000) z namenom spremembe koncesijskih dajatev za glino.UVODDajatve na mineralne surovine so specifični del dajatev podjetja (nosilca rudarskepravice), ker se ukvarja z izkoriščanjem in/ali raziskavami mineralnih surovin. Cilji davčnegasistema za mineralne surovine so (Parsons, 1998): (a) pridobiti pravičen delež države prikoristih izkoriščanja mineralnih surovin 1 , (b) časovna stabilnost sistema, (c) preglednost inenakost za vse udeležence, (d) enostavnost in razumljivost, (e) enostavnost obračunavanja,(f) mednarodna primerljivost.Davčni sistem za mineralne surovine naj upošteva značilnosti rudarske industrije(Parsons, 1998): (a) riziko, (b) kapitalno intenzivnost, (c) majhen vpliv na oblikovanje cene- trg, (d) cikličnost dobičkov, (e) nahajališča / rudniki so na oddaljenih lokacijah, (f) časovnaomejenost proizvodnje, (g) sanacija zemljišč, (h) državno lastništvo mineralnih surovin.Za industrijo je idealna ekonomska renta tista, ki je mednarodno primerljiva. Njenovišino je podjetje zmožno plačati in je primerna za merila tujih investicij (Parsons, 1998).V praksi obstoji več vrst dajatev za mineralne surovine, ki jih države uzakonjajo gledena naravne danosti in stanje svoje rudarske industrije. Vrste dajatev, ki jih plačuje rudarskaindustrija, so (Parsons,1998):− Ekonomska renta• koncesnina, obveznosti, davki, ki temelje na enoti proizvodnje, prihodka alidobička,• udeležba države v dobičku ali dividendah podjetja,• delež vlade pri proizvodnji, sledeč pogodbo med državo in podjetjem− Davki na uporabo različnih uslug• dostop do nahajališča za vzdrževanje transportne infrastrukture /ceste, železnice,pristanišča/,• pristojbine za licence in dovoljenja,• davki na zaposlene,1Po zakonu o rudarstvu so mineralne surovine v lasti države

stran 36MINERALNE SUROVINE - PRILOGA• davki za uporabo vode,• davki na lastnino /za gradnjo infrastrukture, kot so ceste, mostovi/− Splošni davki• davki na prihodek,• davek na dodano vrednost,• carine.Koncesnine (plačila za rudarsko pravico, pristojbina za mineralne surovine) sonajpogostejša oblika ekonomske rente. Na splošno obstoje tri vrste koncesnin (Parsons,1998): (a) temeljna koncesnina /določena glede na obseg proizvodnje ali določena glede naprihodke/, (b) delež neto dohodka 2 , (c) pravica do deleža pri neto dobičku.Slovenija ima uzakonjeno ekonomsko rento v obliki koncesnine, ki temelji na enotiproizvodnje mineralne surovine (v raščenem stanju) in po površini (v ha) za obstoječiraziskovalni ali pridobivalni prostor.ZAKONODAJA V SLOVENIJIPo Zakonu o rudarstvu (ZRud – UL RS, št. 56/99, 14. člen) je nosilec rudarskepravice dolžan plačevati državi plačilo za koncesijo, skladno z določbami Zakona orudarstvu in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.V 14. členu ZRud so podane naslednje uzakonjene usmeritve:− Osnova za plačilo je povprečna cena enote mineralne surovine in je odvisna od vrste,obsega in razširjenosti mineralne surovine.− Enota za izračun povprečne cene mineralne surovine iz prejšnjega odstavka v trdnemstanju je kubični meter mineralne surovine v raščenem stanju. Enota za izračunpovprečne cene mineralne surovine, pridobljene v plinastem ali tekočem stanju, jekubični meter, za nafto in druge tekoče ogljikovodike pa tona pridobljene mineralnesurovine.− Plačilo za izvajanje rudarske pravice za raziskovanje se plača v enkratnem znesku obpodpisu pogodbe in znaša lahko največ 100.000 tolarjev na ha raziskovalnega prostora.− Plačilo za izvajanje rudarske pravice za izkoriščanje se plačuje v letnih zneskih in znašalahko največ 100.000 tolarjev na ha pridobivalnega prostora in največ 20 % povprečnecene za proizvedeno enoto mineralne surovine v obravnavanem letu.− Plačilo pripada državi in občini v enakem razmerju, to je 50:50.− Občina lahko porabi sredstva plačila za rudarsko pravico izključno za razvoj in sanacijokomunalne infrastrukture in sanacijo zemljišč, degradiranih z rudarskimi deli.− Nosilec rudarske pravice se lahko v določenih primerih deloma ali v celoti oprostiplačila.− Za zmanjšanje višine plačila mora nosilec rudarske pravice vložiti posebno vlogo naministrstvo, pristojno za rudarstvo.2neto dohodek je definiran kot skupni prihodek minus prevoz, predelava (metalurška obdelava,žlahtnenje/bogatenje/), marketing

MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 37− Povprečno ceno na enoto pridobljene mineralne surovine, merila in pogoje zazmanjšanje in oprostitev plačila, način odmere, obračunavanja in plačevanja ter načinnadzora nad plačevanjem in izpolnjevanjem koncesijske pogodbe, predpiše vlada.Uredba o načinu določanja plačila za rudarsko pravico (UL RS, št. 43/2000)določa v 1. členu povprečno ceno na enoto pridobljene mineralne surovine, merila in pogojeza zmanjšanje in oprostitev plačila, način odmere, obračunavanja in plačevanja ter načinnadzora nad plačevanjem in izpolnjevanjem koncesijske pogodbe. Uredba ima 18. členov innaslednja poglavja:− določitev povprečne cene enote pridobljene mineralne surovine,− merila za posamezna plačila in zmanjšanje ali oprostitev plačila (olajšave),− način odmere plačila koncesije,− obračunavanje,− plačevanje,− način nadzora nad plačevanjem in izpolnjevanjem koncesijske pogodbe.V 14. členu je izračun plačila koncesije, ki je seštevek zneska za raziskovalni inpridobivalni prostor ter zneska za pridobljeno mineralno surovino. Znesek za pridobljenosurovino se izračuna po obrazcu:C = Q x Pms (SIT)Q = količina pridobljene mineralne surovine v enotah,Pms = plačilo za enoto posamezne mineralne surovine.V 2. členu je določena povprečna cena enote pridobljene mineralne surovine oziromaznesek, ki je izračun na podlagi podatkov o vrsti, obsegu in razširjenosti posameznemineralne surovine v Republiki Sloveniji in z upoštevanjem podatkov o njeni povprečnitržni ceni v preteklem koledarskem letu 3 . Cena je izražena v točkah (vrednost točke obizidu Uredbe je bila 1 SIT).V 10. členu je zapisano, da predlog odmere oziroma višino plačila iz 2. (povprečnatržna cena v preteklem koledarskem letu), 3. (vrednost točke), 4. (plačilo za raziskovalniprostor) in 5. člena (plačilo za pridobivalni prostor) Uredbe odmeri ministrstvo, pristojnoza rudarstvo.Prva sprememba Uredbe je v 5. točki 5. člena številko "100.000 točk/ha" nadomestilas številko "520 točk/ha" (UL RS, št. 41/2002). Druga sprememba Uredbe je posegla v 2. člen(povprečna cena mineralne surovine) ter poglavje "Merila za posamezna plačila inzmanjšanje ali oprostitev plačila (olajšave)", ki je spremenjeno v poglavje "Merilo zazmanjšanje plačila (olajšava)". V Uredbi o načinu določanja plačila za rudarsko pravico (ULRS, št. 43/2000 in 41/2002) se v 2. členu v tabeli cen mineralnih surovin, pod stolpcem"povprečna cena enote v raščenem stanju (v točkah)", spremenijo vrednosti tako, da sespremenjene glasijo: "180 točk za prod, 210 točk za pesek in 1080 točk za mivko" 4 . Vnavedeni tabeli se pod stolpcem "v točkah" spremenijo vrednosti tako, da se spremenjeneglasijo: "36 za prod, 42 za pesek in 216 za mivko" (UL RS, št. 52/2003, priloga 1).3v tem primeru gre za leto 19994večina poročanja je za prod, zelo redko za pesek in mivko

stran 38MINERALNE SUROVINE - PRILOGAUredba o načinu določanja plačila za rudarsko pravico (UL RS, št. 43/2000, 41/2002,52/2003) ter podrejena predpisa sta:− Sklep o uskladitvi vrednosti točke za določanje povprečne cene enote pridobljenemineralne surovine (UL RS, št. 115/2002),− Sklep o uskladitvi vrednosti točke za določanje povprečne cene enote pridobljenemineralne surovine (UL RS, št. 124/2003).Povprečna cena enote mineralne surovine po Uredbi (UL RS, št. 43/2000) je znesekizračuna na podlagi o vrsti, obsegu in razširjenosti mineralne surovine ter z upoštevanjemnjene povprečne tržne cene. Za mineralne surovine, ki se pojavljajo na trgu (tehničnikamen, prod, pesek), je lažje določiti tržno ceno kot za mineralne surovine, ki so vhodnasurovina za nadaljnjo predelavo ali proizvodnjo končnih izdelkov. Slednje je posebejvprašljivo, če gre za mineralne surovine, katere porabnik potrebuje v večjih količinah in jetransport precejšnji izdatek. Proizvodnja ne bi bila dobičkonosna, če bi bilo potrebnomineralno surovino kupovati in voziti z bolj oddaljenih krajev. Zato imajo podjetja v svojisestavi tako rudnik - odkop mineralne surovine, bogatenje, predelavo kot tudi izdelavokončnih izdelkov. To velja predvsem za opekarne v Sloveniji.Tržne cene prodajnih produktov (ne obogatenih, samo izkopanih mineralnih surovin)v cenikih podjetij so možna osnova določanja tržne cene. Tržne cene se spreminjajo gledena regijo (cena proda na Dravskem polju in Prekmurju) ter v bolj ali manj tesni povezavi zrastjo inflacije ali naraščanjem tečaja.Za način merjenja količin v kubičnih metrih raščenega stanja je za ustreznoprimerjavo potrebno uporabiti koeficient razsipnosti (pretvorba v razsuto stanje) terkoeficient prostorninske teže pri pretvorbi iz kubičnih metrov v tone. Koeficienti so različniza posamezne vrste mineralnih surovin, manjše razlike so tudi znotraj iste mineralnesurovine v različnih nahajališčih. Zaradi tega obstoji možnost različnih izračunov.Ponovno preverjanje posameznih cen mineralnih surovin ali celotne tabele iz 2. členaUredbe (UL RS, št. 43/2000) bi morala temeljiti na jasnih izhodiščih izračuna cen mineralnihsurovin in na podlagi dosedanjih izkušenj.Odstotek plačila koncesnine glede na ceno je bil nastavljen (do 20 %) predvsemglede na stopnjo obogatitve in predelave mineralne surovine, skratka glede na stopnjovloženega dela in sredstev. Manj ali bolj enostavna obogatitev pomeni večji odstotek ceneza plačilo koncesnine.GlinaVišina koncesnine (pristojbine) razlikuje med lončarsko, keramično in opekarskoglino, pri čemer ni plačil za lončarsko glino (300 točk), so pa za keramično (240 točk) teropekarsko glino (200 točk), za vse tri kategorije po 5 % ali od 15 do 10 točk. S keramičnoglino lahko dosežemo največjo dodano vrednost ter ima tudi najvišjo tržno ceno.Opekarska glina se uporablja v večjih količinah, predelava je enostavnejša, prav takoizdelava končnih izdelkov kot pri keramični glini. Tržna cena opekarske gline je nižja odkeramične. V večini primerov se ne izplača kupovati in voziti opekarske gline, ampak morabiti zaradi rentabilnosti glina v neposredni bližini, izkoriščanje pa v sklopu opekarne.Lončarska glina pa se večinoma ne uporablja za industrijske, ampak obrtne namene; pravgotovo pa v precej manjših količinah kot opekarska in keramična glina.

MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 39MEDNARODNA PRIMERJAVAZa primerjavo smo poiskali nekaj primerov obdavčitve izkoriščanja gline, ki lahkoslužijo kot parametri primerjave, niso pa nujno primeri, ki bi jih morali slediti.Na Madžarskem je izkoriščanje gline dostopno z enostavnim procesom pridobitvedovoljenj. Zakupne ponudbe (concession/leasing bid) niso zahtevane za to mineralnosurovino. Plačilo za izkoriščanje gline je 5 % tržne vrednosti izkopanih količin.Na Slovaškem je najvišja pristojbina (fee) 10 % tržne vrednosti izkopane mineralnesurovine. Za keramične in ognjevzdržne gline in glinovce je tarifa 4 %, za opekarske glineter gline in ostale surovine za izboljšanje cementa pa je tarifa 0,4 %. Tržna cena je določenavsako leto. V letu 2004 so tržne cene za keramično glino 6 in 12 EUR 5 na tono, zaopekarsko glino med 2,5 in 3,7 EUR, za suhi bentonit med 50 in 60 EUR, za suhi inpresejani pa 100 EUR na tono. Pristojbina za opekarsko glino je torej med 0,0100 in 0,0148EUR, povprečno 0,0124 EUR ali 2,95 SIT na tono.Na Poljskem je za ognjevzdržne in keramične gline plačilo (royalty) med 0,94 in 4,70PLN 6 na tono, za ostale glinene mineralne surovine pa med 0,34 in 1,71 PLN na tono. Medslednje sodijo tudi opekarske gline, torej je pristojbina med 16,90 in 85,00 SIT, povprečno50,00 SIT (po aneksu iz geološkega in rudarskega zakona z dne 27.07.2001).Pribaltske države imajo podobne sisteme obdavčitve naravnih virov (večinoma okoli5 % tržne cene mineralne surovine), pri čemer ločijo dajatve na pridobitev dovoljenj (zadobo do 25 let, te dajatve niso visoke) ter letne pristojbine na količino odkopanihmineralnih surovin. V Litvi je pristojbina za glino za prvo četrtletje 2004 0,11 EUR (26,15SIT) na kubični meter, v Latviji pa pristojbina za gline 0,15 EUR (35,65 SIT) na kubičnimeter.Na Škotskem je za izkoriščanje potrebno prostorsko dovoljenje, ki je vezano naobveznosti glede vplivov na okolje, skladiščenja, sanacije in drugo. Plačilo lastnikumineralne surovine velja le za premog, tako kot v Veliki Britaniji. V Veliki Britaniji je bil predkratkim uveden davek (levy) na mineralne surovine za gradbeništvo, in sicer 1,6 GBP 7 natono.V nemški zvezni deželi Brandenburg je 0,795 EUR (189,00 SIT) na m 3 ali 13 % tržnevrednosti za gline za leto 2002. Tržna vrednost je določena v avgustu tekočega leta zdekretom za preteklo leto. Za preračun iz m 3 v tone (faktor 1,7–2,0), upoštevali bomofaktor 2.V Avstraliji so mineralne surovine večinoma v lasti zveznih držav. Slednje imajorazlična merila določanja višin koncesnin, od fiksnih dajatev na tono do odstotkov neto5na dan 09.03.2004 je 1 EUR = 237,73 SIT6na dan 09.03.2004 je 1 PLN = 49,72 SIT7na dan 09.03.2004 je 1 GBP = 356 SIT

stran 40MINERALNE SUROVINE - PRILOGAvrednosti 8 (18 %) 9 ali odstotkov prodajne vrednosti (2,75 %). Fiksne dajatve na tono sorazlične (od 20 centov 10 do 1,2 $ na tono, povprečno okoli 30 centov na tono). Te dajatveje potrebno gledati v kontekstu ostalih dajatev.Razlike so precejšne in so posledica naravnih danosti posamezne države in glede nanjen socialno ekonomski položaj (predvsem ostale dajatve) ter pomen industrije proizvodnjeglin za opekarstvo. Glede na razlike primerjava z ostalimi državami ne more bititemeljna osnova za določanje višine pristojbin.V pregledni tabeli podajamo primerjave pristojbin za glino.Država enota pristojbina (SIT) faktor razlike od SLOMadžarska 5 % tržne cene / ni znana tržna cenaSlovaška t 2,95m 3 5,95 0,5Poljska t 50,00m 3 100,00 8,2Škotska VB - 0,00 ––Litva t 52,30m 3 26,15 2,15Latvija t 71,30m 3 35,65 2,93Brandenburg N t 94,50m 3 189,00 16,3Avstralija t 45,00m 3 90,00 7,4Slovenija m 3 12,16 11 (za leto 2004) 1,08neto vrednost prodane mineralne surovine brez vrednosti proizvodnih stroškov9v oklepajih so vrednosti za gline10avstralski dolar (1 AUS = 150 SIT zaokroženo po prodajnem tečaju NLB na dan l. marec 2004)11vrednost točke za leto 2004 je 1,216 SIT

MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 41SKLEPIUgotovitve:V Uredbi o načinu določanja plačila za rudarsko pravico (UL RS, št. 43/2000) obstojeneskladja med cenami za enoto ter tudi med odstotki plačila znotraj tabele ter v primerjavis tržnimi cenami posameznih mineralnih surovin.Uredba (UL RS, št. 43/2000) temelji na procesu usklajevanja med zainteresiranimistranmi, predvsem državo in industrijo, katerega izhodišče je bilo, da dajatve ne presegajovišine tedanjih obstoječih dajatev (npr. nadomestilo uporabe kmetijskih zemljišč...). Le-toima za pozitivno posledico visok odstotek v roku plačanih pristojbin in s tem tudi manjšestroške okoli zbiranja pristojbin. Ugotovitev je, da se je sistem zbiranja pristojbin v trehletih precej gladko utekel.V primeru, da ni več ravnotežja med državo in industrijo o višini pristojbin, jepotrebno na jasnih in preglednih izhodiščih začeti proces določanja pristojbin. Proces morazagotoviti uveljavljanje teh izhodišč v praksi tako pri določanju kot pri izvajanju in kontroliizvajanja letnega zbiranja in porabe pristojbin.Mednarodna primerjava je problematična zaradi različnih naravnih danosti inpoložaja opekarstva v posamezni državi.Predlogi:− Potrebno je uskladiti izrazoslovje ter ga uveljaviti v slovenskem prostoru.− Dajatve na mineralne surovine (koncesnine/pristojbine) je potrebno gledati v kontekstuostalih dajatev.− Potrebno je ponovno vrednotenje celotne tabele z jasnimi izhodišči za določanjepovprečne cene enote mineralne surovine. Predlog meril je lahko naslednji:• določitev najvišje možne obremenitve s koncesnino glede na druge dajatve,• primerljivost s sosednjimi državami in z državami Evropske unije.− Uskladitev enote mineralne surovine, tako da se količina meri v tonah pridobljenemineralne surovine in ne v kubičnih metrih v raščenem stanju (ali razsutemstanju). S tem bo večja možnost kontrole (primerjava med poročanjem in ostalimidokumenti podjetja), večja preglednost nad odkopanimi količinami.− Potrebna je z zakonom skladna in pregledna poraba sredstev rudarskega sklada, vkaterega pritekajo koncesnine.− Dvig koncesnine za (opekarsko) glino je možen z dvigom odstotka (s 5 na 10 % 12 )ter/ali z dvigom povprečne cene enote ali kombinacijo obeh. Dvig cene za keramičnoglino bi moral biti višji kot za opekarsko glino, ker je pri keramičnih glinah višja dodanavrednost.12s tem bo primerljivo z rožencem, kalcitom, kremenovim peskom (10 %), ne pa z industrijskim laporjem(6 %), kjer je v procesu predelave žganje kot pri glinah

stran 42MINERALNE SUROVINE - PRILOGASklepna miselNe priporočamo parcialne posege v spremembe Uredbe o načinu določanja plačila zarudarsko pravico (UL RS, št. 43/2000) z namenom dviga pristojbin in s tem zmanjšanjadobičkonosnosti podjetja zaradi izkoriščanja in uporabe določene mineralne surovine vproizvodnem procesu.Priporočamo celostni pristop k spremembam uredbe, ki bodo temeljile na jasnihizhodiščih. Poleg tega podpiramo temeljitejšo kontrolo nad odkopanimi količinami.Ljubljana, 16. marec 2004Opombe:Komentar vsebuje poglede avtorja na Uredbo UL RS, št. 43/2000 in ostale dokumente in ni nujno,da so le-ti pogledi enaki pogledom Geološkega zavoda Slovenije ali pogledom ostalih sodelavcevGeološkega zavoda Slovenije.V juniju 2004 je bila v UL RS, št. 67/2004 sprejeta Uredba o spremembah Uredbe o načinudoločanja plačila za rudarsko pravico, ki je spremenila odstotek plačila za glino iz 5 na 20 % od povprečnecene enote na raščeno stanje.Literatura− DMECP 1999, State Taxes and Charges Applicalbe to Mining in Australia. December 1999, edition.Department of Minerals and Energy Corporate policy, Planning and Finance Divison (DMECP).− Parsons, B. 1998: Comparative Mining Tax Regims: A Summary of objectives, types and bestpractices. Partner, Global Mining Group, PriceWaterhouseCoopers.− ZRud 1999, Zakon o rudarstvu (UL RS, št. 56/1999), uredbe, sklepi, povezani z zakonom(http://zakonodaja.gov.si/)− Informacije po emailu in pošti - MOPE, Sektor za rudarstvo in avtor

MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 43Priloga 1 - TABELA CEN MINERALNIH SUROVIN (UL RS, št. 43/2000)Mineralna surovina Enota Povprečna % plačila Vcena enotetočkahv raščenem stanju(v točkah)PREMOG:šota m 3 200 20 40lignit, površinsko m 3 1400 2 28lignit, podzemsko m 3 1400 0,5 7ksilit, površinsko, m 3 1600 2 32ksilit, podzemsko m 3 1600 0,5 8rjavi, površinsko, m 3 2000 2 40rjavi, podzemsko m 3 2000 0,5 10črni, površinsko, m 3 2400 2 48črni, podzemsko m 3 2400 0,5 12NAFTA:surova tona 1250 20 250kondenzat tona 1500 20 300plin m 3 2,5 20 0,5RADIOAKTIVNESUROVINE:uran-ruda m 3 500 10 50KOVINE:cink-ruda m 3 300 10 30svinec-ruda m 3 300 10 30Hg-ruda m 3 350 10 35PLIN:zemeljski m 3 2 20 0,4VODE iz katerih sepridobijo min. sur.:sladka m 3 5 2 0,1morska m 3 5 2 0,1NEKOVINE:grafit m 3 300 10 30žveplo m 3 300 10 30magnezit m 3 300 10 30fluorit m 3 300 10 30barit m 3 300 10 30sljuda m 3 300 10 30sadra m 3 300 10 30kalcit m 3 380 10 38kreda m 3 1900 10 190bentonit m 3 4300 10 430roženec m 3 1750 10 175kremen m 3 1400 10 140kremenčev pesek m 3 680 10 68kaolin m 3 4200 10 420ognje odporna glina m 3 400 10 40industrijski lapor m 3 100 6 6industrijski apnenec m 3 325 6 19,5industrijski dolomit m 3 375 6 22,5

stran 44MINERALNE SUROVINE - PRILOGAMineralna surovina Enota Povprečna % plačila Vcena enotetočkahv raščenem stanju(v točkah)glinenec m 3 200 6 12diatomejska zemlja m 3 150 6 9pucolan - tuf m 3 140 10 14disten m 3 250 10 25levcit m 3 250 10 25zeolitski tuf m 3 140 10 14NARAVNI KAMEN:okrasniarhitektonski m 3 950 10 95kamen-lomljenec m 3 280 10 28monoliti m 3 9400 5 470POLDRAGOin DRAGOKAMENJE (ruda): m 3 300 20 60SOLI:soli m 3 100 1 1solne vode m 3 5 2 0,1TEHNIČNI KAMEN:apnenec m 3 320 20 64dolomit m 3 380 20 76jalovina m 3 50 10 5prod 13 m 3 150 20 30pesek m 3 175 20 35mivka m 3 900 20 180ilovica m 3 100 20 20fliš m 3 110 20 22lapor m 3 80 20 16lončarska glina m 3 300 5 15keramičarska glina m 3 240 5 12opekarska glina m 3 200 5 10geotermični en. vir m 3 5 2 0,1SEKUNDARNE SUR. m 3 50 6 3SPREMEMBA V UL RS, št. 52/2003(UL RS, št. 52/2003)Mineralna surovina Enota Povprečna % plačila Vcena enotetočkahv raščenem stanju(v točkah)prod m 3 180 20 36pesek m 3 210 20 42mivka m 3 1080 20 21613Poševni tisk pomeni, da ne velja več - sprememba

MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 45SEZNAM NAHAJALIŠČ MINERALNIH SUROVIN SKONCESIJOPRILOGA H KARTI MINERALNIH SUROVIN S KONCESIJO, ZA LETO 2005Katarina Hribernik, Matija Krivic, Duška Rokavec,Andreja Senegačnik, Slavko V. ŠolarGeološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, 1000 Ljubljana,e-mail: katarina.hribernik@geo-zs.si, matija.krivic@geo-zs.si, duska.rokavec@geo-zs.si,andreja.senegacnik@geo-zs.si, slavko.solar@geo-zs.siSurovinapremogpremogIme nahajališča Občina nahajal. KoncesionarTrbovlje - Hrastnik HRASTNIK,TRBOVLJEŠOŠTANJ,VelenjeVELENJEnafta in zemeljski plin Murska depresija 25 OBČINnafta in zemeljski plin Murska depresija LENDAVAgeotermični energetskivirČengrad - HrašicaBELTINCI,MORAVSKETOPLICERTH, RUDNIK TRBOVLJE - HRASTNIK d.o.o.PREMOGOVNIK VELENJE d.d.GEOENERGO d.o.o., raziskave in pridobivanjesurove nafte in zemeljskega plinaGEOENERGO d.o.o., raziskave in pridobivanjesurove nafte in zemeljskega plinaČENGRAD d.o.o., podjetje za pridobivanje in rabogeotermalne energijeTipprostorapridobivalnipridobivalniraziskovalnipridobivalniraziskovalnigeotermični energetskiENERGOTHERM d.o.o, podjetje za izraboČrenšovci ČRENŠOVCIvirobnovljivih virovraziskovalnigeotermični energetskiJezercivirBLED INŠTITUT ZA OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE raziskovalnigeotermični energetskiGEOENERGO d.o.o., raziskave in pridobivanjeMurska depresija 48 OBČINvirsurove nafte in zemeljskega plinaraziskovalnigeotermični energetskiŽabčevirTOLMIN GEJZIR d.o.o., podjetje za poslovne storitve raziskovalnibentonit Zaloška Gorica ŽALECMONTANA d.o.o., pridobivanje in predelavanekovinskih rudninpridobivalnipucolan - tufGorenje - jugMOZIRJE,ŠMARTNO OB VEGRAD d.d., gradbeno industrijsko podjetje pridobivalniPAKIpucolan - tuf Zaloška Gorica ŽALECMONTANA d.o.o., pridobivanje in predelavanekovinskih rudninpridobivalnikremenov pesekBizeljskoIGM ZAGORJE d.o.o., industrija gradbenegaBREŽICE(Gradišče)materialapridobivalnikremenov pesek Globoko BREŽICEIGM ZAGORJE d.o.o., industrija gradbenegamaterialapridobivalnikremenov pesek Kuštanovci I PUCONCIKEMA PUCONCI d.d., kremen in specialnigradbeni materialipridobivalnikremenov pesek Moravče MORAVČETERMIT d.d., rudarsko podjetje kremenovihpeskov in oplemenitenje nekovinpridobivalnikremenov pesekPolhovica -PraprečeŠENTJERNEJ KREMEN d.d., Novo mesto pridobivalnikremenov pesek Ravno KRŠKO KREMEN d.d., Novo mesto pridobivalnikremenov pesek Štebih NOVO MESTO KREMEN d.d., Novo mesto pridobivalniroženec Jersovec II TREBNJE KREMEN d.d., Novo mesto pridobivalnikalcit Stahovica KAMNIK CALCIT d.d. pridobivalni

stran 46MINERALNE SUROVINE - PRILOGASurovinaIme nahajališča Občina nahajal. Koncesionarkreda Srpenica BOVECTKK SRPENICA d.d., proizvodnja kemičnihizdelkov Srpenica ob SočiTipprostorapridobivalnidolomit za industrijskeIVANČNAPodsmrekanameneGORICAPESKOKOP PODSMREKA d.o.o.pridobivalnidolomit za industrijskeRečicanameneLAŠKO GRATEX d.o.o. pridobivalnidolomit za industrijskeSelo pri VelenjunameneVELENJE VEGRAD d.d., gradbeno industrijsko podjetje pridobivalnikeramičarska glina Globoko BREŽICEIGM ZAGORJE d.o.o., industrija gradbenegamaterialapridobivalnikeramičarska glina Hom LJUBNO GORENJE NOTRANJA OPREMA d.o.o. pridobivalnikeramičarska glina Okroglica I NOVA GORICA MARTEX d.o.o. pridobivalnikeramičarska glina Šmiklavž CELJE LJUBEČNA KLINKER d.o.o. pridobivalnikeramičarska glina Zadobrova CELJE LJUBEČNA KLINKER d.o.o. pridobivalniognjevarna glina Globoko BREŽICEopekarska glina, laporza opekoIGM ZAGORJE d.o.o., industrija gradbenegamaterialapridobivalniBiljenski griči NOVA GORICA GORIŠKE OPEKARNE d.d. raziskovalniopekarska glina Boreci KRIŽEVCIopekarska glina, laporza opekoTONDACH SLOVENIJA d.o.o., proizvodnjaopečne kritinepridobivalniDolgi hrib NOVA GORICA GORIŠKE OPEKARNE d.d. raziskovalniopekarska glina Hardeška šuma ORMOŽ WIENERBERGER OPEKARNA ORMOŽ d.d. pridobivalniopekarska glina Janežovci DESTRNIK OPTE PTUJ d.o.o. pridobivalniopekarska glina, laporza opekoopekarska glinaOkroglica II NOVA GORICA GORIŠKE OPEKARNE d.d. pridobivalniPragerskoSLOVENSKABISTRICAOPEKARNA PRAGERSKO d.d., proizvodnjaopeke in strešnikovpridobivalniopekarska glina Renče NOVA GORICA GORIŠKE OPEKARNE d.d. pridobivalniopekarska glina, laporza opekoTomaški hrib NOVA GORICA GORIŠKE OPEKARNE d.d. raziskovalniopekarska glina Zalog NOVO MESTO OPEKARNA NOVO MESTO d.o.o. pridobivalninaravni kamen -apnenecnaravni kamen -apnenecnaravni kamen -apnenecnaravni kamen -apnenecnaravni kamen -apnenecnaravni kamen -apnenecnaravni kamen -apnenecnaravni kamen -apnenecnaravni kamen -apnenecnaravni kamen -apnenecnaravni kamen -apnenecnaravni kamen -apnenecBezovščina SEŽANA TAVČAR JANKO s.p., kamnoseštvo raziskovalniDebela Griža priPovirjuDolineDrenov GričHotavljeKazljeKoprivaLesičnoLesno BrdoLipica ILipica IIOpatje seloSEŽANA TAVČAR JANKO s.p., kamnoseštvo pridobivalniSEŽANAVRHNIKAGORENJA VAS-POLJANESEŽANASEŽANASEŽANAVRHNIKA,HORJULSEŽANASEŽANAMIREN-KOSTANJEVICAMARMOR SEŽANA d.d., podjetje za pridobivanjepridobivalniin obdelavo naravnega kamnaMINERAL d.d., podjetje za pridobivanje, predelavopridobivalniin montažo naravnega kamnaMARMOR HOTAVLJE d.d.pridobivalniMARMOR SEŽANA d.d., podjetje za pridobivanjein obdelavo naravnega kamnapridobivalniMARMOR SEŽANA d.d., podjetje za pridobivanjein obdelavo naravnega kamnapridobivalniMARMOR SEŽANA d.d., podjetje za pridobivanjein obdelavo naravnega kamnaraziskovalniMINERAL d.d., podjetje za pridobivanje, predelavopridobivalniin montažo naravnega kamnaMARMOR SEŽANA d.d., podjetje za pridobivanjein obdelavo naravnega kamnapridobivalniMARMOR SEŽANA d.d., podjetje za pridobivanjein obdelavo naravnega kamnapridobivalniMARMOR SEŽANA d.d., podjetje za pridobivanjein obdelavo naravnega kamnapridobivalni

MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 47Surovina Ime nahajališča Občina nahajal. KoncesionarTipprostoranaravni kamen -MARMOR SEŽANA d.d., podjetje za pridobivanjeRubijeKOMENapnenecin obdelavo naravnega kamnaraziskovalninaravni kamen -MARMOR SEŽANA d.d., podjetje za pridobivanjeTomajSEŽANAapnenecin obdelavo naravnega kamnapridobivalninaravni kamen - tonalit Cezlak ISLOVENSKA MINERAL d.d., podjetje za pridobivanje, predelavopridobivalniBISTRICA in montažo naravnega kamnanaravni kamen - tonalit JosipdolRIBNICA NAPOHORJUPRUHAR d.o.o.pridobivalninaravni kamen - ostali Cezlak IISLOVENSKA MINERAL d.d., podjetje za pridobivanje, predelavopridobivalniBISTRICA in montažo naravnega kamnanaravni kamen - ostali Elerji pri Škofijah KOPER INGEN - gradbeni inženiring d.o.o. pridobivalninaravni kamen - ostali GorjanskoKOMENMARMOR SEŽANA d.d., podjetje za pridobivanjein obdelavo naravnega kamnapridobivalninaravni kamen - ostali Hren VITANJE HREN VINKO s.p. pridobivalninaravni kamen - ostali Klemenc VITANJE KLEMENC SILVESTER pridobivalninaravni kamen - ostaliKokra (ZgornjeJezersko)JEZERSKO MARMOR HOTAVLJE d.d. pridobivalninaravni kamen - ostali Korže VITANJE KORŽE SONJA pridobivalninaravni kamen - ostali Kotnik VITANJE KOTNIK VESNA pridobivalninaravni kamen - ostali Krajnc VITANJE KRAJNC FRANC pridobivalninaravni kamen - ostali Loška gora I ZREČE ČREŠNAR ANTON s.p., kamnolom Črešnar pridobivalninaravni kamen - ostali Loška gora IIZREČEPODGRAJŠEK DUŠAN s.p., avtoprevozništvo,gradbena mehanizacija, pridobivanje in polaganjeokrasnega kamnapridobivalninaravni kamen - ostali Ovčar VITANJE OVČAR ALOJZ s.p. pridobivalninaravni kamen - ostali Ovčar (Jovan) VITANJE JOVAN DANICA IN DAMIJAN s.p. pridobivalninaravni kamen - ostali Peračica RADOVLJICA MARMOR HOTAVLJE d.d. raziskovalninaravni kamen - ostali Premančanlapor za industrijskenamenelapor za industrijskenamenelapor za industrijskenamenelapor za industrijskenamenelapor za industrijskenameneapnenec zaindustrijske nameneapnenec zaindustrijske nameneapnenec zaindustrijske nameneapnenec zaindustrijske nameneapnenec zaindustrijske nameneapnenec zaindustrijske namenetehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenecKOPERSTOJISAVLJEVIČ MIRKO s.p., zidarstvo,fasaderstvo, pridobivanje in obdelava plavegakamnapridobivalniDeskle KANAL OB SOČI SALONIT ANHOVO, GRADBENI MATERIALI d.d. pridobivalniLastivnica KANAL OB SOČI SALONIT ANHOVO, GRADBENI MATERIALI d.d. pridobivalniPerunk KANAL OB SOČI SALONIT ANHOVO, GRADBENI MATERIALI d.d. pridobivalniRetje - PleskoTRBOVLJE,HRASTNIKLAFARGE CEMENT CEMENTARNA TRBOVLJEd.d.pridobivalniRodež KANAL OB SOČI SALONIT ANHOVO, GRADBENI MATERIALI d.d. pridobivalniLipovški vrhRetje - PleskoZAGORJE OBSAVITRBOVLJE,HRASTNIKIGM ZAGORJE d.o.o., industrija gradbenegamaterialaLAFARGE CEMENT CEMENTARNA TRBOVLJEd.d.pridobivalnipridobivalniSolkan NOVA GORICA SOLKANSKA INDUSTRIJA APNA d.o.o. pridobivalniStahovica KAMNIK CALCIT d.d. pridobivalniUšenišče MORAVČE IAK d.o.o., industrija apna Kresnice pridobivalniZidani Most LAŠKO APNENEC d.o.o., proizvodnja apnenčeve moke pridobivalniBitenjska planina BOHINJ GOZDNO GOSPODARSTVO BLED d.d. pridobivalniBrezovica priKropiRADOVLJICAVODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ d.d. pridobivalni

stran 48MINERALNE SUROVINE - PRILOGASurovinatehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenectehnični kamen -apnenectehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomitIme nahajališča Občina nahajal. KoncesionarČrnaČrni KalKAMNIKKOPERČrni Kal - Črnotiče KOPERRADOVANOVIĆ JELENKO s.p., peskokop Črna,pridobivanje gramoza in peskaCESTNO PODJETJE KOPER d.d., družba zavzdrževanje cest, gradbeništvo in druge poslovnestoritveSALONIT ANHOVO, KAMNOLOM ČRNOTIČEd.o.o.TipprostorapridobivalnipridobivalnipridobivalniDolič MISLINJA SMREKAR JOŽE pridobivalniGabrovecILIRSKABISTRICAPROIZVODNO GRADBENO PODJETJE"SNEŽNIK" d.o.o.pridobivalniGorjuše BOHINJ GOZDNO GOSPODARSTVO BLED d.d. pridobivalniGriža pri RižaniKOPERPRIMORJE d.d., družba za gradbeništvo,inženiring in druge poslovne storitvepridobivalniLadra KOBARID SOVDAT DAVID pridobivalniLažeLaže ILibojeLipovški vrhMali MedvejkDIVAČADIVAČAŽALECZAGORJE OBSAVISEŽANAPRIMORJE d.d., družba za gradbeništvo,inženiring in druge poslovne storitvePRIMORJE d.d., družba za gradbeništvo,inženiring in druge poslovne storitveINGRAD GRAMAT d.d., trgovska in proizvodnadružbaIGM ZAGORJE d.o.o., industrija gradbenegamaterialaSGP KRAŠKI ZIDAR d.d., splošno gradbenopodjetje Kraški zidarraziskovalnipridobivalnipridobivalnipridobivalnipridobivalniMalin dol NOVA GORICA KRAJEVNA SKUPNOST LOKOVEC pridobivalniMartinček BOHINJ GOZDNO GOSPODARSTVO BLED d.d. pridobivalniPodgoraPredstrugeRazdrtoŠMARTNO OBPAKI, POLZELADOBREPOLJEDIVAČA,POSTOJNAGRADIS GRADBENO PODJETJE CELJE d.d.KPL d.d., družba za gradnjo in vzdrževanje cest,zelenih površin ter inženiringCESTNO PODJETJE KOPER d.d., družba zavzdrževanje cest, gradbeništvo in druge poslovnestoritvepridobivalnipridobivalnipridobivalniRovtarica BOHINJ GOZDNO GOSPODARSTVO BLED d.d. pridobivalniRudno polje BOHINJ GOZDNO GOSPODARSTVO BLED d.d. pridobivalniStahovica KAMNIK CALCIT d.d. pridobivalniSuhor pri Vinici ČRNOMELJ BEGRAD d.d., gradbeništvo, trgovina, inženiring pridobivalniŠtanjel KOMEN ŽERJAL DUŠAN s.p., kamnolom Štanjel pridobivalniTrbovlje - Hrastnik HRASTNIK,TRBOVLJERTH, RUDNIK TRBOVLJE - HRASTNIK d.o.o.pridobivalniUšenišče MORAVČE IAK d.o.o., industrija apna Kresnice pridobivalniVelika PirešicaVerdŽALECVRHNIKACESTE MOSTOVI CELJE d.d., družba za nizke inpridobivalnivisoke gradnjeKAMNOLOM VERD d.o.o., podjetje za proizvodnjopridobivalnikamnitih agregatovVrhpeč TREBNJE CGP, cestno in gradbeno podjetje d.d. pridobivalniAndražPOLZELAEKOPLAN-A d.o.o., svetovanje, storitve,proizvodnjapridobivalniBabno polje LOŠKA DOLINA GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA d.d. pridobivalniBatič MISLINJA BATIČ IVAN s.p. pridobivalniBereča vasMETLIKAAMBROŽIČ JANEZ s.p., avtoprevozništvo inpridobivanje peska in gramozapridobivalni

MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 49Surovinatehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomitIme nahajališča Občina nahajal. KoncesionarBizeljskoBREŽICEAGRAD d.o.o., podjetje za trgovino, gradbeništvoin gostinstvoTipprostorapridobivalniBoben HRASTNIK GD, podjetje za gradbeno dejavnost d.o.o. pridobivalniBorovnikBradeško -ZadobjeBrezje priOplotniciBrezovicaZAGORJE OBSAVIGORENJA VAS-POLJANEKAMNOLOM BOROVNIK d.o.o.BRADEŠKO JANEZ s.p., izkopi in prevozipridobivalnipridobivalniOPLOTNICA OBČINA OPLOTNICA pridobivalniSEMIČKOBETIČ MARJAN s.p., gradbena mehanizacija,avtoprevozništvo, kamnolompridobivalniCerov Log ŠENTJERNEJ CGP, cestno in gradbeno podjetje d.d. pridobivalniČehovecČelo pri VrhnikiČemšeBISTRICA OBSOTLIVRHNIKAMIRNA PEČKUNST FRANC s.p., gradbena mehanizacija inprevoziMITA d.o.o., podjetje za proizvodnjo gramoza,transportnih in gradbenih storitevGRABNAR TONI s.p., težka gradbenamehanizacijapridobivalnipridobivalnipridobivalniČervivec SEVNICA LUZAR JOŽE s.p., GMP LUZAR pridobivalniDolenje LakniceTREBNJEDragaŠMARTNO PRILITIJIDraga pri CeroviciŠMARTNO PRILITIJIGorenja vasGORENJA VAS-POLJANEGostenčnikSLOVENJGRADECIGM STREŠNIK d.d., industrija gradbenegamaterialaTRGOGRAD d.o.o., trgovina in gradbeništvoBERČON ANTON s.p., kamnolom DragaKLEMENČIČ BRANKO s.p.OBRETAN JOŽE s.p., gradbena mehanizacija,avtoprevozništvo in prodaja gramozapridobivalnipridobivalnipridobivalnipridobivalnipridobivalniGračič ZREČE KRAJEVNA SKUPNOST ZREČE pridobivalniGrahovica SEVNICA GRADNJE d.o.o., gradbeništvo in prevozništvo pridobivalniGrdadolnik HORJUL GRDADOLNIK FRANC s.p. pridobivalniGunte KRŠKO IGM SAVA d.o.o., industrija gradbenega materiala pridobivalniHaber LUČE PANČUR JOŽEF s.p., peskokop Haber pridobivalniHotovljaGORENJA VAS-POLJANETOPOS HOTAVLJE d.o.o., gradbeništvo,proizvodnja, trgovina in storitvepridobivalniHrast pri Vinici I ČRNOMELJ BEGRAD d.d., gradbeništvo, trgovina, inženiring pridobivalniHrast pri Vinici IIHrastjeJežce IJežce IIKamna GoricaČRNOMELJŠENTJUR PRICELJUŠMARTNO PRILITIJIŠMARTNO PRILITIJIRADOVLJICAJURŠINIČ ZDRAVKO s.p., pridobivanje in prodajapeskapridobivalniŠKOBERNE FRANC s.p., "JIMMY", trgovinskestoritve, kamnolom, posredništvopridobivalniADAMLJE JOŽE s.p., kamnolom JežcepridobivalniKEPA MARTIN s.p., peskokop, avtoprevozništvo inpridobivalniTGM KepaCESTNO PODJETJE KRANJ d.d., družba zapridobivalnivzdrževanje in gradnjo cestKlek ŽUŽEMBERK NG d.o.o., nizke gradnje pridobivalniKmetov pruhŠMARTNO PRILITIJITRGOGRAD d.o.o., trgovina in gradbeništvopridobivalniKočevska Reka KOČEVJE SNEŽNIK d.d., podjetje za proizvodnjo in storitve pridobivalniKonjiška goraSLOVENSKEKONJICEKONGRAD d.d.pridobivalni

stran 50MINERALNE SUROVINE - PRILOGASurovinatehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomitIme nahajališča Občina nahajal. KoncesionarKoprivnikKoševnikKOČEVJEIDRIJALESDOG KOČEVJE d.o.o., družba za proizvodnjoin storitveKOSMAČ JANKO s.p., DOLOMIT, gradbenamehanizacija - separacija peskaTipprostorapridobivalnipridobivalniKot pri Ribnici I RIBNICA RIGLER ANICA s.p., peskokop pridobivalniKot pri Ribnici IIKoželjRIBNICAŠMARTNO PRILITIJIKLUN JOŽE s.p., Klun peskokop, transport inusluge TGMTRGOGRAD d.o.o., trgovina in gradbeništvopridobivalnipridobivalniKrižate MORAVČE ZUPANČIČ MARKO s.p. pridobivalniLaharna CERKNO RASPET BOGOMIL s.p., peskokop Raspet pridobivalniLajše ILajše IIGORENJA VAS-POLJANEGORENJA VAS-POLJANETOPOS HOTAVLJE d.o.o., gradbeništvo,proizvodnja, trgovina in storitveVEHAR MARJAN s.p., težka gradbenamehanizacijapridobivalnipridobivalniLaze KOČEVJE NAKOP d.o.o. Log pri Brezovici pridobivalniLaznaNOVA GORICASOŠKO GOZDNO GOSPODARSTVO TOLMINd.d.pridobivalniLog II pri Sevnici SEVNICA CGP, cestno in gradbeno podjetje, d.d. pridobivalniLukovicaMačekMežica (Žerjav)Mozelj IMozelj IILUKOVICALOGATECČRNA NAKOROŠKEMKOČEVJEKOČEVJEGRADBENO PODJETJE IN KAMNOLOMGRASTO d.o.o.MAČEK MARJAN s.p., opravljanje storitev zgradbeno mehanizacijoRSCM - GRADBENI MATERIALI d.o.o.LESDOG KOČEVJE d.o.o., družba za proizvodnjoin storitveJAVNO KOMUNALNO PODJETJE KOMUNALAKOČEVJE d.o.o.pridobivalnipridobivalnipridobivalnipridobivalnipridobivalniMrak MISLINJA MRAK LEOPOLD pridobivalniMrzla rupaIDRIJAJEREB BOJAN s.p., GRAMEH, gradbenamehanizacijapridobivalniPaka VELENJE RGP d.o.o., rudarski gradbeni programi pridobivalniPišece BREŽICE KRAJEVNA SKUPNOST PIŠECE pridobivalniPlesk ŽIRI OBČINA ŽIRI pridobivalniPleše pri ŠkofljiciPletarjeGROSUPLJE,ŠKOFLJICASLOVENSKEKONJICEGRAMATECH d.o.o., proizvodnja, trgovina,svetovanje, zastopanjeBERGLEZ ANTON s.p., avtoprevozništvo,gradbena mehanizacija, pridobivanje peska ingramozapridobivalnipridobivalniPodskrajnik CERKNICA JP KOMUNALA CERKNICA d.o.o. pridobivalniPodsmrekaPodutikIVANČNAGORICALJUBLJANAPESKOKOP PODSMREKA d.o.o.KPL d.d., družba za gradnjo in vzdrževanje cest,zelenih površin ter inženiringpridobivalnipridobivalniPoljane MOZIRJE KRIVEC JANEZ s.p., prevozništvo, peskokop pridobivalniPoljčanePrigoricaRakoncaSLOVENSKABISTRICARIBNICAKOZJEGRANIT d.d.RIGLER d.o.o., peskokop, prevozništvo in storitvegradbene mehanizacijeKUNEJ KARL s.p., gradbena in kmetijskamehanizacija, gradbeništvo, peskokop in prevozipridobivalnipridobivalnipridobivalniRečica LAŠKO GRATEX d.o.o. pridobivalni

MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 51Surovinatehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -dolomittehnični kamen -silikatitehnični kamen -silikatitehnični kamen -silikatiTipIme nahajališča Občina nahajal. KoncesionarprostoraURŠIČ ŽARKO s.p., avtoprevozništvo in gradbenaRudnikKAMNIKpridobivalnimehanizacijaKPL d.d., družba za gradnjo in vzdrževanje cest,Sadinja vas LJUBLJANApridobivalnizelenih površin ter inženiringSele pri Slovenj SLOVENJ GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADECpridobivalniGradcuGRADEC d.d.Selo pri Velenju VELENJE VEGRAD d.d., gradbeno industrijsko podjetje pridobivalniSmolevec LOGATEC ČERIN RAJKO s.p. pridobivalniSoteskaStojno seloStraniceŠebalkDOLENJSKETOPLICEROGAŠKASLATINAZREČEIDRIJAGOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO d.d. pridobivalniGRANIT d.d.INGRAD GRAMAT d.d., trgovska in proizvodnadružbaSOŠKO GOZDNO GOSPODARSTVO TOLMINd.d.pridobivalnipridobivalnipridobivalniŠmarje - Sap GROSUPLJE GPG KIPKOP d.o.o. pridobivalniŠmihel - BukovjePOSTOJNAKRAJEVNA SKUPNOST ŠMIHEL PODNANOSOMpridobivalniŠonovo KOZJE VIHER ZDRAVKO s.p. pridobivalniTerLJUBNOBURJA TEREZIJA s.p., pridobivanje peska ingramozapridobivalniTopli vrh SEMIČ MUJAKIĆ HASAN s.p., GMP PESKOKOP pridobivalniTržišče SEVNICA KRAJEVNA SKUPNOST TRŽIŠČE pridobivalniVehar - 1VetrnikVisokoVoduleGORENJA VAS-POLJANEŠMARTNO PRILITIJIŠKOFJA LOKAPODČETRTEKVEHAR MARJAN s.p., težka gradbenamehanizacijaZAJEC ALOJZ s.p., TGM - prevozništvo -peskokopSGP TEHNIK d.d., splošno gradbeno podjetje,družba za gradbeništvo, inženiring, trgovinoOBČINA PODČETRTEKpridobivalnipridobivalnipridobivalnipridobivalniVrčice SEMIČ CGP, cestno in gradbeno podjetje d.d. pridobivalniZaborovecPODČETRTEKOBČINA PODČETRTEKpridobivalniZabukovje TREBNJE KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTRUPERT pridobivalniZalaZala v DavčiIDRIJAŽELEZNIKIPOŽENEL IVAN s.p., pridobivanje peska in storitvepridobivalniz gradbeno mehanizacijoCESTNO PODJETJE KRANJ d.d., družba zapridobivalnivzdrževanje in gradnjo cestZavratec 1 in 2 SEVNICA GRADNJE d.o.o., gradbeništvo in prevozništvo pridobivalniZelše CERKNICA GRADIŠČE d.o.o., gradbeno podjetje pridobivalniZg. GabernikŽamerkŽusemCezlakKamna GoricaLenart priGornjem GraduROGAŠKASLATINAŠENTJUR PRICELJUŠENTJUR PRICELJUSLOVENSKABISTRICARADOVLJICAGORNJI GRADJAGODIČ ANTON s.p., pridobivanje kamna,prevozne storitve in zemeljska delaKRAJEVNA SKUPNOST LOKA PRI ŽUSMUKRAJEVNA SKUPNOST LOKA PRI ŽUSMUSKRBINJEK JANEZ s.p., TONALIT, pridobivanjein obdelava kamna, avtoprevozništvo in storitve zgradbeno mehanizacijoCESTNO PODJETJE KRANJ d.d., družba zavzdrževanje in gradnjo cestBEZOVŠEK PETER s.p., "Tufka" peskokop tufaKanalščicapridobivalnipridobivalnipridobivalnipridobivalnipridobivalnipridobivalni

stran 52MINERALNE SUROVINE - PRILOGASurovinatehnični kamen -silikatitehnični kamen -silikatiIme nahajališča Občina nahajal. KoncesionarPolskavaSotinaSLOVENSKABISTRICAROGAŠOVCIprod in pesek Babinci LJUTOMERprod in pesekprod in pesekBakovska cesta A MURSKASOBOTABakovska cesta B MURSKASOBOTAMESARIČ MATILDA s.p.CESTNO PODJETJE MURSKA SOBOTA d.d.,družba za vzdrževanje in gradnjo cestSEGRAP d.o.o., rudarstvo, proizvodnja ingradbeništvoTipprostorapridobivalnipridobivalnipridobivalniDARS d.d., družba za avtoceste v RS, enota Celje pridobivalniSGP POMGRAD d.d., splošno gradbeno podjetjepridobivalniprod in pesek Bezena RUŠE BRAČKO SILVA s.p. pridobivalniprod in pesekBistrica priNaklemNAKLOprod in pesek Borovci PTUJprod in pesekDobravaRADLJE OBDRAVICESTNO PODJETJE KRANJ d.d., družba zavzdrževanje in gradnjo cestpridobivalniECOENERGETIKA d.o.o., družba za varstvookolja, rudarstvo in gradbeništvopridobivalniGOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADECpridobivalnid.d.prod in pesek Dobrovnik DOBROVNIK NOGRAD d.o.o., gradbeno in trgovsko podjetje pridobivalniprod in pesek Dogoše MARIBORprod in pesek Dokležovje BELTINCIGOKOP d.o.o., gradbeno, gostinsko in trgovskopodjetjeCESTNO PODJETJE MURSKA SOBOTA d.d.,družba za vzdrževanje in gradnjo cestpridobivalnipridobivalniprod in pesek Duplek DUPLEK NGR d.d., nizke in rudarske gradje pridobivalniprod in pesek Gameljne LJUBLJANAKPL d.d., družba za gradnjo in vzdrževanje cest,zelenih površin ter inženiringpridobivalniprod in pesek Godič KAMNIK SGP GRADITELJ d.d., splošno gradbeno podjetje pridobivalniprod in pesekGorče priLibeličahDRAVOGRAD PAČNIK MIROSLAV s.p., SPG pridobivalniprod in pesek Graben RADOVLJICA SGP GORENJC d.o.o., splošno gradbeno podjetje pridobivalniprod in pesek Hoče HOČE - SLIVNICAprod in pesekIvanciMORAVSKETOPLICEprod in pesek Jurkovec ORMOŽprod in pesekKonjiščeGORNJARADGONAprod in pesek Krapje LJUTOMERPREVENT GRADNJE IGM d.d., proizvodnjagradbenega materiala, gradbeništvo, trgovina,nepremičnine, projektiranje in tehnično svetovanjeter storitveSGP POMGRAD d.d., splošno gradbeno podjetjeECOENERGETIKA d.o.o., družba za varstvookolja, rudarstvo in gradbeništvoOBČINA GORNJA RADGONASEGRAP d.o.o., rudarstvo, proizvodnja ingradbeništvopridobivalnipridobivalnipridobivalnipridobivalnipridobivalniprod in pesek Lakoš LENDAVA GRAMOZ d.o.o. pridobivalniprod in pesek Lancova vas VIDEM OBČINA VIDEM pridobivalniprod in pesek Lipovci BELTINCICESTNO PODJETJE MURSKA SOBOTA d.d.,družba za vzdrževanje in gradnjo cestpridobivalniprod in pesek Nedelica TURNIŠČE KRAJEVNA SKUPNOST NEDELICA pridobivalniprod in pesek Pleterje I KIDRIČEVO GRADBENO PODJETJE PTUJ d.o.o. pridobivalniprod in pesek Pleterje II KIDRIČEVO CESTNO PODJETJE PTUJ d.d. pridobivalniprod in pesek Prepolje STARŠE KUHAR DUŠAN s.p., beton - betonski izdelki pridobivalniprod in pesek Pšičina ORMOŽECOENERGETIKA d.o.o., družba za varstvookolja, rudarstvo in gradbeništvopridobivalniprod in pesek Rače RAČE-FRAM SCT, d.d. raziskovalniprod in pesek Reteče ŠKOFJA LOKASGP TEHNIK d.d., splošno gradbeno podjetje,družba za gradbeništvo, inženiring, trgovinopridobivalni

MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 53TipSurovina Ime nahajališča Občina nahajal. KoncesionarprostoraGRAD, OBRTNO GRADBENO PODJETJE BLEDprod in pesek Ribno BLEDpridobivalnid.d.KONSTRUKTOR d.o.o., gradbeništvo,SELNICA OBprod in pesek Selnica ob Dravi Iprojektiranje, proizvodnja, posredništvo in trgovina, pridobivalniDRAVIgostinstvo in storitveSELNICA OB GODEC MAGDA d.o.o., družba za proizvodnjo,prod in pesek Selnica ob Dravi IIpridobivalniDRAVItrgovino in storitveprod in pesek Stari Grad KRŠKO IGM SAVA d.o.o., industrija gradbenega materiala pridobivalniprod in pesekŠentvid priVuzeniciprod in pesek Vrbina - Brežice BREŽICEmorska solSečovlje (Lera inFontanigge)VUZENICA GRADBENO PODJETJE RADLJE d.d. pridobivalniKOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJEBREŽICE d.d.pridobivalniPIRAN SOLINE, PRIDELAVA SOLI d.o.o. pridobivalnimorska sol Strunjan PIRAN SOLINE, PRIDELAVA SOLI d.o.o. pridobivalniVir podatkov: »Baza Enotnih obrazcev mineralnih surovin« Geološkega zavodaSlovenije. Baza temelji na dokumentaciji o podelitvi rudarskih pravic (Uredbah Vlade RS vUradnih listih, odločbah o izbiri koncesionarja in koncesijskih pogodbah) ter na podatkih iz»Enotnih obrazcev za priglasitev osnove o pridobljeni mineralni surovini, velikostipridobivalnega in raziskovalnega prostora ter sanacijo posledic rudarskih del, ter obrazcev ostanju zalog in virov na dan 31.12.20__« (Uradni list RS, št. 52/03). Izpolnjene obrazcepošiljajo nosilci rudarskih pravic za svoja nahajališča enkrat letno na ministrstvo, pristojnoza rudarstvo.

stran 54MINERALNE SUROVINE - PRILOGAANALIZA NAHAJALIŠČ MINERALNIH SUROVIN SKONCESIJOAndreja SenegačnikGeološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, 1000 Ljubljana,e-mail: andreja.senegacnik@geo-zs.si,Raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin se po Zakonu o rudarstvu (ZRud)izvaja na podlagi rudarske pravice oziroma na podlagi rudarske koncesije.S sprejetjem ZRud (Uradni list RS, št. 56/99) v letu 1999 je pridobivanje inraziskovanje mineralnih surovin prešlo na urejanje preko sistema koncesnin. Prve uredbe opodelitvi rudarske pravice imetnikom dovoljenj za raziskovanje oziroma pridobivanjemineralnih surovin so bile podeljene po 105. členu ZRud, objavljene so bile v Uradnem listuRS, št. 103/00 novembra 2000, z dopolnitvami in popravki v Uradnem listu RS, št. 81/02.Na tej podlagi je bilo podpisanih 189 koncesijskih pogodb za 200 nahajališč (10raziskovalnih prostorov in 190 pridobivalnih prostorov).Sledile so uredbe o rudarskih pravicah za raziskovanje oziroma gospodarskoizkoriščanje mineralnih surovin po 17. členu ZRud v Uradnih listih RS, št.:− 85/01 za 3 raziskovalne in 11 pridobivalnih prostorov ter 8 širitev že obstoječihpridobivalnih prostorov,− 99/01 za 1 pridobivalni prostor,− 52/02 za 1 raziskovalni in 4 pridobivalne prostore ter 6 širitev,− 39/03 za 17 pridobivalnih prostorov in 5 širitev,− 66/04 za 9 pridobivalnih prostorov in 8 širitev,− 59/05 za 4 pridobivalne prostore in 5 širitev.Za večino od teh so bile izdane odločbe o izbiri koncesionarja in kasneje sklenjenekoncesijske pogodbe.Število nahajališč z odločbo o izbiri koncesionarja ali s koncesijsko pogodbo(podeljeno rudarsko pravico) za pridobivalne prostore, v letu 2005, je bilo sledeče:− premog: 2− nafta in plin: 1− bentonit: 1− pucolan-tuf: 2− kremenov pesek: 7− roženec: 1− kalcit: 1− kreda: 1− dolomit za industrijske namene: 3− keramična glina: 5− ognjevarna glina: 1− opekarska glina: 7− naravni kamen – apnenec: 11− naravni kamen – tonalit: 2− naravni kamen – ostali: 14

MINERALNE SUROVINE - PRILOGA stran 55− lapor za industrijske namene: 5− apnenec za industrijske namene: 6− tehnični kamen – apnenec: 29− tehnični kamen – dolomit: 97− tehnični kamen – silikati: 5− prod in pesek: 35− morska sol: 2V večini nahajališč poteka pridobivanje, nekatera pa so v stanju mirovanja, v pripravina izkoriščanje ali na opustitev izkoriščanja. Od zgoraj naštetih jih ima 26 tudi odobreneširitve prostorov. Nahajališča, v katerih pridobivajo dve ali več surovin, so šteta ustreznovečkrat.Raziskovalnih prostorov je precej manj:− nafta in plin: 1− geotermični energetski vir: 5− opekarska glina in fliš: 3− naravni kamen: 4− tehnični kamen: 1− prod in pesek: 1Glede za koliko let so bile podpisane koncesijske pogodbe za pridobivalne prostorepo 105. členu ZRud, ugotavljamo, da jih je bilo največ, to je 119 ali 66 % za 20 let, 9 ali 5% za 15 let, 19 ali 10 % za 10 let, 4 ali 2 % za 7 do 9 let, 5 ali 3 % za 6 let, 21 ali 12 % za5 let in 4 ali 2 % za manj kot 5 let. Vseh 8 koncesijskih pogodb za raziskovalne prostore jebilo sklenjenih za 5 let. Od pogodb in odločb za pridobivalne prostore po 17. členu ZRudjih je bilo 14 ali 22 % za 20 let, 13 ali 21 % za 15 let, 29 ali 46 % za 10 let, 1 ali 2 % za 6let in 6 ali 9 % za 5 let. Vse 4 pogodbe oziroma odločbe za raziskovalne prostore so bilesklenjene za 3 leta.Štirim prostorom so koncesijske pogodbe do decembra 2005 že potekle, šenadaljnjim 28 pa bodo v letu 2006. Sklenjenih je bilo tudi 15 pogodb o prenosu rudarskepravice, še nekaj jih je v teku. K 9 koncesijskim pogodbam so bili sklenjeni aneksi.

stran 56SEZNAM AVTORJEV Z NASLOVIMINERALNE SUROVINE - PRILOGAmag. Milan Bidovec, univ.dipl.inž.geol., Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, LjubljanaGabriela Börc Smolič, univ.dipl.inž.rud., Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat zaenergijo, Sektor za rudarstvo, Dunajska 48, Ljubljanamag. Tomaž Budkovič, univ.dipl.inž.geol., Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14,Ljubljanamag. Roman Čerenak, univ.dipl.inž.rud., Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat zaenergijo, Sektor za rudarstvo, Dunajska 48, LjubljanaTrajan Dimkovski, univ.dipl.inž.geol., Republiška komisija za ugotavljanje rezerv rudnin intalnih voda, Dimičeva 14, Ljubljanamag. Vilma Ducman, univ.dipl.inž., Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva 12,LjubljanaMarko Fajič, univ.dipl.inž.rud. in geotehnol., Ministrstvo za gospodarstvo, Direktoratza energijo, Sektor za rudarstvo, Dunajska 48, LjubljanaSimon Friškovec, univ.dipl.inž.rud. in geotehnol., Ministrstvo za gospodarstvo, Direktoratza energijo, Sektor za rudarstvo, Dunajska 48, Ljubljanadr. Mateja Gosar, univ.dipl.inž.geol., Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, LjubljanaKatarina Hribernik, univ.dipl.geog., Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, LjubljanaMarjan Japelj, univ.dipl.fiz., Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva 12, Ljubljanadoc.dr. Jože Kortnik, univ.dipl.inž.rud. in geotehnol., Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniškafakulteta, Oddelek za geotehnologijo in rudarstvo, Aškerčeva 12, LjubljanaMatija Krivic, univ.dipl.geog., Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, LjubljanaŠpela Kumelj, univ.dipl.geog.,Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, Ljubljanadr. Ana Mladenovič, univ.dipl.inž.geol., Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva 12,LjubljanaVida Pavlica, graf.obl., Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, Ljubljanamag. Primož Pavšič, univ.dipl.inž., Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva 12,Ljubljanamag. Anton Planinc, univ.dipl.inž.rud., Ministrstvo za gospodarstvo, Inšpektorat RS zaenergetiko in rudarstvo – Rudarska inšpekcija, Dunajska 47, Ljubljanamag. Duška Rokavec, univ.dipl.inž.geol., Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, LjubljanaAndreja Senegačnik, univ.dipl.inž.geol., Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, Ljubljanadoc.dr. Dragomir Skaberne, univ.dipl.inž.geol., Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14,Ljubljanadr. Robert Šajn, univ.dipl.inž.geol., Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, LjubljanaJasna Šinigoj, univ.dipl.inž.geol., Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, Ljubljanadr. Slavko V. Šolar, univ.dipl.inž.geol., Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, LjubljanaJože Štih, dipl.org.man., Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, LjubljanaMartin Toman, univ.dipl.inž.geol., Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, LjubljanaJanez Vovk, univ.dipl.inž.rud., Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektorza rudarstvo, Dunajska 48, Ljubljanamag. Janez Žebre, univ.dipl.oec., Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,Sektor za rudarstvo, Dunajska 48, LjubljanaGorazd Žibret, univ.dipl.inž.geol., Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, Ljubljana

MINERALNE SUROVINE - Geološki zavod Slovenije

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?