Rezultati 3. delavnice za pripravo Med-sektorsko in mednarodno ...

OE KRANJPlanina 3 I 4000 KranjT 04 20 19 460 F 04 20 19 466E zrsvn.oekr@zrsvn.si I www.zrsvn.siPROJEKT: Apis mellifera carnica bioindikator in promotor biodiverzitete (Amc Promo BID)Operacija se izvaja v okviru OP Slovenija-Avstrija 2007-2013Rezultati 3. delavnice za pripravo Med-sektorsko in mednarodno usklajenihpriporočil za širjenje avtohtonih medonosnih rastlin in zatiranje invazivkIzvedba delavnice: 6.12.2012, Landesverband für Bienenzucht Kärnten, OchsendorfŠtevilo prisotnih: 24Dnevni red:9.30: Registracija udeležencev10.00 – 10.15: Pozdrav udeležencev10.15 – 10.30: Ogrevanje10.30 – 10.45: Predstavitev rezultatov 1. delavnice10.45 – 11.15: Predavanje Medonosne rastline (dr. Helmut Zwander)11.30 – 13.00: Delavnica in zaključkiUvodni predstavitvi in rezultati 3. delavnice so dostopni na spletu:http://www.bc-naklo.si/index.php?id=amc_aktualnoV nadaljevanju predstavljamo rezultate 3. delavnice za pripravo priporočil za širjenje avtohtonihmedonosnih rastlin in zatiranje invazivk. Večina udeležencev je bila čebelarjev. Rezultatipredstavljajo poglede in mnenja o tujerodnih in tujerodnih invazivnih vrstah neposrednih akterjev vnaravi – tiste skupine ljudi, ki dejansko lahko vpliva na razširjenost invazivnih ali pa domorodnihmedonosnih vrst.Utrinka z delavnice za čebelarje v Ochsendorfu.Pripravili: Sara Strajnar, Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj inDI Gerhild Wulz-Primus (Arge NATURSCHUTZ)Kranj, 10.01. 2012

ZAZNAVANJE TUJERODNIH VRST:Vsak udeleženec – čebelar – se je vrednostno opredelil do invazivnih vrst (invazivke se gleda »v paketu«, na splošno) pred in po izvedenimidelavnicami. delavnicami pripisal eno vrednost na intervalu od minus do plus pet. Prav tako se je vsak do invazivnih vrst opredelil po izvedenihdelavnicah. Spodnja shema prikazuje odgovore prisotnih. Iz sheme je razvidno:1. Da čebelarji v splošnem invazivne rastline dojemajo bolj negativno kot pozitivno.2. Po predavanjih in delavnicah, kjer je bila predstavljena problematika invazivk, se je vrednotenje (dojemanje) invazivnih vrst rahlo premaknilov pozitivno smer.3. V primerjavi z dojemanjem udeležencev na prvi delavnici (glej rezultate 1. delavnice), so čebelarji invazivne tujerodne vrste vrednotili manjnegativno.KAKO ZAZNAVATE (DOJEMATE) INVAZIVNE TUJERODNE VRSTE?preddelavnicoob koncudelavnice-5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 53 2 6 - 6 1 - 2 - - -3 2 3 2 2 3 3 - - -- 5 zelo negativno, 0 – nevtralno, 5 – zelo pozitivno

UVODNI PREDSTAVITVI:• Štefan Merkač (ecocontact) je udeležencem predstavil rezultate prve delavnice, ki je potekala8.11.2012 v BC Naklo.• Dr. Helmut Zwander je v predavanju z naslovom »Medonosne rastline« predstavil nekajavtohtonih medonosnih rastlin, poudaril pomen ohranjanja mejic in pomen ekološkega kmetijstvaza dejavnost čebelarstva.Na začetku smo postavili dve načelni vprašanji, povezani z invazivnimi vrstami, ohranjenostjo narave inpridelavo medu. Čebelarji so se morali opredeliti do vnaprej ponujenih odgovorov.V nadaljevanju so prikazani rezultati.ČEMU BI DALI PREDNOST?Čim nižjim stroškom pridelave čebeljih Ohranjeni naravi in vrstni pestrosti kljubpridelkov ne glede na stanje narave.nekoliko višjim stroškom pridelave čebeljihpridelkov.0 20ČEMU BI DALI PREDNOST?Medu z geografskim poreklom incertifikatom, ki potrjujeta, da jepaša večinoma na avtohtonih vrstahrastlin (visokokakovostni avtohtonisortni med). Verjetno bi na trgu takmed dosegel višjo ceno.Vmes(neopredeljen).Čim večjemu pridelku medu neglede na vrsto paše (mešani med).10 7 0

V nadaljevanju smo čebelarjem razdelili sezname medonosnih rastlin oziroma rodov rastlin. Vsakčebelar je moral določiti deset rastlin, ki so zanj najpomembnejše. Rastline so navedene popomembnosti od najbolj pomembne navzdol. Vsaki rastlini je pripisano število izborov: število vsehizborov (odgovorov) je 184, ki jih je podalo 17 čebelarjev.Preglednica 1: Pomembnost medonosnih rastlin za čebelarje* vsak čebelar je moral izbrati 10 najpomembnejših medonosnih rastlinMedonosna rastlinaVrsto ocenjujem kot pomembno začebelarsko dejavnost (število odgovorov)Himbeere / malinjak (Rubus idaeus) 14Kirsche und Wildkirschen / češnja in divja češnja (Prunus avium) 12Weiden / vrbe (Salix spp.) 12Löwenzahn / navadni regrat (Taraxacum officinale) 8Apfel / jablana (Malus spp.) 8Sommerlinde / lipa (Tilia platyphillos) 8Edelkastanie / pravi kostanj (Castanea sativa) 8Kornelkirsche / rumeni dren (Cornus mas) 6Bergachorn / javorji (beli javor, ostrolistni javor, maklen) (Acer spp.) 6Winterlinde / lipovec (Tilia cordata) 6Fichte / smreka (Picea abies) 6Robinie (Akazie) / akacija (robinija) (Robinia pseudoacacia) 5Thymian / materina dušica (Thymus spp.) 5Buchweizen / ajda (Fagopyrum esculentum) 5Weisklee / plazeča detelja (Trifolium repens) 5Hasel / leska (Corylus avellana) 4Birne / hruška (Pyrus spp.) 4Futter-Esparsette / navadna turška detelja (Onobrychis viciifolia) 3Brombeere / robida (Rubus fruticosus) 3Gemeiner Dost / navadna dobra misel (Origanum vulgare) 3Disteln / osat (tudi alpinske vrste) (Cirsium spp.) 3Wiesensalbei / travniška kadulja (Salvia pratensis) 3Phacelia / facelija (Phacelia) 3Himbeeren / maline/malinjak (Rubus idaeus) 3Schneeheide / spomladanska resa (Erica carnea) 2Raps / oljna ogrščica (Brassica napus) 2Schneeball / brogovita (Viburnum spp.) 2Heidelbeere / borovnica (Vaccinium myrtillus) 2Weinrebe / vinska trta (Vitis vinifera) 2Tanne / jelka (Abies alba) 2Drüsen-Springkraut / žlezava nedotika (Impatiens grandulifera) 2Heidekraut / jesenska vresa (Calluna vulgaris) 2Kleesorten / detelje (Trifolium spp.) 2Schneerose / črni teloh (Helleborus niger) 1Kleines Schneeglöckchen / mali zvonček (Galanthus nivalis) 1Krokus / pomladanski žefran (Crocus vernus) 1Berberitze / navadni češmin (Berberis vulgaris) 1Pflaume, Zwetschke, Ringlotte / sliva, češplja, ringlo (Prunusdomestica) 1Pappeln / topoli (Populus spp.) 1Eberesche / jerebika (Sorbus aucuparia) 1Preiselbeere / brusnica (Vaccinium vitis-idaea) 1Kleines Mädesüß / navadni oslad (Filipendula vulgaris) 1

Čebelarji so na seznamu tudi označili, katere rastline so kadarkoli že sejali oziroma sadili. Skupnoso posadili 68 različnih vrst (oziroma rodov) medonosnih rastlin. V spodnji preglednici so rastlinerazvrščene od tistih, ki so ji sadili največ, proti tistim, ki so jih sadili najmanj.Preglednica 2: Medovite rastline, ki so jih čebelarji posadili oziroma posejaliMedonosna rastlinaVrsto sem sadil oz. posejal(število odgovorov)Weiden / vrbe (Salix spp.) 15Apfel / jablana (Malus spp.) 14Birne / hruška (Pyrus spp.) 12Kirsche und Wildkirschen / češnja in divja češnja (Prunus avium) 12Himbeere / malinjak (Rubus idaeus) 12Sonnenblumen / sončnice (Helianthus annus) 12Kürbisse / buče (Cucurbita spp.) 10Efeu / navadni bršljan (Hedera helix L) 9Himbeeren / maline/malinjak (Rubus idaeus) 9Pflaume, Zwetschke, Ringlotte / sliva, češplja, ringlo (Prunus domestica) 8Brombeere / robida (Rubus fruticosus) 8Minzen / mete, več vrst (Mentha spp.) 8Kornelkirsche / rumeni dren (Cornus mas) 7Thymian / materina dušica (Thymus spp.) 7Sommerlinde / lipa (Tilia platyphillos) 7Königskerzen / lučnik (več vrst) (Verbascum spp.) 7Kleesorten / detelje (Trifolium spp.) 7Kleines Schneeglöckchen / mali zvonček (Galanthus nivalis) 6Krokus / pomladanski žefran (Crocus vernus) 6Weinrebe / vinska trta (Vitis vinifera) 6Edelkastanie / pravi kostanj (Castanea sativa) 6Fichte / smreka (Picea abies) 6Fetthennen / homuljica (več vrst) (Sedum spp.) 6Weisklee / plazeča detelja (Trifolium repens) 6Schneerose / črni teloh (Helleborus niger) 5Eberesche / jerebika (Sorbus aucuparia) 5Winterlinde / lipovec (Tilia cordata) 5Disteln / osat (tudi alpinske vrste)(Cirsium spp.) 5Glockenblumen / zvončnica (veliko vrst) (Campanula spp.) 5Berberitze / navadni češmin (Berberis vulgaris) 4Bergachorn / javorji (beli javor, ostrolistni javor, maklen) (Acer spp.) 4Esche / veliki jesen (Fraxinus excelsior) 4Schneeball / brogovita (Viburnum spp.) 4Rhabarber / rabarbara (Rheum) 4Buchweizen / ajda (Fagopyrum esculentum) 4Malven / slezenovec (več vrst) (Malva spp.) 4Schneeheide / spomladanska resa (Erica carnea) 3Löwenzahn / navadni regrat (Taraxacum officinale) 3Raps / oljna ogrščica (Brassica napus) 3Pfirsich / breskev (Prunus persica) 3Elsbeere / brek (Sorbus torminalis) 3Tanne / jelka (Abies alba) 3Gemeiner Beinwell / navadni gabez (Symphytum officinale) 3Johanniskraut / šentjanževka (tudi sorodne vrste) (Hypericum perforatum) 3Heidekraut / jesenska vresa (Calluna vulgaris) 3Phacelia / facelija (Phacelia) 3Echter Eibisch / navadni slez (Althaea officinalis) 3

Robinie (Akazie) / akacija (robinija) (Robinia pseudoacacia) 2Preiselbeere / brusnica (Vaccinium vitis-idaea) 2Gemeiner Dost / navadna dobra misel (Origanum vulgare) 2Witwenblumen / grabljišče (več vrst) (Knautia spp.) 2Flockenblumen / glavinec (več vrst) (Centaurea spp.) 2Rapunzel / repuš (tudi gorske vrste) (Phyteuma spp.) 2Gewöhnlicher Natternkopf / navadni gadovec (Echium vulgare) 2Feinstrahl / enoletna suholetnica (Erigeron annuus) 2Faulbaum / navadna krhlika (Frangula alnus) 2Liguster / navadna kalina (Ligustrum vulgare) 2Luzerne / lucerna (Medicago sativa) 2Hasel / leska (Corylus avellana) 1Eschen-Achorn / amerikanski javor (Acer negundo) 1Pappeln / topoli (Populus spp.) 1Skabiosen / grintavec (več vrst) (Scabiosa spp.) 1Wegwarte / cikorija (Cichorium intybus) 1Ehrenpreis / jetičnik (veliko vrst) (Veronica spp.) 1Euodia - Bienenbaum / evodija ("čebelje drevo") (Euodia hupehensis) 1Kanada- und Riesengoldrute / kanadska in orjaška zlata rozga (Solidagocanadensis, S. gigantea) 1Schlitzblättriger Sonnenhut oder Rudbeckie / deljenolistna rudbekija (Rudbeckialaciniata) 1Wiesensalbei / travniška kadulja (Salvia pratensis) 1Medonosne rastline smo vnaprej razvrstili glede na izvor (avtohtone/neavtohtone) in invazivnost.Skupaj smo pregledali odgovore o najpomembnejših medonosnih rastlinah; povedali smo, katererastline so tujerodne in katere so v našem prostoru že invazivne. Z udeleženci smo skupajpokomentirali predvsem invazivne rastline, njihovo vlogo v čebelarstvu, pridobili mnenja in skušalipoiskati alternativne med domačimi rastlinami za te vrste (predvsem glede na čas cvetenja).Komentarje smo vsebinsko združili in so prikazani v spodnji preglednici:Preglednica 3: Komentarji k pregledu pomembnih medonosnih rastlin s poudarkom nainvazivnih vrstahKomentarji k pregledu najpomembnejših medonosnih rastlin• Robinija (Robinia pseudacacia), imenovana tudi akacija- zelo dobra medonosna rastlina;- dober les za kole;- posaditev v gozdovih ni priporočljiva (se vegetativno razmnožuje preko korenik, poviša količinodušika v tleh; sprememba sestave vrst oziroma sprememba lastnosti biotopov);- zatiranje s pomočjo zareze v lubje in po letu dni posek;- v oči pade, da se razmnožuje vzdolž prometnih povezav (npr. železnic, avtocest);- ali obstajajo alternative? pospeševanje strukturirane‚ raznolike krajine (travniki z raznimi vrstamitrav in cvetlic, grmičevje, brežine, pobočja, gaji…).• Žlezava nedotika (Impatiens glandulifera)- medičina: nekateri trdijo, da je dobra paša drugi pa, da je le 4 g/m² torej 40 kg/ha;- pelod: ni dobrih ocen;- medičina vsebuje 52 % sladkorja;- navadna nedotika (Impatiens noli-tangere) ni alternativa;načeloma: izdatnost je vprašljiva, ni pomembna paša;

- vrednost za čebele jeseni: pribl. 8 – 10 kg zimske krme;- vrednost za čebele poleti: ?- možne alternative: detelja, ajda;- posamezniki dojemajo donos zelo različno!!!- pomembna ugotovitev: čebelarji jo ne razmnožujejo aktivno.• Zlata rozga (Solidago canadenis in Solidago gigantea)- pelod: v obilni količini, ampak „ni hranilen“;- alternative: ajda, bršljan (med se strdi!?), nebina (Aster sp.);- raste množično ob prometnih povezavah (npr. vzdolž železniških prog: razmnoževanje sepospešuje zaradi vetra, ki ga povzroča vlak).• Evodija „čebelje drevo“ (Euodia hupehensis)- pri nas ne uspeva (pravi navzoči čebelar);- sicer evodija trenutno ni znana kot invazivna vrsta, ampak se nikoli ne ve, kako se prišlekirazvijajo (velik faktor negotovosti!). Ali postanejo invazivne ali pa niso nevarne?- invazivke niso vse „hude“.- evodija po besedah dr. Zwanderja v Romuniji tudi ni problem – zakaj torej pri nas?- vrtnarije so jo propagirale.• Topol (Populus balsamifera)- zdravilna rastlina (že Hildegard von Bingen jo je cenila);- pomembna je za pridelavo propolisa

V nadaljevanju smo razmišljali, na kakšen način bi lahko razširjali avtohtone medonosnerastline in z njimi nadomeščali tujerodne. Predlogi so naslednji:1. Semen in sadik invazivnih vrst naj se v trgovinah ne ponuja več.2. Pri semenih naj se označi, da gre za seme invazivnih vrst.3. Ozaveščanje, delo z javnostmi.4. Pri javnih gradbenih delih naj se mešanice semen predpišejo (uradni predpisi).5. Sestava ustreznih mešanic semen. Semena za ciljne skupine. Semena za srednje težka tla.Navzoče smo vprašali, katere vrste medonosnih rastlin bi sadili oziroma sejali v prihodnosti.Odgovori so naslednji:- večletna semena;- mešanice za ekstenzivne negnojene travnike npr. za brežine, pobočja, ozare itd.;- problem uporabe herbicidov na intenzivnih kmetijskih površinah;- semena, pri katerih se upošteva količina peloda in medičine; semena za ekstenzivnesadovnjake (enkratna košnja);- problem uporabe herbicidov na intenzivnih kmetijskih površinah;- pospeševanje in nasaditev domačega grmičevja.Opomba: Zapisani rezultati so le povzetek diskusije. Pri mnenjih pravilnosti izjav nismo preverjali.