Novi izzivi v agronomiji 2013

SLOVENSKO AGRONOMSKO DRUŠTVOSLOVENIAN SOCIETY FOR AGRONOMYNovi izziviv agronomiji2013ZBORNIK SIMPOZIJANew challengesin agronomy2013PROCEEDINGS OF SYMPOSIUMZreče 2013

SADSLOVENSKO AGRONOMSKO DRUŠTVOSLOVENIAN SOCIETY FOR AGRONOMYNOVI IZZIVIV AGRONOMIJI 2013ZBORNIK SIMPOZIJANEW CHALLENGESIN AGRONOMY 2013PROCEEDINGS OF SYMPOSIUMZreče, 2013

Novi izzivi v agronomiji 2013 z mednarodno udeležboZreče, 24. in 25. januar 2013Zbornik simpozijaUredili: dr. Barbara Čeh, mag. Peter Dolničar in dr. Rok MiheličPrispevki so znanstveno recenzirani s strani dveh recenzentov. Vsem sedemintridesetimrecenzentom se iskreno zahvaljujemo za njihov trud in opravljeno recenzentsko delo.Za jezikovno pravilnost odgovarjajo avtorji.Organizacijski odbor simpozija:doc. dr. Rok Mihelič, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljanimag. Peter Dolničar, Kmetijski inštitut Slovenijedr. Barbara Čeh, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo SlovenijeTončka Jesenko, univ. dipl. inž. agr., Kmetijsko gozdarska zbornica SlovenijeRoman Novak, univ. dipl. inž. agr., Kmetijski inštitut SlovenijeTehnično urejanje in prelom: Barbara ČehTisk: Birografika BORI d. o. o., LjubljanaNatisnjeno v 200 izvodihIzdalo Slovensko agronomsko društvoCopyright © Slovensko agronomsko društvoCIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana63(082)NOVI izzivi v agronomiji 2013 : zbornik simpozija = New challenges in agronomy 2013: proceedings of symposium, Zreče, [24. in 25. januarja] 2013 / [uredili Barbara Čeh, PeterDolničar in Rok Mihelič]. - Ljubljana : Slovensko agronomsko društvo, 2013ISBN 978-961-90884-7-01. Vzp. stv. nasl. 2. Čeh, Barbara, 1973-265042432

56Novi izzivi v agronomiji 2013______________Ekosistemske storitve in potencial za uporabo arbuskularnih mikoriznih gliv vtrajnostnem kmetijstvu v SlovenijiIrena MAČEK 10 , Klemen ELER 11IzvlečekArbuskularne mikorizne (AM) glive so koreninski endosimbionti pri veliki večini kopenskih rastlin izveč kot 80 % rastlinskih družin. V prispevku so predstavljene možnosti upravljanja z naravnimizdružbami AM gliv v trajnostnem kmetijstvu v Sloveniji, z namenom boljše izrabe ekositemskihstoritev (npr. izboljšana mineralna prehrana rastlin ter preskrba z vodo, večja odpornost rastlin nabiotski in abiotski stres, stabilizacija tal), ki jih ti organizmi v agroekositemih lahko vršijo. V ta namenso bile v geografskem informacijskem sistemu (GIS) na podlagi različnih obstoječih geografskihpodatkovnih virov (raba tal, varovana območja, vodovarstvena območja, območja OMD) izdelne kartes prikazi, kje v Sloveniji in pri katerih vrstah kmetijskih rastlin obstaja največji potencial za uporaboAM gliv. Na podlagi trenutno znanih dejstev o biologiji in ekologiji teh koristnih in povsod navzočihorganizmov je bila izpostavljena njihova uporabnost na teh območjih.Ključne besede: arbuskularne mikorizne glive, arbuskularna mikoriza, Glomeromycota, tla,biodiverziteta tal, ekosistemske storitve, agroekosistemi, trajnostno kmetijstvo, geografski informacijskisistem, GISEcosystem services and the potential for the use of arbuscular mycorrhizal fungiin sustainable agriculture in SloveniaAbstractArbuscular mycorrhizal (AM) fungi form symbiosis in roots of the vast majority of terrestrial plantsfrom more than 80 % of the plant families. In this paper, possibilities for management of naturalcommunities of AM fungi in sustainable agriculture in Slovenia were assessed, with the purpose ofimproving the use of ecosystem services that can originate from arbuscular mycorrhizal symbiosis (e.g.improved plant mineral nutrition, improved water relations in plants, improved resistance to biotic andabiotic stress, soil stabilisation). For this assessment several maps were drawn using geographicinformation system (GIS) and different existent data sources (ground water protection areas, natureconservation areas, land use, etc.), showing where in Slovenia and in what agricultural plants thehighest potential for the ecosystem services provided by AM fungi can be found. On the basis of thecurrent knowledge on biology and ecology of those beneficial and ubiquitous organisms, thepossibilities for the application of AM fungi in agriculture in different areas in Slovenia were assessed.Key words: arbuscular mycorrhizal fungi, arbuscular mycorrhiza, Glomeromycota, soil biodiversity,soil, ecosystem services, agroecosystems, sustainable agriculture, geographical information system,GIS1 UVODRazlični tipi mikorize se pojavljajo pri 80 % vseh kopenskih rastlinskih vrst iz 92 % družin(Wang in Qiu, 2006). Med njimi je najbolj razširjena arbuskularna mikoriza, saj soarbuskularne mikorizne (AM) glive koreninski endosimbionti približno 2/3 vseh kopenskihrastlin (Fitter in Moyersoen, 1996; Brundrett, 2009). Lahko rečemo, da je naravno stanjerastlin v kopenskih ekosistemih mikorizno stanje, izguba mikorizacije je sekundarna, v naraviomejena le na predstavnike nekaj rastlinskih družin (npr. pri križnicah – Brassicaceae,metlikovkah – Chenopodiaceae in klinčnicah – Caryophyllaceae). Namen raziskave je10 Doc. dr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Jamnikarjeva 101, SI-1001Ljubljana, e-pošta: irena.macek@bf.uni-lj.si, osebna stran: www.mycorrhiza-slovenia.com11 Dr., prav tam, e-pošta: klemen.eler@bf.uni-lj.si

Novi izzivi v agronomiji 2013______________57izpostaviti pomen ekosistemskih storitev v agroekosistemih za območje Slovenije,upoštevajoč naravovarstvene, okoljevarstvene in druge specifike tega prostora.2 MATERIAL IN METODE DELAV tej študiji smo v okolju GIS izračunali, kolikšen delež površin posamezne kategorijezemljišč je v območjih, namenjenih varovanju narave, varovanju voda ali pa ležijo naobmočjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo (OMD) (slika 1-C), kar omejuje izborkmetijskih rastlin, uporabo strojev in bolj intenzivnih načinov kmetovanja (Program razvojapodeželja…, Priloga 3, 2007). Vir podatkov je karta rabe tal Slovenije (Grafični podatkiRABA…, 2012), ki smo jo prekrivali z različnimi sloji, ki predstavljajo okoljske omejitve zakmetovanje. V tej analizi nismo ločevali posameznih režimov varovanja voda ali narave,čeprav se ti lahko znatno razlikujejo. Tako je režim varovanja narave strog na območjurezervatov, srednje strog v različnih parkih in blag na območjih Natura 2000. Izračuni takoodražajo le grob vpogled v omejitve za kmetovanje, ki naj pokažejo pomen trajnostne izrabekmetijskega prostora v Sloveniji in pomen varovanja tega strateško pomembnega prostorapred urbanizacijo, degradacijo ali opuščanjem.3 REZULTATI Z DISKUSIJO3.1 Vloga arbuskularnih mikoriznih gliv pri ekosistemskih storitvah talNa splošno so združbe talnih mikroorganizmov, njihova biodiverziteta in funkcija, zelo slabopoznana komponenta tal, čeprav so odgovorne za številne ključne funkcije tal (ekosistemskestoritve), kot so razgradnja organske snovi, biogeokemično kroženje esencialnih makrohranilin mineralov, vzdrževanje strukture tal in drugo (Fitter, 2005). Pri arbuskularni mikorizi sepojavlja mutualističen tip simbioze, odnos, kjer je glivni partner energetsko povsem odvisenod gostiteljskih rastlin, saj je preskrba glive z ogljikovimi hidrati popolnoma vezana narastlinskega partnerja (Smith in Read, 2008). V zameno za sladkorje AM glive oskrbujejorastline z mineralnimi hranili in opravljajo druge koristne funkcije (Fitter, 2005; Smith inRead, 2008). Poleg najbolj izpostavljene preskrbe rastlin s fosforjem, AM glive izboljšujejotudi preskrbo rastlin z dušikom (Hodge in sod., 2001; Veresoglou in sod., 2012) inmikrohranili (Smith in Read, 2008). Simbioza rastlin z AM glivami ima še druge pozitivneučinke na rastline, npr. izboljšana preskrba rastlin z vodo, varovanje pred povzročiteljirastlinskih bolezni, varovanje pred škodljivimi snovmi (npr. težke kovine) (Fitter, 2005; Smithin Read, 2008), dokazan pa je tudi pomen zunajkoreninskega micelija in, kot kaže, tudinekaterih produktov AM gliv (npr. glikoprotein glomalin) pri nastanku in stabilizacijistrukturnih agregatov tal (Rillig in Mummey, 2006). Mikoriza lahko vpliva tudi na vsebnostbioaktivnih snovi v rastlinah in na njihov razvoj (npr. vpliv na fenofaze). Vloga AM gliv priekosistemskih storitvah je povzeta v preglednici 1.Relacija med biodiverziteto in hitro razvijajočim se področjem raziskav ekosistemskih storitevše ni popolnoma jasno opredeljena (Mace in sod., 2011). Nekateri široko sprejeti dokumenti,kot npr. tudi v Sloveniji ratificirana 'Konvencija o biološki raznovrstnosti', jasno povezujejooba pojma in kažejo na to, da ima biodiverziteta ključno vlogo pri vseh hierarhičnih nivojihekosistemskih storitev: (1) kot regulator procesov v ekosistemih, (2) kot končna ekosistemskastoritev in (3) kot dobrina (Mace in sod., 2011). Z boljšim razumevanjem neposrednepovezave med rodovitnostjo tal, njihovo biodiverziteto ter ekosistemskimi storitivami, ki jihlahko nudijo človeštvu, biotska komponenta tal počasi pridobiva pravo mesto na lestvicivrednot človeške družbe, na kar kaže tudi porast raziskav na tem področju in ozaveščenostširše strokovne sfere (npr. poročilo Evropske komisije DG Environment; Turbé in sod., 2010).Učinkovito upravljanje z naravnimi populacijami AM gliv v agroekosistemih ima lahko

58Novi izzivi v agronomiji 2013______________pomembno vlogo v trajnostnem kmetijstvu v prihodnosti (Gianinazzi in sod., 2010; Gosling insod., 2006), tudi v luči izrabe omejenih svetovnih zalog mineralnih fosfatov, na kar opozarjajoštevilni viri (npr. Global Phosphorus Research Initiative …, 2012).Preglednica 1: Pregled vloge AM gliv v ekosistemskih storitvah (Gianinazzi in sod., 2010)Vloga AM glivSpremembe v morfologiji korenin inrazvoj mreže hif (glivnega micelija)v tleh.Povečan sprejem hranil in vode vrastline.Uravnavanje abiotskega stresa.Odlaganje 'glomalina' v tla.Varovanje pred koreninskimipatogeni.Spremembe v presnovi in fiziologijirastline.Sprejem mineralnih hranil v glivnimicelij.Ekosistemska storitevIzboljšan stik med koreninami rastlin in tlemiin večja stabilnost strukturnih agregatov tal.Boljša rast rastlin ob zmanjšani porabi gnojil.Povečana odpornost rastlin na sušo, slanost,onesnaženost in pomanjkanje mineralnih hranil.Večja stabilnost tal in boljše zadrževanje vode.Povečana odpornost rastlin na biotski stres obmanjši porabi fitofarmacevtskih sredstev.Bioregulacija razvoja rastline, večja kakovostrastlin v povezavi z zdravjem ljudi.Manjše ogrožanje podtalnice (spiranje nitrata).Preglednica 2: Vrednosti prikazujejo, kolikšen delež (v %) vseh površin določene rabe vSloveniji leži v območju nekaterih omejitev okolja: ZON – zavarovana območja narave, VVO– vodovarstvena območja vseh kategorij, VON – varovana območja narave (skupaj ZON inNatura 2000), OMD – območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo.ZONNatura2000VVOVONVON +VVOOMDVsaobmočjaBarjanski travnik 87,2 86,4 42,2 90,6 92,7 99,9 100,0Hmeljišče 0,0 1,8 11,6 1,8 13,3 12,8 25,0Intenzivni sadovnjak 8,6 10,5 12,0 13,0 24,2 71,2 77,3Kmetijsko zemljišče v zaraščanju 15,3 37,3 19,2 40,5 49,1 84,5 90,3Kmetijsko zemljišče z gozdnim drevjem 11,3 63,7 40,2 65,8 73,4 98,6 99,3Njive 12,5 18,2 19,9 20,0 37,0 45,4 64,0Oljčnik 4,9 20,1 1,0 25,0 25,4 83,5 83,5Trajni travnik 9,8 24,5 15,5 27,6 36,1 88,1 91,3Travniški sadovnjak 8,6 13,7 10,7 17,1 25,5 87,6 90,2Vinograd 11,8 14,9 9,5 22,5 29,2 87,9 89,2Gozd 12,4 42,4 20,1 45,3 52,5 93,8 96,6

Novi izzivi v agronomiji 2013______________593.2 Vpliv agronomskih praks na arbuskularne mikorizne gliveRazlična kmetijska praksa lahko vpliva različno na prisotnost in infektivnost inokuluma AMgliv v tleh. Pri tem imajo največji pomen gnojenje, kolobarjenje, pokritost tal z rastlinskoodejo tekom hladnih mesecev in mehanska obdelava tal (Gosling in sod., 2006).Monokulturna pridelava lahko negativno vpliva na diverziteto AM gliv, čeprav ponavadi vtakih sistemih to soupada z intenzivno uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev termehansko obdelavo tal (Oehl in sod., 2003; Hirji, 2006). Dokazano je, da ima sonaravnokmetijstvo manj negativen vpliv na prisotnost in delovanje AM gliv od konvencionalnihkmetijskih praks, kar je pogojeno predvsem z odsotnostjo uporabe lahko topnih gnojil tervečine fitofarmacevtskih sredstev, obenem pa je bolj raznoliko v smislu kolobarjenja (Goslingin sod., 2006). Vse to vpliva na večjo količino naravnega inokuluma AM gliv v tleh, večjokolonizacijo rastlinskih korenin z AM glivami in posledično večjim privzemom mineralnihhranil v rastline preko glivnega partnerja, kar veliko bolj posnema stanje naravnihekosistemov.Preglednica 3: Vrednosti prikazujejo, kolikšen delež (v %) vseh površin določene kategorijezemljišč leži v območju nekaterih omejitev okolja: ZON – zavarovana območja narave, VVO –vodovarstvena območja vseh kategorij, VON – varovana območja narave (skupaj ZON inNatura 2000), OMD – območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo.ZONNatura2000VVOVONVON +VVOOMDVsaobmočjaNjivske površine 12,4 18,0 19,8 19,8 36,7 45,1 63,5Travniške površine 11,0 26,5 16,5 29,6 38,0 88,6 91,7Trajni nasadi 9,7 14,1 10,0 19,2 26,9 86,2 88,5Ostala kmetijska zemljišča 13,9 33,1 18,4 36,2 45,0 82,9 88,9Drugo 13,4 41,1 20,2 43,9 51,6 91,1 94,7SKUPAJ kmet. zemljišča 11,5 23,7 17,1 26,6 37,3 75,9 83,4SKUPAJ nekmet. zemljišča 13,4 41,1 20,2 43,9 51,6 91,1 94,7Intenzivno obdelana kmetijska tla so z vidika zastopanosti AM gliv osiromašena in zato nenudijo celotnega nabora ekosistemskih storitev, ki jih ti organizmi sicer lahko nudijo(preglednica 1). Hipotetično velja, da večja diverziteta omogoča večjo plastičnost sistema vprimeru različnih sprememb v okolju, vključno s podnebnimi spremembami. Znano je, darazlične skupine AM gliv v določenem ekosistemu zavzemajo različne funkcionalne niše(Fitter, 2005). Gliva, ki je pomembna pri oskrbi rastline s hranili in ima zato dobro razvitzunajkoreninski micelij, ni nujno tudi tista, ki je najbolj učinkovita pri varovanju rastline predpatogeni, kar zahteva bolje razvit micelij znotraj korenine (Fitter, 2005). Dokazano je tudi, daselekcija in žlahtnjenje rastlin v smeri pridobivanja sort, ki so zelo odzivne na večje količinelahko dostopnih hranil v okolju, znana tudi pod pojmom 'zelena revolucija', lahko vodi vrazvoj na mikorizo manj ali celo neodzivnih genotipov rastlin (Hetrick in sod., 1993; Toth insod., 1990; Zhu in sod., 2001). Pojav ponavadi ostaja neopažen, kadar omenjene genotiperastlin gojimo v intenzivni pridelavi z velikim vnosom hranil. Spremenjeni odziv namikorizacijo se pokaže šele v primeru zmanjševanja vnosa hranil v to okolje. Glede nasplošno prisotnost AM gliv v agroekosistemih bi bilo v prihodnosti smiselno preizkusiti novekultivarje rastlin tudi na odzivnost na koristne simbiontske organizme.

60Novi izzivi v agronomiji 2013______________3.3 Potencialna območja za uporabo AM gliv v SlovenijiSlovenija ima relativno malo zemljišč, ustreznih za kmetijstvo (preglednica 2 in 3). Zaradipozidave kmetijskih zemljišč v ravnini in zaraščanja površin, ki so manj ustrezne za kmetijskorabo, se delež kmetijskih površin celo zmanjšuje (Vrščaj, 2007). Velika večina Slovenije (86,3%), predvsem zaradi reliefnih značilnosti (hribovska in gorska območja), leži v območjihOMD. Omejitve so ponekod še zaradi talnih (plitvost, skeletnost tal) ali vremenskihposebnosti (burja), demografskega položaja ali pogostega poplavljanja. Tudi na ustreznihobmočjih za kmetijstvo obstajajo različne omejitve kmetovanja, ki izhajajo iz zahtev varstvanarave in voda.Slika 1: Različne omejitve kmetijske pridelave v Sloveniji (označeno s senčenjem): A –Varovana območja narave (zavarovana območja in Natura 2000), B – vodovarstvenaobmočja vseh kategorij, C – OMD območja, D – poseljena območjaZ Zakonom o vodah (Ur.l. RS, št. 67/02, 57/08, 57/12), Zakonom o varstvu okolja (Ur.l. RS,št. 41/04, 39/06, 70/08), Zakonom o ohranjanju narave (Ur.l. RS, št. 56/99, 22/03, 96/04) inrazličnimi predpisi, ki jih spremljajo, so podane precejšnje omejitve kmetijske rabe tal navodovarstvenih območjih in varovanih območjih narave. Kot primer navajamo npr. prepovedignojenja zemljišč z gnojevko in gnojnico in druge omejitve vnosa rastlinskih hranil v okoljeter prepovedi uporabe določenih fitofarmacevtskih sredstev na nekaterih izmed teh območij.Obenem gre izpostaviti težave z onesnaževanjem podtalnice na območjih s konvencionalnimkmetijstvom. V takih primerih je potrebno nameniti še večji poudarek k usmerjanju kmetijskihpraks k boljšemu izkoriščanju ekosistemskih storitev, ki bi jih lahko, ob ustreznem, trajnostnonaravnanem upravljanju s kmetijskimi zemljišči, bolje izkoriščali. V tem prispevku je kotmodelni primer bolj izpostavljena vloga AM gliv v ekosistemskih storitvah tal (preglednica1), vendar gre poudariti, da se v zdravih in diverzitetno bogatih tleh pojavlja širok nabor

Novi izzivi v agronomiji 2013______________61potencialno koristnih organizmov, ki bi jih lahko bolje izkoriščali za pridobivanje zdravehrane na trajnostni način (poročilo Evropske komisije, DG Environment; Turbé in sod., 2010).Varovana območja narave združujejo tako zavarovana območja (parki, rezervati), ki pokrivajo12,8 % države, kot tudi posebna območja varstva – Natura 2000, s 35,5 % površine. Vsanaravovarstvena območja skupaj pokrivajo okrog 40 % Slovenije. Vodovarstvena območja sodveh tipov, t.j. občinska in državna, vsaka od obeh pa se glede na režim varovanja delijo naveč kategorij. Vsa vodovarstvena območja v Sloveniji pokrivajo 19,2 % ozemlja. Skupno47,0 % Slovenije leži bodisi na vodovarstvenih bodisi naravovarstvenih območjih (ali v obeh).Če prištejemo še omejitve okolja, kar približno opredeljuje OMD, različne omejitvekmetovanja veljajo kar za 91,2 % površine Slovenije.4 SKLEPIDobrobit človeštva temelji na širokem spektru koristi, ki izvirajo iz narave in jih na kratkoimenujemo ekosisistemske storitve. Samo s trajnostnim gospodarjenjem z ekosistemi bomodolgoročno lahko pridelali zadostno količino hrane ob sočasni skrbi za naše okolje. Rezultatinaše študije kažejo, kako velik odstotek površin posameznih kmetijskih zemljišč leži naobmočjih omejitev za kmetovanje. Približno petina (19,8 %) vseh obdelovalnih površin leži naobmočjih varstva narave ali vodovarstvenih območjih; če ta območja združimo, v njih leži kar36,7 % vseh njivskih površin. Pri travniških površinah je situacija še bolj zaostrena, saj sotravišča mnogokrat naravovarstveno pomembni ekosistemi. Pod območji varstva narave je38,0 % vseh travniških površin, od tega 11,0 % v zavarovanih območjih. Najmanj podvrženiomenjenim omejitvam so trajni nasadi. Na vseh teh območjih se mora kmetijska dejavnostprilagoditi zahtevam varovanja okolja in ohranjanja narave, kar pomeni manjšo intenzivnostkmetovanja in s tem večje izkoriščanje storitev, ki jih nudijo agroekosistemi, med njimi tudistoritev, ki izhajajo iz mikorize. Arbuskularne mikorizne glive so jasen primer, kako lahkokonvencionalna obdelava tal in intenzifikacija kmetijstva škoduje koristnim talnimorganizmom in jih praktično izloči iz nabora potencialnih vršilcev ekosistemskih storitev vokolju.PojasniloPrispevek je del aktivnosti projekta SI-AMF – Vzpostavitev slovenske zbirke arbuskularnihmikoriznih gliv in promocija njihove uporabe v trajnostnem kmetijstvu in okoljevarstvu,financiranega v okviru Švicarskega prispevka (spletna stran http://mycorrhiza-slovenia.com)in projektov ARRS J4-2235 in J4-4224.5 LITERATURABrundrett, M. C. 2009. Mycorrhizal associations and other means of nutrition of vascular plants:understanding the global diversity of host plants by resolving conflicting information anddeveloping reliable means of diagnosis. Plant Soil, 320(1-2): 37-77Fitter, A.H., Moyersoen, B. 1996. Evolutionary trends in root microbe symbioses. PhilosophicalTransactions of the Roy Soc B: Biol. Sci., 351(1345): 1367-1375Fitter, A.H. 2005. Darkness visible: reflections on underground ecology. J. Ecol., 93: 231-243Gianinazzi, S., Gollotte, A., Binet, M.N., van Tuinen, D., Redecker, D., Wipf, D. 2010. Agroecology:the key role of arbuscular mycorrhizas in ecosystem services. Mycorrhiza, 20(8): 519-530Global Phosphorus Research Initiative. 2012. http://phosphorusfutures.net/ (21.12.2012)Gosling, P., Hodge, A., Goodlass, G., Bending, G.D. 2006. Arbuscular mycorrhizal fungi and organicfarming. Agric. Ecosyst. & Environ., 113(1-4): 17-35Grafični podatki RABA za celo Slovenijo. 2012. MKO. http://rkg.gov.si/GERK/ (19.10.2012)

62Novi izzivi v agronomiji 2013______________Hetrick, B.A.D., Wilson, G.W.T., Cox, T.S. 1993. Mycorrhizal dependence of modern wheat cultivarsand ancestors – a synthesis. Can. J. of Bot., 71: 512-518Hijri, I., Sykorova, Z., Oehl, F., Ineichen, K., Mäder, P., Wiemken, A., Redecker, D. 2006.Communities of arbuscular mycorrhizal fungi in arable soils are not necessarily low in diversity.Molec. Ecol., 15: 2277-2289Hodge, A., Campbell, C.D., Fitter, A.H. 2001. An arbuscular mycorrhizal fungus acceleratesdecomposition and acquires nitrogen directly from organic material. Nature, 413: 297-299Mace, G.M., Norris, K., Fitter, A.H. 2011. Biodiversity and ecosystem services: a multilayeredrelationship. Trends in Ecol. & Evol., 27(1): 19-26Oehl, F., Sieverding, E., Ineichen, K., Mader, P., Boller, T., Wiemken, A. 2003. Impact of land useintensity on the species diversity of arbuscular mycorrhizal fungi in agroecosystems of CentralEurope. AEM, 69: 2816-2824Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013. Priloga 3: Opis območij zomejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. 2007. MKGP: 15 s.Rillig, M.C., Mummey, D.L. 2006. Mycorrhizas and soil structure. New Phyt., 171: 41-53Smith, S.E., Read D.J. 2008. Mycorrhizal symbiosis, 3rd Ed., London, Academ. Press: 787 str.Toth, R., Toth, D., Starke, D., Smith, D.R. 1990. Vesicular-arbuscular mycorrhizal colonization in Z.mays affected by breeding for resistance to fungal pathogens. Can. J. of Bot., 68: 1039-1044Turbé, A., De Toni, A., Benito, P., Lavelle, P., Lavelle, P., Ruiz, N., Van der Putten, W.H., Labouze,E., Mudgal, S. 2010. Soil biodiversity: functions, threats and tools for policy makers. BioIntelligence Service, IRD in NIOO, Report for EC (DG Environment): 250 str.Veresoglou, S.D., Chen, B., Rillig, M.C. 2012. Arbuscular mycorrhiza and soil nitrogen cycling. SoilBiol, Biochem., 46: 53-62Vrščaj, B. 2007. Urbanizacija tal v Sloveniji. V: Knapič M. (ur.). Strategija varovanja tal v Sloveniji.Konferenca ob svetovnem dnevu tal. 5.12.2007. Ljub., Pedol. društvo Slo.: 263-280Wang, B., Qiu, Y.L. 2006. Phylogenetic distribution and evolution of mycorrhizas in land plants.Mycorrhiza, 16(5): 299-363Zhu, Y.G., Smith, S.E., Barritt, A.R., Smith, F.A. 2001. Phosphorus (P) efficiencies and mycorrhizalresponsiveness of old and modern wheat cultivars. Plant Soil, 237: 249-255

ISBN 978-961-90884-6-39 789619 088463