Zeleno, ki te hočem zeleno… Louis Kahn, znameniti ameriški ...

Zeleno, ki te ho�em zeleno�
Louis Kahn, znameniti ameri�ki arhitekt, eden od arhitekturnih klasikov 20. stoletja, je
takole opisal arhitekturo: »Velika arhitektura se pri�ne z neizmerljivim. Nato gre skozi
merljivo obdobje, v procesu na�rtovanja. Na koncu mora zopet biti neizmerljiva.�
Svoj na�in dela pa je opredelil takole: �I��em pravo naravo naloge. Ko delam �olo, jo
re�ujem kot �olo, ne kot TO �olo.« Ta izjava je podobna Picassovi izjavi: �Jaz ne
i��em, jaz najdem.�
Kahn nadaljuje: »Najprej je tu vpra�anje, v �em se stavba �ole razlikuje od katerekoli
druge stavbe. Nikoli ne berem projektne naloge dobesedno. Projektna naloga je
slu�ajnost. Odvisna je od denarja, ki je na razpolago, kje bo �ola stala in �e od
mnogih re�i, ki nimajo zveze s pravo naravo problema. Najprej pogledam naravo
stvari, nato se ukvarjam s programom. Delam s prostori. Skice, ki jih bom poslal
naro�niku, bodo govorile o naravi naloge. Sama projektna naloga ne pomeni ni�.
Povezana mora biti z ne�im, kar jo pojasnjuje, s prostori, s pravo naravo naloge. Zato
na novo napi�em projektno nalogo.
Vedno se zahteva preve� prostorov, ker je v projektni nalogi, ki jo pi�e nekdo, ki ni
arhitekt, obvezno povzeta neka druga �ola ali stavba. Taka projektna naloga je, kot bi
pisali Picassu in mu naro�ali, rad bi imel portret, ki bo imel ..dve o�esi..., en nos... in
samo ena usta, prosim. Tega se ne po�ne, govorimo o umetniku. Umetnik lahko
naslika dan s �rnim nebom. Lahko nari�e rde�o obleko modro. Lahko naredi vrata
manj�a od �loveka. � e si slikar, ima� pravico do izbire. � e ho�e� fotografijo, pojdi k
fotografu. � e ho�e� arhitekta, on dela s prostori� prostori, ki so plod navdiha. Zato
pretehtam, kaj je potrebno, da bo nastalo tako okolje, ki bo spodbujalo dejavnost te
�lovekove institucije, ki ji re�emo �ola.«
Teza, ki jo bom sku�al razviti v tem predavanju je, da je to, kar imenujemo kvalitetna
ali celo vrhunska arhitektura, poleg u�iteljev klju�ni del prizadevanj za bolj�o �olo.
Vsekakor je aspekt arhitekture pomembnej�i in �ir�i, kot so prizadevanja za manj�o
porabo energije ali druge parametere trajnostne arhitekture. Seveda pa je res, da
postaja trajnostni vidik vse bolj pomemben integralni del vsake napredne in
kvalitetne arhitekture. To je na nek na�in zapisano tudi v ciljih najave te konference.
Ta trajnostni vidik pa ni nekaj, kar bi izumili dana�nji razlagalci sveta, krize in
ekologije. Vsidran je v tiso�letno zgodovino �love�tva in arhitekture.

V predavanju bom najprej poskusil povezati arhitekturo in gradnjo �ol - kjer so na eni
strani arhitekturni principi gradnje �ol in principi ekolo�ko ozave��ene in trajnostne
gradnje, na drugi pa odgovornosti in kompetenca (znanje) arhitekta.
V nadaljevanju pa bom pokazal nekaj primerov dobrih �ol po katerih se zgledujemo,
in tri �ole, pri katerih smo sodelovali.
Vsi vemo, da obstajajo v Evropi dr�ave, kot so Finska, Avstrija, Francija, �vica in �e
bi lahko na�tevali, v katerih je gradnja �ol �e desetletja paradna tema arhitekture.
Imena, kot Max Bill, Walter Gropius, Arne Jakobsen, Denys Lasdun, Aldo van Eyck,
Herman Hertzberger, in mnogi drugi so postali arhitekturni klasiki tudi ali celo
prvenstveno z grajenjem �olskih stavb.
Dana�nji zvezdni�ki arhitekti � Jean Nouvel, Rem Koolhaas, Zaha Hadid in Herzog &
de Meuron � v principu ne gradijo �ol. To temo prepu��ajo obi�ajnim arhitektom, saj
je bud�et za �olo ponavadi normalen, zahteve so obi�ajne in eksperiment je omejen.
Z gradnjo �ol se meri politika in arhitektura. �ole so ogledalo dru�be. Dobre �ole
nastajajo v pogojih, ko dru�ba dobro deluje in ko je tudi podro�je arhitekture dobro
organizirano. �ole so tudi ogledalo arhitekturne kulture. �ola torej ni zvezdni�ka
arhitekturna naloga, je pa zagotovo ena od najbolj zahtevnih in najlep�ih.
V Sloveniji, kakor tudi drugje po Evropi, je ve�ina �ol starih 30, 40, 50 let ali ve�. So
izjemno energetsko potratne. Niso prilagojene sodobnim pedago�kim konceptom.
Redko gre za izjemno kvalitetno arhitekturo. Pove�ini pa kljub temu gre za korektno
javno arhitekturo, saj je �ola �e vedno bila pomembna arhitekturna tema.
Se pravi, da bi morali sistemati�no lotiti prenove obstoje�ih �ol. Za to pa bi si morali
pripraviti prava izhodi��a. � e ho�ete, ker so mnoge dr�ave v teh procesih �e zelo
dale�, bi si morali postaviti tudi prave vzore in jim slediti brez kompromisov.
Poleg doma je �ola prostor, v katerem otroci in mladostniki prebivajo najve� �asa.
Koncepti kot ekologija, energetska u�inkovitost in var�nost, sonaravna gradnja in
podobno so seveda potrebni kot pomemben del splo�ne okoljske strategije in etike,
po drugi strani pa so tudi pomembna in privla�na pedago�ka vsebina. Kaj pa tu lahko

pove arhitektura?
Najprej nekaj splo�nih resnic. Kaj je energija prihodnosti? Tega ne vemo. Atomska
energija v sedaj poznani varianti to gotovo ni. Zalog urana je baje za 60 let, prispevek
k energetski bilanci je 6%. Torej to ni re�itev. Poleg tega je tu problem odpadkov.
Potrebno bo vsaj 100.000 let varno skladi��iti radioaktivne odpadke. Pred 100.000
leti je bilo �love�tvo v neolitiku. Re�itev je zaenkrat v manj�i porabi energije. Afri�ki
�lovek porabi 500 wattov na dan, Evropejec 6000 in prebivalec ZDA 12000 wattov.
Na ETH (Eidgenossische Technische Hochschule) v �vici so razvili scenarij porabe
2000 wattov, ki zagotovi vzdr�nost porabe energije.
Avtomobili so ekolo�ki problem, oddajajo cca. eno tretjino globalnih emisij (eno
tretjino stavbe in eno tretjino industrija). A avti trajajo bistveno manj, kot hi�e. Zlasti
sodobni avti. In v 10 letih se bo lahko zamenjalo ve�ino avtov z okolju prijaznimi, ne
vem, hibridnimi, elektri�nimi, z nizko porabo in emisijami� Tu se da hitro dose�i
velike u�inke.
Problem so stavbe, ker bodo tiste, ki jih danes gradimo, slabo in nepotrebno, stale in
ko�tale �e sto let ali ve�.
2000 watov je trikrat manj, kot porabimo sedaj. To je te�ek cilj.
Zahteva po nizkoenergijski zasnovi pri �olski stavbi pomeni, da bi morali porabo
energije omejiti na 20 � 30 kwh/m2 letno. Pa �e vsaj del te bi naj zagotovili iz
obnovljivih virov energije. Ta zahteva pomeni v primerjavi z obi�ajnimi 200 do 300
kwh/m2 kar 10x ni�jo porabo. To je seveda skupna bilan�na vsota, ki jo zagotovi
kombinacija razli�nih med seboj usklajenih re�itev. Potrebna je smiselna kombinacija
uporabe razli�nih principov ter ukrepov nizkoenergetske zasnove, v okviru celostne
arhitekturne re�itve. Cilj pa, kot sem �e uvodoma poudaril, ni le energetska bilanca,
pa� pa v vseh ozirih kvalitetna in uporabna arhitektura.
Rad bi povedal, da ne jaz ne sodelavci v na�em ateljeju, ki se imenuje DANS
arhitekti, in ki sodeluje s projektivnim podjetjem Arhé, nismo specializirani predvsem
za energetsko var�no gradnjo. �e ve�. V�asih � ali bolje velikokrat, so na�a
arhitekturna stremljenja v nasprotju s standardi in koncepti, ki veljajo danes za

energetsko var�no gradnjo, z njenimi klasifikacijami in omejitvami. Se pa zavedamo
prednosti in potrebnosti teh prizadevanj in jih sku�amo kriti�no, a konstruktivno
vgrajevati v na�e arhitekturne re�itve. Vsekakor je potrebna nova, vi�ja odgovornost
do trajnostne gradnje in arhitekture, sonaravne, naravi prijazne, bio in eko in sploh, in
to v vseh merilih; od urbanizma, ki dela lahko velike korake z nerazpr�eno poselitvijo,
prometnimi re�itvami, javnim prometom, do energetsko u�inkovite in var�ne
arhitekture.
Seveda smo se �e ukvarjali s projektiranjem stavbe s pasivnim standardom, v
izvedbenem smislu in v idejnem smislu tudi s �olami, kjer je bila v projektni nalogi
opredeljena nizkoenergetska zasnova. Sicer �e nismo uspeli zares zgraditi tak�ne
�ole, upam pa, da bodo tak�ne prilo�nosti kmalu pri�le.
Smo se pa, v dolgi karieri, velikokrat ukvarjali z arhitekturo �ol, z oblikovanjem
�olskega prostora. Tudi na tem podro�ju imamo kriti�en odnos do marsikaterih
uveljavljenih standardov in navad.
Nekaj izhodi��, ki smo jih napaberkovali:
Gradbeni material z najmanj�o vsebovano porabo energije je les, s pribli�no 640 kwh
na tono. Torej je najbolj eko-logi�en material les iz vzdr�nostno upravljanih gozdov.
Opeka je material z naslednjo najni�jo stopnjo porabe energije in sicer 4x toliko kot
les, nato beton 5x, nato plastika 6x, sledi steklo 14x, jeklo 24x, in aluminij 124x.
Stavba z veliko aluminija je le te�ko ekolo�ka, �e pomislimo na njeno skupno
energetsko potratnost, ne glede na to, koliko energije prihrani spri�o kvalitetnega
tesnenja.
Se pravi, da je pri arhitektovi okoljski odgovornosti potrebno startati z izborom
materialov, ki naj bodo okolju prijazni, obnovljivi, razgradljivi, nestrupeni in z nizkim
vlo�kom energije. Misliti je treba na minimaliziranje gradbenih odpadkov.
Naslednji princip je nizka poraba energije in uporaba alternativnih virov.
Tu je pomembna naravna svetlitev, oz. uporaba son�ne svetlobe. Ta pa zahteva
velika okna, kar je spet lahko problemati�no iz vidika emisij, protison�ne za��ite in
zlasti cene. �ole, ki upo�tevajo klasi�ne pasivne principe, kot je dnevna osvetlitev, so
tudi bolj�e za u�ni proces. U�enci se bolje po�utijo. Kot re�eno, potrebna je

kreativnost in nove re�itve.
Principi trajnostne gradnje so:
- U�inkovite zasnova umetne osvetlitve � LED svetila, detektorji za uga�anje
lu�i, ko ni potrebe da gorijo, ki delujejo na gibanje in nivo osvetlitve.
- Pravilno izbrana orientacija prostorov, ki omogo�a dnevno osvetlitev prostorov,
- u�inkovito sen�enje � zmanj�uje potrebo po umetni osvetlitvi
- Var�na poraba vode, csterne za zbiranje de�evnice. Morda �rpalka na veter, ki
zagotavlja cirkulacijo zbrane vode.
- Solarni paneli za gretje sanitarne vode, fotovoltaika. Pametne strojne in
elektroinstalacije, ki pa niso same sebi namen.
- Zbiranje in recikla�a odpadkov.
To so bili nekateri splo�ni principi, sedaj pa �e nekaj principov in idej za sodobno eko
�olo:
- Vklju�evanje okoljsko ozave��enih vsebin v �olski proces na vseh nivojih,
zlasti z learning by doing.
- Zunanje u�ilnice kot enakovredni del u�nega procesa
- Eko vrt, ki prika�e zbiranje vode, vodne rastline in �ivali.
- Avtohtone zasaditve, ki zmanj�ujejo potrebe po dodatnem zalivanju.
- Habitati za �ivali, ptice, ekosistemi, obnova poru�enega ravnote�ja, obnova
(renaturacija) vodotokov, vegetacije� v �olskem obmo�ju in okolici
- Uporaba lokalnih prehrambenih proizvodov v �olski prehrani (mleko,
zelenjava, sokovi, kruh� sodelovanje z eko - kmetijami)
- �ola kot hi�a eksperimentov � ekolo�ko vsebino, npr. vremenska postaja, ki
poka�e odvisnost med delovanjem naravnih sistemov za pridobivanje energije,
zalivanje, sen�enje in naravo� in tako naprej.
Kak�na pa je ekonomika gradnje take �ole?
�ole, ki so ob gradnji spri�o upo�tevanja prej na�tetih principov dra�je za 10 do 15 %
(ocena), bodo pri uporabi v normalni �ivljenski dobi ob upo�tevanju realnih stro�kov
bistveno bolj�e, tudi, �e ne upo�tevamo okoljskega u�inka.
Najve�ji vpliv na izbolj�anje �ol imajo u�itelji. Vpliv imajo kvalitetni prostori, dobra
svetloba, primerna raven hrupa oz. za��ite pred hrupom, koli�ina CO2 v zraku, oz,

kvalitetno prezra�evanje, predvsem pa kulturni nivo ambienta. Se pravi, da ni dovolj,
da je �ola zelena, �e bolj pomemben je dober prostor.
Arhitekti moramo biti inventivni pri kreiranju vzdr�nostne in trajnostne arhitekture.
Potreben je celovit pristop, ki vse elemente (okna, stene, gradbene materiale,
oblikovanje krajine..) obravnava kot komponente integriranega in interaktivnega
sistema. Izbor oz. zasnova vsakega od teh elementov vpliva na izbor ostalih. Cilj je
maksimalni skupni u�inek. Pri tem ne gre prvenstveno za za��ito obstoje�ih virov,
prostora, kulture ipd., pa� pa za kreativno oblikovanje prihodnosti. Interdisciplinarno
moramo razviti nove oblike in mo�nosti za vzdr�no in trajnostno bivanje in razvoj.
Naro�niki (dr�ava ter ob�ine, vse bolj pa tudi zasebne �ole) pa morajo zagotoviti
pogoje za nastajanje dobre arhitekture �ol. Pri tem pa bi bilo super, ko bi lahko
sprostili sedanje, pretirano trde in birokratske na�ine delovanja. Smisel �ole je
u�enec, ne odtujeno znanje, in smisel arhitekture je �lovek, ne cena na kvadratni
meter.
Dan Pink, ki pi�e govore Alu Goru in je tudi avtor filma An Inconvenient Truth, pi�e v
bestsellerju A whole new Mind, da je obdobje in�enirjev (prevlade tehnike) mimo in
da bo 21. stoletje obele�ilo 6 novih paradigm: empatija, (se pravi �ustveno
sporazumevanje), ustvarjalnost, igra, dizajn, simfonija in smisel. Jaz bi dodal �e
poezijo, tudi v arhitekturi.
Miha De�man