Tanja STARICˇ

Foto: MODIC
Tanja STARIČ
POLETI, V ČASU DOPUSTOV, SI MNOGI RADI PRIVOSˇČIMO
KAKSˇEN PROST DAN ALI URICO V TEDNU, DA PREBEREMO
ČASOPISE IN SE SEZNANIMO Z NOVICAMI. SICER PA NAM
ČASA VEDNO PRIMANJKUJE IN DOBRODOSˇLA STA NAM
RADIO IN TELEVIZIJA, HITRO IN UČINKOVITO INFORMIRA-
NJE. NASˇA GOSTJA TANJA STARIČ, NOVA ODGOVORNA
UREDNICA INFORMATIVNEGA IN IZOBRAZˇEVALNEGA
PROGRAMA NACIONALNE TELEVIZIJE, PRAVI, DA JE NJEN
OSNOVNI CILJ ZAGOTOVITI ODPRTOST ZA RAZLIČNOST
MNENJ. »ČE TEGA ODGOVORNI ZA INFORMIRANJE NE
ZAGOTOVIMO, SMO PADLI NA IZPITU DEMOKRACIJE.«
PRILJUBLJENA
TV oddaja: Odmevi (RTV SLO)
film: Let nad kukavi˚jim
gnezdom, Casablanca
radijska oddaja:
Poro˚ila, Studio ob 17 (RAS)
glasba: vse
knjiga: Gospodar prstanov,
Neznosna lahkotnost bivanja
barva: rde˚a
jed: ìpageti
pijača: mineralna voda, kava
konjiček: kolesarjenje,
plavanje
NAJVEČJA
sreča: sin Matija
zˇalost: je ni
ljubezen: sin Matija
najsrečnejsˇi dogodek:
rojstvo sina
- Kaj je novinarstvo, oziroma informiranje
javnosti? Kaj konkretno pomeni vam?
Osebno mi pomeni veliko. Zˇ e pri enajstih
letih sem vedela, da hočem postati
novinarka, zato je zame novinarstvo
najprej način zˇivljenja. Če se odločisˇ, da
bosˇ novinar, potem si novinar. Novinarstvo
je neka svoboda; jaz ga razumem kot
mozˇnost, da si del nekega dogajanja.
Vedno si dejaven, spremljasˇ dogodke,
omogočasˇ ljudem, da vedo, kaj se dogaja,
in se počutijo kot bi bili zraven, da
opozorisˇ na določene pojave v druzˇbi. V
tem smislu je biti novinar tudi privilegij
in hkrati dolzˇnost, ker morasˇ sposˇtovati
posˇtenost, moralnost, resnicoljubnost.
Kot novinar si dolzˇan ljudem povedati,
kaj se dogaja, kot najbolje znasˇ, in
sposˇtovati resnico.
- Kaksˇna je razlika med raziskovalnim
novinarstvom, ki se v Sloveniji vedno bolj
uveljavlja, in tistim klasičnim poročanjem o
dogodkih, ki je sˇe vedno najbolj aktualno?
Prihodnost novinarstva je vedno bolj v
raziskovalnem novinarstvu. Sˇ e posebej v
drzˇavah v tranziciji je to zelo aktualno,
kar se je pokazalo v nekaterih primerih,
kjer so se drzˇava oziroma pristojni organi
zganili sˇele, ko so novinarji pokazali ali
odkrili določeno nepravilnost. Seveda,
poročanje bo ostalo in mora ostati, sˇe
posebej na nacionalni televiziji, da drzˇavljani
vedo, kaj se dogaja, to je osnovno.
Drugo pa je to, da kot novinar razkrivasˇ
nepravilnosti in opozarjasˇ; tojezˇe visˇja
stopnja, ki je tudi pomembna in nujno
potrebna. Tako novinarstvo je potrebno
gojiti, sˇe posebno v druzˇbi kot je nasˇa,
kjer določeni mehanizmi sˇe ne delujejo,
kot bi morali, predvsem mehanizmi nadzora
nad druzˇbenimi pojavi.
- Kaj pa meja med vročo novinarsko
temo in senzacionalizmom?
Osebno se mi zdi, da je ta meja predvsem
v tem, ali se novice preverjajo ali ne.
Na nacionalni televiziji se tega precej
drzˇimo. Ko dobimo vročo novico, jo sˇestkrat
preverimo. Če nekateri tega ne
komentirajo, pač ne komentirajo, če jo
zanikajo, objavimo, da jo zanikajo. Vedno
preverjamo. Senzacionalizem je v tem, da
pobirasˇ “čveke” s ceste in te prodajasˇ kot
novice. To se mi ne zdi prav.
- Katere pasti ali nevarnosti se skrivajo v
sodobnem novinarstvu pri nas?
Lastnisˇka struktura medijev pri nas sˇe
ni čisto natančno določena in to je vedno
problem v delovanju in poslovanju novinarskih
hisˇ. Slovenska druzˇba se spremi-
58 ◆ A 7/2002

nja. V prvih letih je bila prisotna predvsem
zˇelja, da si zagotovimo enakopravnost;
privaditi smo se morali, da je več
strank, več mnenj, več pogledov... To je
danes zˇe precej samoumevno. Obstaja
druga nevarnost: nastajajo novi bogatasˇi
ali podjetja, ki so dobro stoječa in skusˇajo
vplivati »skozi stranska vrata«. To se na
Zahodu dogaja prek moči in kapitala, na
prijazen način, ne na silo, prek oglasˇevanja
in podobno. To je nov izziv za slovensko
novinarstvo, ne vem, če sezˇe dobro
zavedamo, da se bo s pomočjo kapitala
skusˇalo krojiti urednisˇko politiko.
- Pravimo, da je informacija »novodobno
zlato«.Kaksˇno vlogo igra informativni
aparat pri posredovanju informacij?
Informacij je danes ogromno, pravzaprav
preveč. Če bi, recimo, hotel prebrati
vse časopise, porabisˇ pol dneva. Funkcija
urednikov in novinarjev je ravno v tem,
da v tej poplavi informacij skrbi za
verodostojnost. Vsaj v nasˇi hisˇi velja, da
se ne objavljajo lazˇi, da se predstavi
argumente, da se omogoči, da vsak pove
svoje mnenje.
- Ali res velja, da novinarji veliko raje
govorijo kot poslusˇajo?
To je odvisno od vsakega posameznika.
Verjetno, da nekdo, ki gre pred kamero,
ni sramezˇljiv, vendar je stvar profesionalne
usposobljenosti, da znasˇ poslusˇati.
Če na znasˇ poslusˇati, mislim, da nisi
novinar.
Pogovarjal se je Miha TURK
B
Tanja Starič, novinarka, odgovorna urednica informativnega
in izobrazˇevalnega programa na TV SLO
Rojena je 2. aprila 1962 v Novem mestu, kjer je končala osnovno
sˇolo in gimnazijo. Sˇtudirala je novinarstvo na Fakulteti za druzˇbene
vede in ga leta 1986 uspesˇno zaključila. Leto kasneje se je prijavila
na avdicijo in bila sprejeta za delo na RTV Slovenija v notranje
politični redakciji, čeprav je notranja politika takrat sˇe ni zanimala.
Sprva je pokrivala zdravstvo, problematiko invalidov in socialno
politiko. Na notranje politične teme je »preklopila« leta 1988, ko se
je odvijal proces proti četverici. Kot mlada novinarka si je zˇelela te
dogodke spremljati od blizu. Sledilo je pestro dogajanje ob
demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije. Pravi, da je imela
srečo, da je kot mlada novinarka »ulovila« ravno čas tako
prelomnih dogodkov. Po vojni v Sloveniji je sicer za kratek čas kot
vojna poročevalka spremljala izbruh oborozˇenega konflikta na
Hrvasˇkem in bila leta 1992 prav zaradi tega izbrana za Slovenko
leta. Ko se je vrnila, se je odločila za spremembo in je dve leti delala
v urednisˇtvu časopisa Republika. Po rojstvu sina in na povabilo
takratnega urednika Lada Ambrozˇiča se je vrnila na »nacionalko«,
kjer je spet pokrivala politiko. Zadnja leta je postala znana kot
voditeljica priljubljenih Odmevov. 3. junija 2002 je nastopila sluzˇbo
odgovorne urednice informativnih in izobrazˇevalnih programov.
ZNANA SLOVENCA
OTANJISTARIČ
Tomazˇ Perovič,
direktor informativnega
programa na POP TV
S Tanjo se poznava sˇe izčasov, ko sva
kot sˇtudenta zečela skupaj delati na
televiziji. Dobro ve kaj hoče, je vztrajna
in, kot se za dobrega novinarja spodobi,
nekoliko trmasta. V Odmevih se je
izkazala kot zelo pronicljiva novinarka.
Zˇelim ji, da bi bila čimboljsˇa urednica
informativnega programa na nacionalni
televiziji, saj boljsˇi kot bodo oni, toliko
boljsˇi bomo mi na POP TV-ju.
Darja Zgonc, televizijska voditeljica
S Tanjo sva bili sosˇolki na fakulteti, zˇe
takrat, in sˇe danes, se mi zdi bistra,
odločna, ko je treba, zabavna in dobre
volje. Vtis imam, da jo zanima veliko
stvari. Od nekdaj je bila drugačna, v
dobrem smislu besede, in je pozitivno
odstopala od povprečja. Cenim njeno
dosedanje delo na televiziji in pri
časopisu in verjamem, da bo uspesˇna sˇe
naprej. Skratka, zelo v redu človek.
7/2002 A ◆ 59