Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>projekt</strong> KAMIŠIBAJ -<br />
zgodbe med sliko in besedo<br />
(za otroke in odrasle)<br />
»Tako kot je beseda »kamišibaj« nevsakdanja in nova,<br />
je tudi ustvarjanje nekaj prvinskega, preprostega in obenem zahtevnega. Takoj ti zleze<br />
pod kožo in te celega zasvoji, objame, poboža in svet je vsaj malenkost lepši ...«<br />
Darko Kočevar
KAMIŠIBAJ - KAJ JE IN ZGODOVINA<br />
Kamišibaj (dobesedno papirnata drama) je serija slik. Običajni japonski<br />
kamišibaji jih imajo različno število – preprosti, za otroke imajo lahko tudi samo<br />
5 ali 7 slik, po navadi pa jih imajo od 12 do 16. Pomembno je, da slike čim bolj<br />
domiselno prikažejo najpomembnejše in najzanimivejše dele pripovedi. Je<br />
način pripovedovanja zgodb, ki se je pojavil v 12. stoletju v japonskih<br />
budističnih templjih – menihi so pretežno nepismenemu občinstvu s pomočjo<br />
slik podajali moralne nauke in zgodbe.<br />
Klasični kamišibaj<br />
Klasični kamišibaj je nastal na začetku 20. stoletja na Japonskem. Tam se je v<br />
obdobju svetovne gospodarske krize med obema svetovnima vojnama močno<br />
razširil, v času največjega razcveta je bilo (samo v Tokiu!) naenkrat tudi do 3000<br />
kamišibajkarjev. Ko je v 60. letih klasični mali, potujoči kamišibaj nadomestila<br />
televizija, so jo Japonci poimenovali kar denki-kamišibaj (električni kamišibaj). S<br />
širjenjem televizije je klasični kamišibaj tako začel izgubljati svoj pomen. Zaton<br />
je povzročil pojav televizije, a danes ta umetniška oblika spet pridobiva na<br />
veljavi, saj se je razširila po vsem svetu.<br />
Kamišibaj v Sloveniji<br />
V Sloveniji se je prvo pripovedovanje te vrste odvijalo v okviru festivala Pravljice<br />
danes leta 2013 v Hiši otroki in umetnosti, ko je bilo na ta način predstavljenih<br />
pet zgodb. Za to priložnost je bil narejen tudi prvi leseni oder pri nas, ki ga je<br />
izdelal Marjan Kunaver, poslikal pa Igor Cvetko. Na prvem pravljičnem<br />
popoldnevu ob kamišibaju v ljubljanski Hiši otrok in umetnosti so nastopili<br />
Jelena Sitar in Igor Cvetko iz Lutkovnega gledališča Zapik ter Irena Rajh Kunaver<br />
in Marjan Kunaver z Anžetom Virantom iz Lutkovnega gledališča Fru-Fru, vsi so<br />
aktivni lutkarji. Štiri kamišibaje, ki so bili predstavljeni, je Igor Cvetko pred leti<br />
prinesel z Japonske, kjer ima sorodnike. Po uspešnem prvem nastopu so začeli<br />
nastajati tudi avtorski kamišibaji. Z izobraževanji in festivali so se »virusi«<br />
kamišibaja začeli širiti po vsej Sloveniji.
Kamišibaj pri nas tako med izvajalci kot med gledalci postaja vse bolj popularna<br />
izrazna forma, ki se s pridom uporablja v pedagogiki in terapiji, poseben izziv pa<br />
predstavlja umetnikom, slovenskim likovnim in gledališkim ustvarjalcem ter<br />
knjižničarjem.<br />
Kamišibajanje – pripovedovanje ob slikah na malem odru. Prihaja z Japonske,<br />
kjer »kami« pomeni papir, »šibaj« pa gledališče. Izvajalec stoji ob malem<br />
lesenem odru, na katerem v slikah teče zgodba, ki jo pripoveduje.<br />
Kamišibajkar – kdor izvaja in/ali ustvarja kamišibaj.<br />
KAMIŠIBAJ V ŠOLI<br />
Kamišibaj je <strong>projekt</strong>, ki ga je možno vpeljati v kurikulum šole ali šolsko knjižnico.<br />
Ima strokovno zaledje in umetniško, socialno, vzgojno ter izobraževalno<br />
vrednost.<br />
CILJI:<br />
- promoviranje kvalitetne literature skozi besedno in likovno umetnost;<br />
- sodelovanje in povezanost med partnerji v lokalnem in širšem okolju;<br />
- bogatenje življenja posameznikov vseh generacij in povezovanje v skupine;<br />
- dvig bralne kulture;<br />
- vseživljenjsko učenje.
KAMIŠIBAJ V NAŠI ŠOLI<br />
Prvo srečanje s kamišibajem je potekalo julija 2014. Učitelj Darko Kočevar se je<br />
odzval povabilu in se udeležil 3-dnevne delavnice, ki je v organizaciji Društva<br />
Zapik potekala v Selih na Krasu. V sodelovanju z Bredo Kočevar je napisal glasbo<br />
za belokranjsko ljudsko pravljico Jež, miška in lisica, konec avgusta 2014 pa sta s<br />
predstavo sodelovala na 2. slovenskem festivalu kamišibaja v Piranu in tam<br />
osvojila posebno nagrado. Prvi šolski dan leta 2014 se je v podružnični šoli<br />
Griblje začel s kamišibajem.<br />
Marca 2015 je Knjižnica Črnomelj v sodelovanju z Društvom Zapik, s KUD Zlata<br />
skledica, z JSKD OI Črnomelj ter s Kulturnim centrom Semič pripravila Prvo<br />
kamišibaj delavnico v dveh delih in Prvi festival kamišibaj gledališča v Beli<br />
krajini. Na delavnici je sodelovalo kar 14 odraslih udeležencev, predvsem<br />
pedagoški in knjižnični delavci. Delavnico so izvajali Jelena Sitar, docentka na<br />
Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, dramaturginja, lutkovna režiserka<br />
in publicistka, Igor Cvetko, etnomuzikolog, kustus, lutkar in ilustrator, ter Jerca<br />
Cvetko, mojstrica kamišibaja iz Ateljeja Slikovedke. Na festivalu se je zvrstilo 18<br />
predstav. Vsi kamišibaji so bili zanimivi, izjemni, različni, osebni in lepi. Prav<br />
vsak udeleženec delavnice je dal vse od sebe in svoj kamišibaj naredil z veliko<br />
mere ljubezni in vztrajnosti. Na prireditvi so sodelovali tudi učenci Osnovne šole<br />
Loka Črnomelj in Podružnične šole Griblje. Poleg njih so nastopile še učiteljice<br />
Barbara Hlebec, Ana Težak in Renata Grguraš. Po prvem festivalu se je s<br />
številnimi nastopi in ob sodelovanju s kulturnimi ustanovami začelo aktivno<br />
širjenje kamišibaja. Nenehno skrbimo tudi za izobraževanje na tem področju.<br />
Na matični šoli deluje tudi krožek kamišibaja, ki ga vodi Ana Težak.<br />
Načrti za prihodnost<br />
V prihodnosti bo potekalo načrtno in poglobljeno širjenje kamišibaja v<br />
kurikulum šole in ustvarjanje predstav v razredih. Prikazali jih bomo na<br />
festivalih, ob kulturnih dnevih in ostalih aktivnostih šole.
Naši učenci med kamišibajem (izdelovanje in predstavljanje zgodb)
Change language