RAZISKAVA RAST 2015

RAZISKAVA RAST
2015

RAZISKAVA RAST 2015
Poročilo o opravljeni raziskavi in predlogi, ki so nastali na podlagi
pridobljenih rezultatov.
Franci Bačar
Barbara Polda
ZAHVALA VSEM SODELUJOČIM
Ta raziskava je skoraj v celoti plod prostovoljnega dela. Gre
za številne “nevidne” ure intervjuvanja, pretipkavanja in
analiziranja. Vsem sodelujočim v imenu Združenja slovenskih
katoliških skavtov in skavtinj iskrena hvala in Bog povrni.
Izvajalci intervjujev:
• Tjaša Dernikovič
• Zdenka Pišek
• Barbara Polda
• Tereza Tomažič
• Franci Bačar
Voditelja okroglih miz:
• Kristina Lepen
• Filip Firbas
Analiza raziskave:
• Barbara Polda
• Franci Bačar
UPORABLJENE KRATICE
BB – bobri in bobrovke
VV – volčiči in volkuljice
IV – izvidniki in vodnice
PP – popotniki in popotnice
SKVO – skupnost voditeljev
na lokalni ravni
WAGGGS – World
Association of Girl Guides
and Girl Scouts
TZV – tečaj za vodnike
ŽVN – življenje v naravi
Zahvala gre tudi vsem sodelujočim anketirancem, intervjuvancem
in udeležencem okroglih miz, ki so s svojimi mnenji in pogledi
prispevali k raziskavi.
Hvala ekipi v pisarni ZSKSS za tehnično izvedbo ankete in vso
podporo, ki smo je bili prostovoljci deležni pri svojem delu.
Hvala stegovodjem za pomoč pri iskanju kandidatov za intervjuje,
okrogle mize in ankete.
Zahvala WAGGGS-u za vsebinsko usposabljanje in mentorstvo
pri izvedbi raziskave. In hvala Urški Mali Kovačič za komunikacijo
med ZSKSS in WAGGGS-om.

VSEBINA
UVOD.......................................................................................................................................................................................................4
SPLETNA ANKETA ................................................................................................................................................................................................. 4
INTERVJUJI IN OKROGLE MIZE........................................................................................................................................................................... 4
POTEK PROJEKTA................................................................................................................................................................................................. 5
VERODOSTOJNOST PODATKOV........................................................................................................................................................................ 6
STARŠI.....................................................................................................................................................................................................7
METODOLOGIJA IN VZOREC............................................................................................................................................................................... 7
KAKO SO SE ČLANI PRIDRUŽILI SKAVTOM?.................................................................................................................................................... 7
DOJEMANJE SKAVTSTVA, SPLOŠNI OBČUTKI GLEDE SKAVTOV................................................................................................................ 8
POZITIVNI OBČUTKI:...................................................................................................................................................................................... 8
NEGATIVNI OBČUTKI...................................................................................................................................................................................... 9
AKTIVNOSTI............................................................................................................................................................................................................ 9
AKTIVNOSTI, KI JIH NAJBOLJ POVEZUJEJO S SKAVTI.......................................................................................................................... 9
AKTIVNOSTI POSEBNEGA POMENA........................................................................................................................................................... 9
AKTIVNOSTI, KI JIH STARŠI POGREŠAJO................................................................................................................................................. 10
PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE................................................................................................................................................................................ 10
VODITELJI...........................................................................................................................................................................................12
METODOLOGIJA IN VZOREC............................................................................................................................................................................. 12
ZAKAJ IN KAKO SO SE VODITELJI PRIDRUŽILI SKAVTOM ALI NAS ZAPUSTILI?.................................................................................... 12
DOJEMANJE SKAVTSTVA, SPLOŠNI OBČUTKI GLEDE SKAVTOV.............................................................................................................. 12
KAKO SE SKAVTI RAZLIKUJEMO OD DRUGIH ORGANIZACIJ.................................................................................................................... 13
PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE................................................................................................................................................................................ 14
ČLANI....................................................................................................................................................................................................16
METODOLOGIJA IN VZOREC............................................................................................................................................................................. 16
KAKO IN ZAKAJ SO SE ČLANI PRIDRUŽILI SKAVTOM?................................................................................................................................ 16
ZAKAJ ČLANI ZAPUŠČAJO SKAVTE?.............................................................................................................................................................. 17
DOJEMANJE SKAVTSTVA, SPLOŠNI OBČUTKI GLEDE SKAVTOV.............................................................................................................. 18
KAKO SE SKAVTI RAZLIKUJEMO OD DRUGIH ORGANIZACIJ.................................................................................................................... 18
V ČEM SMO SKAVTI BOLJŠI OD OSTALIH ORGANIZACIJ............................................................................................................................ 19
AKTIVNOSTI.......................................................................................................................................................................................................... 20
AKTIVNOSTI, V KATERIH PP NAJBOLJ UŽIVAJO................................................................................................................................... 20
AKTIVNOSTI POSEBNEGA POMENA......................................................................................................................................................... 20
AKTIVNOSTI, KI JIH ČLANI POGREŠAJO.................................................................................................................................................. 20
AKTIVNOSTI, KI BI JIH SKAVTOM PREDLAGALI NEČLANI.................................................................................................................... 21
KAKO PRIDOBITI NOVE ČLANE?...................................................................................................................................................................... 21
PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE................................................................................................................................................................................ 22
ODLOČEVALCI....................................................................................................................................................................................23
KAJ NAJ SKAVTI IZBOLJŠAJO, DA DOSEŽEJO VEČ MLADIH?................................................................................................................... 23
POZITIVNE STRANI SKAVTOV.................................................................................................................................................................... 23
NEGATIVNE STRANI SKAVTOV................................................................................................................................................................... 23
POVZETEK RAZISKAVE...................................................................................................................................................................25
STRATEŠKA PRIPOROČILA ZA LOKALNO RAVEN........................................................................................................................................ 26

UVOD
V začetku leta 2015 smo se pridružili raziskavi Rast (Growth), ki jo je v sodelovanju s podjetjem
Northstar izvajal WAGGGS. Leto prej je raziskava poskusno potekala v petih državah (Poljska,
Madagaskar, Saint Vincent and Grenadines, Oman in Malezija). V novem krogu so na ravni Evropske
regije WAGGGS raziskavo ponovili v petih evropskih državah. Poleg Slovenije so se v raziskavo
vključile še Romunija, Norveška, Irska in ponovno Poljska (ki je sodelovala že v prvem krogu).
Namen raziskave je bil pridobiti celostno sliko o skavtih. Kaj je v skavtstvu tisto, kar je privlačno? Kaj
moramo ohraniti in kaj prilagoditi ali spremeniti, da bomo bolje zadrževali člane in pridobivali nove?
Na ta vprašanja smo odgovarjali skozi 4 zgodbe:
Člani
(srce organizacije)
Voditelji
(motor organizacije)
Starši
(tisti, ki vplivajo na odločitve naših članov)
Odločevalci
(tisti, ki vplivajo na naše delo)
Raziskava je imela kvantitativni del (spletno anketo) in kvalitativni del, ki ga predstavljajo intervjuji
in okrogle mize. V kvantitativnem delu smo pridobili splošno sliko, kvalitativni del pa je služil
poglabljanju in boljšemu razumevanju rezultatov, pridobljenih v kvantitativnem delu.
SPLETNA ANKETA
Predstavlja kvantitativni del raziskave. V tem delu smo se osredotočili predvsem na pridobitev čim
bolj točnih podatkov. Spraševali smo se, kdaj, kako pogosto, koliko, ob katerih priložnostih?
V anketo je bilo vključenih 200 oseb. Kategorije anketirancev:
• 25 članov ZSKSS (12 IV in 13 PP, vsak iz drugega stega, različne starosti in obeh spolov)
• 25 voditeljev (vsak iz drugega stega, različne starosti in obeh spolov)
• 25 bivših članov (vsi bivši PP, ki so skavte zapustili leta 2014, vsak iz drugega stega, različne
starosti in obeh spolov)
• 25 bivših voditeljev (ki so skavte zapustili leta 2014, vsak iz drugega stega, različne starosti in
obeh spolov)
• 25 potencialnih voditeljev (mlad, ki si želijo postati voditelji)
• 25 potencialnih članov (tisti, ki so izrazili željo, da bi se pridružili naši organizaciji)
• 25 neaktivnih mladih - mladi, ki niso vključeni v nobeno organizacijo (11-20 let, različne starosti,
vsak iz drugega kraja/regije in obeh spolov)
• 25 neaktivnih mladih v starosti voditeljev (11-20 let, različne starosti, vsak iz drugega kraja/
regije in obeh spolov)
INTERVJUJI IN OKROGLE MIZE
S kvalitativnim delom raziskave smo želeli razumeti razloge za določen pojav. Spraševali smo
predvsem, zakaj?
4
Intervjuji:
• 7 članov
• 4 bivši člani
• 4 člani drugih organizacij
• 4 nečlani (neaktivni mladi – niso vključeni v nobeno organizacijo)

Okrogle mize (z vsako ciljno skupino ena):
• člani > 3 udeleženci
• bivši člani > 2 udeleženca
• nečlani > 4 udeleženci
• starši članov > 5 udeležencev
• starši bivših članov > 2 udeleženca
• starši nečlanov > 2 udeleženca
POTEK PROJEKTA
7. jan. 2015
Prvi Skype sestanek z WAGGGS-om. Pogovor o
pričakovanjih glede projekta.
April 2015
Sestavljanje tropa in prenos znanja, pridobljenega
na usposabljanju, na druge člane tropa.
18.–22. mar. 2015
Usposabljanje. Predstavniki držav, sodelujočih v
raziskavi, smo se sestali na dvodnevnem srečanju,
kjer so nam predstavili metodo dela in smo se
dogovorili o nadaljnjem poteku projekta ter
medsebojnem deljenju rezultatov. Dogodek smo
gostili v Ljubljani.
April 2015
Izbor kandidatov za ankete, intervjuje in okrogle mize. Pri izbiri kandidatov smo pazili na uravnoteženost med
spoloma in na pripadnost regiji. Pri članih smo zajeli samo tiste iz veje PP, (No)PP in zadnje leto veje IV. Največ
težav smo imeli pri pridobivanju bivših članov in nečlanov.
Maj 2015
Spletna anketa. S pomočjo gradiv, pridobljenih
na usposabljanju, smo pripravili spletno anketo, s
katero smo anketirali 200 oseb. Tehnično izvedbo
je v celoti prevzela pisarna, pri iskanju anketiranih
članov in bivših članov pa so bili v veliko pomoč
stegovodje.
Maj–Junij 2015
Okrogle mize. Po vnaprej pripravljenem vprašalniku
so trenerji iz skupnosti trenerjev izvedli 6 okroglih
miz. Tudi okrogle mize smo posneli in nato prepisali.
Večina okroglih miz je trajala dlje od predvidenega
časa, saj so udeleženci klepetali še dolgo po koncu
uradnega dela. Vsi so bili veseli možnosti, da lahko
povedo, kaj si mislijo o skavtih.
Maj–Junij 2015
Intervjuji. Trop je s pomočjo regijskih vodstev
opravil 19 intervjujev. Intervjuje smo snemali in nato
v celoti prepisali. Prepisovanje je bil časovno zelo
zamudno, pomagala je tudi pisarna. Vsi intervjuvanci
so bili zelo odprti in veseli možnosti povedati svoja
razmišljanja. Za intervjuje s člani drugih organizacij,
ki se tudi ukvarjajo z mladimi, smo izbrali tabornika,
planinca, gasilca in športnika.
Junij 2015
Intervju z odločevalci. Po v naprej predvidenem
vprašalniku je intervju za nas izvedel WAGGGS,
ker smo predvidevali, da bodo odločevalci tako
lažje povedali tudi kakšno kritiko na naš račun.
Intervjuvali smo direktorja Urada za mladino mag.
Petra Debeljaka in nadškofa msgr Stanislava Zoreta.
6. Julij 2015
Mentorska ura. Opravili smo daljšo Skype
konferenco z mentorjem Noahom iz Northstara
(WAGGGS-ov mentor). Na kratko smo predstavili
posamezne sklope raziskave, Noah nam je svetoval,
kako se lotiti analize.
4.–6. September 2015
Usposabljanje II. Usposabljanje je imelo dva dela.
V prvem delu smo imeli z mentorji iz WAGGGS-a
individualne delavnice, kjer smo temeljito pregledali
rezultate raziskave in opredelili področja, na kateri
je treba analize še izboljšati. V drugem delu smo si
rezultate delili med državami in izmenjevali izkušnje
o tem, kako bi kar se da učinkovito reševali težave,
ki jih je pokazala raziskava.
April-Maj 2016
Predstavitev rezultatov raziskave na čajankah
ljubljanske regije.
September 2016
Vsak steg dobi celotno poročilo.
Julij–Avgust 2015
Analiza raziskave. Trop je pretresal rezultate in
iskal, kaj je statistično značilno in predvsem katera
so bistvena sporočila. Podrobno smo pregledali vsak
segment (člani, voditelji, starši, odločevalci) in vsak
podsegment (bivši, potencialni, aktualni). Na koncu
smo pogledali še raziskavo kot celoto. Kaj je tisto,
kar je značilno za vse segmente (nujna sprememba),
in kaj tisto, kar se pojavlja samo občasno.
September 2015
Izboljšanje analize na podlagi priporočil z
usposabljanja II.
Oktober–December 2015
Predstavitev rezultatov na različnih državnih
dogodkih v Združenju.
Januar–Februar 2016
Priprava poročila.
5

VERODOSTOJNOST PODATKOV
Pridobivanje sodelujočih v raziskavi, izvajanje intervjujev in okroglih miz, analiziranje podatkov in
pisanje priporočil je bilo v celoti izvedeno s strani prostovoljcev ali zaposlenih v ZSKSS. Ta pristop
smo uporabili, ker:
• smo tako lažje prišli v stik s potencialnimi sodelujočimi v stegih,
• smo na ta način sodelujoče in organizacijo opremili z novim znanjem,
• v okviru postavljenega proračuna ni bilo dovolj finančnih sredstev, da bi lahko plačali neodvisne
strokovnjake.
Ker so bili prostovoljci in zaposleni tako močno vključeni v izvedbo raziskave o lastni organizaciji,
obstaja verjetnost, da so določeni rezultati prikazani nekoliko popačeno.
6

STARŠI
METODOLOGIJA IN VZOREC
Izvedli smo tri okrogle mize, po eno z vsako od naslednjih skupin: starši članov (5 udeležencev, ki
imajo otroke v VV in IV), starši bivših članov (2 udeleženca) in starši nečlanov (2 udeleženca).
KAKO SO SE ČLANI PRIDRUŽILI SKAVTOM?
Glavni razlogi, zakaj so se otroci pridružili skavtom, kot jih vidijo starši:
• Pobuda za pridružitev v veliki meri pride od otrok samih. Otroci so za skavte slišali od svojih
prijateljev, sorodnikov, sošolcev ali pri verouku.
• V nekaterih primerih starši sami želijo/so želeli, da se njihov otrok pridruži skavtom. Starši želijo,
da se njihov otrok pridruži skavtom, ker:
◊ opažajo, da otrok nima primerne družbe,
◊ otrok premalo časa preživi v naravi,
◊ si želijo katoliške vzgoje s poudarkom na vrednotah,
◊ so bili sami skavti in želijo, da imajo tudi otroci to izkušnjo.
Katere so glavne ovire ali pomisleki, ki jih imajo starši, preden svojega otroka vpišejo h skavtom:
• Strah pred tem, ali bo možno uskladiti vse dejavnosti, ki jih ima otrok - kako bodo skavti vplivali
na šolo, treninge, glasbeno šolo in na družinsko življenje.
“Poznam skavtsko skupino, kjer voditelji prihajajo v konflikt z družinami, ki smo ali so časovno
obremenjene z raznimi dejavnostmi. Namesto da bi bila skavtska dejavnost podpora družini,
lahko v nekaterih primerih razbija … “
mama skavtov, tudi sama je bila voditeljica
7

• Velika ovira je prevoz na srečanja. Starši to, da je treba otroka kar naprej nekam vozit, pogosto
doživljajo kot zelo mučno in časovno potratno.
• Pri skavtih se ne dobi nobenega potrdila ali certifikata, ki bi otroku pomagal pri iskanju zaposlitve.
Starši pred vpisom zato pogosto tehtajo med skavti in npr. glasbeno šolo.
DOJEMANJE SKAVTSTVA, SPLOŠNI OBČUTKI GLEDE SKAVTOV
POZITIVNI OBČUTKI:
Na splošno imajo starši zelo pozitiven odnos do skavtov. Pogosto so skavti po prioriteti na višjem
mestu kot ostale aktivnosti.
“Mi smo vedno, kar se teh dejavnosti tiče, rekli, da če se za nekaj odločiš, potem moraš pri tem
vztrajati. Ne preveč aktivnosti, skavti so bili na vrhu teh preferenc, s katerimi aktivnostmi naj bi
se ukvarjali … ampak če ste pa to sprejeli, potem je treba iti do konca.”
oče skavta
Skavti smo pomoč staršem pri vzgoji. V skavtih starši vidijo varno okolje, kjer otrok raste, se
razvija in zabava. Po mnenju staršev imamo skavti na otroka bolj pozitiven vpliv kot šola. Staršem
je všeč, da se morajo otroci znajti v tako različnih situacijah, saj se jim zdi to super priprava na
odraslost. Zelo je bil pohvaljen tudi odnos voditeljev do otrok, saj se voditelji do otrok vedejo
spoštljivo in nanje ne vpijejo ali jih zmerjajo (izkušnje s športnega treninga). V tem kontekstu so
kot zelo pozitivne izpostavljene naslednje komponente:
• Vrednote in verska vzgoja, ki je pri skavtih podana na tak način, da jo otroci sprejemajo in jo
imajo radi.
• Vzgoja za ljubezen do domovine. Pri skavtih pojemo himne, obešamo zastave in imamo
aktivnosti, ki dajejo pomen slovenstvu.
• Izgradnja identitete in pozitivne samopodobe. Starši prepoznavajo, da ima to, da je njihov
otrok skavt, velik pomen. Da je skavtstvo postalo del otrokove identitete. S tem pa tudi
skavtski zakoni, vrednote, načela … Skupaj z prevzemom »skavtske identitete« se izboljša
tudi otrokova samopodoba.
Starši navajajo, da se njihovi otroci udeležujejo skavtskih srečanj, ker se na njih počutijo sprejete, so
radi v družbi starejših, pripadajo skupini. Otroci na srečanjih uživajo, ker jim znamo postaviti ravno
prav težke izzive.
“Ko čutiš, da nekam spadaš, da si, kar si, in je to v redu. To se mi zdi glavno, da se otrok res nekje
počuti varnega, da ve, kaj je tam njegova vloga. Ve, da se lahko zanese na ljudi.“
mama bodočih volkuljic
Starši so izpostavili, da jih tudi drugi starši pogosto sprašujejo o skavtih. Ti starši razmišljajo o vpisu
otrok k skavtom, vendar imajo dvome predvsem o varnosti, preveliki disciplini, veri in koristnosti
skavtskih aktivnosti za otroke. Starši skavtov so v večini primerov v takih situacijah naši ambasadorji
in drugim staršem priporočajo vpis.
8

“Kako pa gledam kot mama? Malo sem »razdvojena«, včasih začnem: »Pa kako bodo te naše
otroke, pa bodo … Pa drugi so tudi meni otroke zaupali, pa jim moram tudi jaz, ne smem preveč
… Bodo že uredili sami, tako kot mislijo.« Razumem pa mogoče starše, ki sami niso tega izkusili
in imajo pomisleke. Pa vedno znova razlagam drugim staršem, kako so v četi, da so z vodnikom
in da se morajo naučiti sami, da jim mora biti zaupano in da morajo imeti prostor, da se razvijajo
…“
mama skavtov, tudi sama je bila skavtinja
NEGATIVNI OBČUTKI
Negativni občutki so bili pri vseh skupinah (tudi pri bivših članih) izraženi v precej manjši meri
kot pozitivni. Bolj obrobno, bolj kot skrbi. Starši so glede negativnih občutkov tudi manj enotni.
V enem kraju jih moti nekaj, drugje pa spet kaj drugega.
• Komunikacija s starši je bila kljub zgoraj napisanemu najbolj pogosta negativna izkušnja.
Z vidika staršev smo skavti partnerji pri vzgoji otrok. V tem kontekstu starši želijo več
sodelovanja, več informacij o tem, kaj se pri skavtih dogaja, zakaj so aktivnosti takšne, kot so,
in kakšen je njihov namen. Za starše je zelo pomembno, da so o različnih dogodkih obveščeni
pravočasno, da so podane informacije celovite in da se ne spremenijo zadnji hip. Prav tako
starši pogrešajo več informacij s strani Združenja. Zanima jih, kakšen je aktualni vzgojni
namen, kam gre organizacija, kakšni so naši cilji itd.
• Duhovnost in sodelovanje z župnijo. Starši zaznavajo občasna trenja med ZSKSS in Cerkvijo.
Opažajo tudi, da nekateri stegi ne sodelujejo več na žegnanjih, pri postavljanju jaslic in ostalih
župnijskih aktivnostih. Strah jih je, da bi se duhovnost in katolištvo med skavti izgubilo. Večina
staršev namreč ravno v katolištvu vidi ključno prednost naše organizacije pred drugimi.
• Slab ugled skavtov med vrstniki otrok. Starši opažajo, da je v starosti med 12 in 15 njihove
otroke sram, da so skavti, čeprav na aktivnostih načeloma uživajo. To se kaže predvsem v
tem, da otroci nočejo nositi kroja in jih je sram povedati, da hodijo k skavtom.
“Zadnjič so se dekleta zmenila, da gredo na srečanje na sprehod (v bolj znan kraj) … In jo
vprašam: »Kje pa imaš kroj ali vsaj rutko?« »Ja v torbi.« In potem sem jih opazovala, ko so šle ...
enostavno ne vem, če so vse imele rutko in jim je bilo nerodno priznati, zakaj so se tam dobile.
Ampak sem pomislila, da še ni dovolj zrela, da bi povedala celemu svetu: «Jaz sem skavtinja,
tega me ni sram.« Je tako obdobje. Ampak bomo delali na tem, da bo tudi ona znala pričevati:
»Jaz sem skavtinja, sem ponosna …”
mama skavtinje, tudi sama je bila voditeljica
AKTIVNOSTI
Splošno mnenje staršev je, da aktivnosti in programi, ki jih ponujamo otroku, omogočajo
celosten razvoj in napredovanje na številnih področjih.
“Enostavno sem želela otrokom privoščiti avanturo, doživetja, ki jim jih ne more nič drugega
dati. V bistvu nikjer drugje ne moreš doživeti, imeti takih priložnosti in izzivov, kot pri skavtih.
To je bilo glavno.“
mama skavtov, tudi sama je bila skavtinja
9

AKTIVNOSTI, KI JIH NAJBOLJ POVEZUJEJO S SKAVTI
Staršem je všeč, da imamo pri skavtih toliko in tako raznolike aktivnosti. Kot skavtske aktivnosti
vidijo redna srečanja, tabore in zimovanja. Opažajo, da njihovi otroci še posebej uživajo na
aktivnostih, ki vključujejo več stegov (tečaji za vodnike, regijska srečanja, Jakec, jamboree ipd.).
AKTIVNOSTI POSEBNEGA POMENA
Za starše so zelo pomembne aktivnosti, ki vključujejo duhovnost. Deloma so kritični do tega
področja, saj opažajo, da nekateri voditelji niso dovolj usposobljeni za izvajanje katehez ali pa se
jim zdi, da voditelji za to področje sploh niso zainteresirani. Skavtske maše (v naravi) vidijo kot
unikatno duhovno doživetje, ki se otrok še posebej dotakne.
“Prednost skavtstva v primerjavi z drugimi dejavnostmi pa mi je dejansko prav ta duhovna
dimenzija. Glede na to, da imamo že toliko let skavte pa katoliške gimnazije, včasih se mi zdi,
da se ljudje kar zgubijo nekje, ali se res nič ne prime, se sprašujem, ali pa samo jaz ne vidim,
mogoče v svojem okolju. Praktično, ko si na delovnem mestu, da ti ni noben problem razlagati,
da si kristjan, pa naj bo na sestanku, kamorkoli greš po svetu … Prav ta dimenzija mi je res
pomembna.”
oče, nima otrok pri skavtih
Starši kot zelo pomembnega prepoznavajo tudi sistem osebnega napredovanja, ki ga otroci
jemljejo zelo resno in ki postavlja ravno prav težke izzive.
AKTIVNOSTI, KI JIH STARŠI POGREŠAJO
Starši pogrešajo predvsem več aktivnosti, kjer bi skavti sodelovali z drugimi ali naredili nekaj
dobrega za kraj ali župnijo. Nekaj staršev je omenilo, da v programu nasploh manjka konkretnih
praktičnih izzivov in srečanj, ki bi potekala v naravi.
PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE
V splošnem starši zelo cenijo vse, kar voditelji in organizacija naredi za njih in njihove otroke.
Spodnja priporočila so bila podana v kontekstu, kako organizacijo še izboljšati in povečati njen
vpliv na družbo.
• Manj strog pristop pri odsotnostih na srečanjih. Predvsem pri tistih, ki imajo zelo poln urnik
(šport, glasba). Po mnenju staršev se bistvo skavtstva zgodi na taborih in je v interesu staršev
in dobrobit otroka, da se le-ta tabora udeleži.
“Imam krizo z najstarejšo hčerko (14 let) in išče sebe znotraj te organizacije, ampak je tudi
športnica in vedno izbira – žal pogosto izbere tekmovanje. Sama sebi mora pokazati rezultat
trdega dela. Ker so srečanja ponavadi ob sobotah in če so tekmovanja, včasih enostavno sploh
ne gre trikrat zapored na srečanje. In malo ven pade, ampak to še ne pomeni, da bi ona pustila
vse skupaj. Ni to nek problem, da bi ona pustila, je pa treba, da mi spodbujamo: »nisi šla na
srečanje, ker si imela tek …« ampak normalno, da greš in sploh ni razmišljanja, da ne bi. Ker si
predstavljam, da tudi sama, ko sem bila voditeljica, ko nekoga 4 tedne ni bilo, peti teden težko
računaš, da se bo spomnil in prišel. Potem neha hoditi, ker se odvadijo ritma, ne zaradi drugih
stvari, ker jim ne bi skavti nič pomenili. Pa reče: »Me bodo spraševali, zakaj me ni bilo, pa ne
vem, kaj se dogaja …« Se počuti »dana na stranski tir« …”
mama skavtinje, tudi sama je bila voditeljica
10
• Povabila bivšim skavtom, da se po kakšnem letu nečlanstva ponovno pridružijo organizaciji
(stegovodja vsako leto, ko oddaja seznam članov, vidi, kateri so bivši člani, in lahko razmislite,
koga od njih bi zopet lahko povabili na srečanja ali kot voditelja).

“Sem govorila z enim staršem, je sin bil v 4. letniku, se je srečal z voditeljico in je rekla: »Ti, a
bi prišel nazaj?« Klan je zaključil, ne vem, zakaj … je rekel, da bi. »No, pridi, boš tehnični.« In je
prišel nazaj. Morda je ista stvar kot pri našem drugem sinu, opažam pri najstnikih je tako, da jim
je nerodno … Kaj bi jih potegnilo nazaj? Jaz mislim, da se jih pokliče, se jih vpraša, ko to noro
obdobje mine.”
mama bivšega PP
• Več akcije in več moških likov v veji BB in VV. Starši opažajo, da so srečanja v teh vejah
prevečkrat v skavtskih sobah in da se premalo “nori in pleza”. Starši menijo, da je to povezano
s pomanjkanjem moških voditeljev v tej veji.
• V splošnem, na ravni stega, starši priporočajo več aktivnosti s konkretnim družbenim učinkom
za župnijo ali lokalno skupnost (da so mladi ponosni na to, kaj jim je uspelo narediti, in se
lahko s čim pohvalijo).
“Preveč je teoretično, premalo praktično. Če mi otroke učimo, »pomagaj drugemu, bodi brat/
sestra, pa dobro – gremo v sklopu Karitasa in naredimo nekaj«. Mislim, da je to velika napaka
skavtstva, skoraj mislim, da edina. Preveč se gre v neko teoretiziranje, v neko ideologijo, pa se
ne prelaga tega v življenje: življenje v župniji, življenje v družbi. Skavtske ideje so odlične, tudi
skavtstvo bi bilo bolj prepoznavno in bi dobilo identiteto, pa otroci bi bili ponosni, ker bi vedeli:
»Ja, mi naredimo to in mi smo naredili to in to …« Dejansko se pa nimajo s čim pohvaliti. Ampak
se bojim, da mladim ne zaupamo. Ne zaupamo jim odgovornosti …”
mama skavtinje, tudi sama je bila voditeljica
“Voditelji kdaj jamrajo, da je premajhna vključenost skavtov pozneje v aktivnosti župnije, neke
stvari naprej peljat, ko se konča »normalno« obdobje, jih potem ni nikjer. Premalo, se mi zdi, se
izkoristi potencial za normalno življenje v župniji.”
oče skavta
• Več mednarodnega dogajanja na lokalni ravni. Starši se zavedajo, da je skavtstvo nekaj
mednarodnega in pogrešajo ta vidik na lokalni ravni. Mednarodne aktivnosti vidijo kot tiste,
ki najstnikom burijo domišljijo in jih privlačijo.
11

VODITELJI
METODOLOGIJA IN VZOREC
V raziskavo je bilo zajetih 100 mladih v starosti voditeljev, od tega 25 aktualnih voditeljev, 25
bivših voditeljev, 25 potencialnih voditeljev (mladih, ki bi si želeli postati skavtski voditelji) in
kontrolna skupina 25-ih mladih v starosti voditeljev, ki niso skavti.
ZAKAJ IN KAKO SO SE VODITELJI PRIDRUŽILI SKAVTOM ALI NAS ZAPUSTILI?
Voditelji so se skavtom pridružili, ker so želeli sodelovati pri dejavnostih v naravi in ker so o
skavtih slišali super stvari. Pomembno je tudi, da so v tem videli izziv, priložnost za učenje in
možnost spoznavanja novih prijateljev. Za skavte so izvedeli preko prijateljev ali na dejavnostih,
povezanih s Cerkvijo (verouk, oratorij).
Potencialni voditelji razmišljajo, da bi se naši organizaciji pridružili zato, da bi lahko sodelovali na
aktivnostih v naravi, spoznali nove prijatelje in bili del skupnosti.
Voditelji skavte zapuščajo iz naslednjih vzrokov:
• ker so mi skavt vzeli preveč časa (glavni razlog);
• ker sem imel težave s prihajanjem na srečanja (glavni razlog);
“Malce več organizacije, obvestila z danes na jutri, da se gre na pohod ... meni osebno to ne
znese.”
bivši voditelj
• nisem se čutil povezanega z ostalimi voditelji skavti;
• nisem se čutil poplačan za svoj trud (skoraj nikoli ni glavni razlog).
Kar 85 % anketiranih bivših voditeljev meni, da jim skavtstvo ni dalo dovolj znanja, ki bi jim
koristilo drugje. Med anketiranimi aktivnimi voditelji tega ni menil nihče. Prav tako je zanimivo,
da so bivši voditelji manj vključeni v kakšne druge dejavnosti, manj jih je članov verskih skupin in
občutno manj jih je članov drugih mladinskih organizacij.
DOJEMANJE SKAVTSTVA, SPLOŠNI OBČUTKI GLEDE SKAVTOV
“Kot voditeljica lahko vzgojo mladih od volčičev spremljam od 8. leta do njihovega vstopa v
svet popotnikov, kar je nepozabno - da lahko spremljaš njihov razvoj. Biti na taboru in brez
informacijsko-komunikacijske tehnologije, še vedno doživeti svet nepozabnih dogodivščin, ki ti
ostanejo v spominu. Za vlogo voditeljice sem se izpopolnjevala na tabornih šolah in te metode
se popolnoma skladajo z mojim delom v šolstvo, tako da mi veliko napotkov, iger, dejavnosti,
korakov načrtovanja itd. pride prav tudi v službi.“
voditeljica
12
Mladi v starosti voditeljev (mladi 20+, ki niso skavti) ZSKSS vidijo kot zabavno in pustolovsko
organizacijo, ki spodbuja učenje in osebnostni razvoj. Voditelji delno vidijo organizacijo kot
omejevalno, staromodno in tradicionalno(v večji meri kot člani ali v ZSKSS nevključeni mladi).
Zanimivo je tudi, da voditelji vidijo organizacijo kot raznoliko v precej manjši meri kot člani. Če se
torej voditeljem zdi, da je ves čas »eno in isto«, je za večino članov to pravzaprav nekaj novega
(povprečna dolžina članstva je 3,9 leta).

V primerjavi s člani voditelji vsaj delno vidijo organizacijo kot mednarodno. Kar 80 % skavtskih
voditeljev je aktivnih v vsaj še eni drugi organizaciji. Največkrat je to verska skupina, gasilci,
športno društvo ali druge mladinske organizacije.
“Ker smo skavti aktivni in dejavni, se lotimo velikih podvigov in izzivov ki dajejo veliko izkušnjo
(potovanja, voditeljstvo). Skavti mi omogočajo tudi določeno vrsto zabave, ki je drugje ne dobim
- nore ideje, rituali (vitezovanje, krsti), akcije (kraja zastave), izzivi v naravi. Vse to pripomore
k kvalitetnejšim izkušnjam z naravo, ljudmi, situacijami – in bolj polno preživljanje prostega
časa.“
voditelj
Potencialni voditelji (mladi 20+, ki niso skavtski voditelji) si želijo izzivov. V druge organizacije,
katerih člani so, so se v največji meri vključili, ker jim je to predstavljalo izziv, sledi učenje in
zabava ter spoznavanje novih prijateljev. Dejavnost, v katero so se vključili, so sami opazili v svoji
okolici. V tej starosti priporočila prijateljev ali družinskih članov niso več tako pomembna kot pri
članih. Veliko bolj pomembno je, v kakšni meri se posameznik lahko poistoveti z vrednotami,
poslanstvom in aktivnostmi organizacije, za katero bo opravljal prostovoljno delo.
“Če bi se odločal zdaj, bi moral predelati vse od prve črke do zadnje pike, da bi točno vedel, in če
bi mi bilo všeč, bi se priključil. Kot otrok pa bi rabil samo nekaj, kar bi me navdušilo, in bi rekel,
da grem zraven. Tudi družba bi me spodbudila.”
nečlan, gasilec
KAKO SE SKAVTI RAZLIKUJEMO OD DRUGIH ORGANIZACIJ
Anketiranci v starosti voditeljev vidijo razliko med skavti in drugimi organizacijami v tem, da
skavti celostno vzgajamo. Lotevamo se vseh področij in damo velik poudarek verski vzgoji.
Predvsem slednje predstavlja bistveno razliko v primerjavi z ostalimi organizacijami, saj vodi do
iskrenih in globokih odnosov ter močnih skupnosti.
“Razliko opažam predvsem v tem, da imamo skavti zelo velik zagon in veliko navdušenje ter si
“upamo” početi nove in nore stvari.”
voditelj
Pomembna razlika med skavti in drugimi organizacijami, v katere so anketiranci vključeni, je
tudi jasen namen delovanja in dobra organiziranost. Pri skavtih so vloge bolje razdeljene in
ve se, kdo kaj dela in kdo je za kaj odgovoren. Hkrati s tem nam dobro deluje sistem osebnega
napredovanja, ki voditelje spodbuja, da napredujejo na različnih področjih in da poglabljajo
svojo osebno vero.
“Všeč mi je organiziranost in jasna razdelitev dela, ki je v ostalih društvih, kjer sodelujem, slabša
in nejasna. Všeč mi je to, da so jasni nameni in cilji, kaj se želi doseči, in način preverjanja -
se pravi celotna skavtska metoda, od katere bi se lahko učila društva, kjer sodelujem, saj se
projekti zaradi tega veliko težje izvajajo - zahtevajo veliko več energije. Skavtstvo obravnava
člane kolikor se da celostno in jih spodbuja k napredku na zabaven način, pri drugih društvih pa
je lahko kakšen član prezrt in je samo tam - ne napreduje, ga nihče ne spodbuja k napredku.“
voditelj
13

“Daleč najbolj dodelana metoda, vse ostale mladinske organizacije so jo bolj ali manj povzele.
Skavti so res top.”
voditelj
Skavtstvo je način življenja, postane del identitete posameznika. Skavtstvo je 100%
prostovoljstvo in energija prostovoljcev je največja dodana vrednost Združenja.
“Za razliko od nekaterih ostalih organizacij se pri skavtih lepo čuti, da so voditelji prostovoljci in
so tam le iz veselja do tega, kar delajo.”
voditeljica
PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE
Največ voditeljev je pri vprašanjih v zvezi z izboljšavami predlagalo, naj se še naprej držimo
skavtskih korenin. V tem kontekstu sta najpogosteje izpostavljeni temi več in močnejša
duhovnost (katoliške vrednote, povezanost s cerkvijo) ter čim več aktivnosti v naravi.
“Želim si, da ne bi pozabili na vero. Sam sem namreč imel izkušnjo, da se je v program vse
redkeje vključevalo kateheze, kar je bila delno tudi moja lastna krivda, ko sem bil voditelj. Zdi se
mi, da pozabljamo, da nas tudi naša vera dela takšne, kot smo. Mogoče bi bilo smiselno dajati
še več poudarka pripravi katehez na kakšni taborni šoli, saj bi to bilo koristno za vse, sploh tiste,
kjer sodelovanje z duhovnim asistentom ni najbolj močno. Želim si tudi, da izvršni odbor ne bi
deloval v smislu » mi vemo najbolje, vi kar govorite kar hočete«.“
bivši voditelj
Voditelji predlagajo tudi več uporabe tehnologije, predvsem v promocijske namene. Tu si želijo,
da bi bili bolj aktivni na socialnih omrežjih in da bi znali nagovoriti tudi širši krog ljudi, ne
zgolj naših prijateljev.
“Boljša in večja promocija skavtstva, približanje dejavnosti in dogodkov otrokom že v času male
šole in prvih razredov osnovne šole ter hkrati predstavitev le-teh njihovim staršem. Potrebna je
prenova “imidža pobožnih “sekt” in da se moli ves dan. Uporaba socialnih omrežij in medmrežja,
s čimer lažje vzpostaviš stik z mladino. Izboljšati in popestriti dogodke, jih narediti zanimivejše
ne samo za skavte, ampak tudi morebitne mimoidoče obiskovalce.“
voditelj
Nekaj predlogov je šlo tudi v smeri odpiranja tabu tem (največkrat omenjena spolnost in
istospolni, tudi polpretekla zgodovina - II. svetovna vojna in dogajanje po njej) na srečanjih
SKVO. Glede na to, da je bila raziskava delana ravno v času po vložitvi predloga za družinski
zakonik v državni zbor, bi to morda lahko razumeli tudi kot poziv k bolj aktualnim temam na
splošno.
Voditeljstvo vzame veliko časa. Predvsem so nadležna opravila, povezna z birokracijo in različnimi
projekti. Voditelji pogosto ne vidijo smisla teh opravil in se jim zdijo odvečna.
14

“Mislim, da bi večja vključenost in sodelovanje z župnijo pritegnila starše (ki ne poznajo
skavtstva), da bi lažje zaupali svoje otroke ... V naši župniji se s skavti srečamo samo takrat, ko
prinesejo lučko miru ... kar pa je premalo, da bi otroci spoznali organizacijo in želeli biti njeni
člani.“
nečlanica v starosti voditelja
Bivši in potencialni voditelji ter neskavti predlagajo več reklame in predvsem več družbeno
koristnih aktivnosti tako znotraj Cerkvenih krogov kot zunaj njih. Mestoma se pojavljajo očitki,
da nas ni na župnijskih in dekanijskih dogodkih, kar meče slabo luč na skavte.
“Čeprav ste aktivni marsikje, vas velikokrat pogrešam na raznih dogodkih, ki so skupni širšemu
občestvu, npr. na dekanijski ravni, občasni obiski župnij (npr. s sodelovanjem pri nedeljski maši),
kjer ni skavtskih stegov. Konkretno v svoji župniji pogrešam kakšen obisk skavtov. Veroučencem
ne morem dopovedati, kdo so to. Saj povabim kakšnega sem in tja, če pride ob posebni
priložnosti, vendar je potrebna tudi samoiniciativnost skavtov, da se sami povabijo k nam.”
potencialni voditelj
15

ČLANI
METODOLOGIJA IN VZOREC
V raziskavo je bilo zajetih 127 mladih, večina v starosti PP.
Izvedli smo 4 intervjuje z bivšimi člani/članicami (ki so lani zaključili svojo skavtsko pot), 4
intervjuje s člani druge organizacije (tabornik, gasilec, planinec, športnica), 4 intervjuje z nečlani/
nečlanicami, 6 intervjujev s člani/članicami.
Izvedli smo 3 okrogle mize: s tremi PP, z 2 bivšima PP, ki sta lani zaključila skavtsko pot, in štirimi
neskavti v starosti PP.
Izvedli smo spletno anketo s 25 skavti, 25 bivšimi skavti, 25 neskavti in 25 potencialnimi skavti
(ki si želijo postati člani).
KAKO IN ZAKAJ SO SE ČLANI PRIDRUŽILI SKAVTOM?
Potencialni člani za skavte najpogosteje izvedo preko
• družinskih članov, ki so že skavti;
• od staršev, ki jih spodbudijo k udeležbi, ker menijo, da je to dobro zanje (ne velja za PP);
• punca/fant je skavt;
• skavte vidijo v župniji in okolici.
“Verjetno si otroci, starši ne upajo, ker ne vedo, kako bo … mogoče gredo otroci na dve srečanji
in jim je »bedno«, potem ga starši malo silijo in potem pač neha. Mogoče da ne bi mi skavti
predstavljali, ampak da bi naše mame povedale, zakaj so zadovoljne, da so otroci skavti.”
skavtinja-PP
16
“Skavti so imeli dan odprtih vrat in sem se tam navdušila in povabila še prijatelje. Zanimivo,
ker je bilo nekaj novega in ker je bil kaplan, ki je znal predstaviti kot pustolovščino, preživetje
v naravi.”
bivša skavtinja

K skavtom se nato pridružijo ker:
• si želijo pridobiti nove prijatelje,
• bi se na dejavnostih radi zabavali in učili,
• so prijatelji skavti,
• si želijo preizkusiti veščine življenja v naravi.
Neskavti pa bi postali skavti, ker jim skavtstvo predstavlja izziv in ker jim skavti ponujajo varno
in kreativno okolje. K skavtom želijo na lastno pobudo in ne zaradi staršev (anketirali smo mlade
v starosti PP), zelo jih privlačijo tudi veščine za življenje v naravi, kraja zastave in to, da se
skavti zdijo kot močno povezana skupnost.
“Meni se zdi, da smo »ful« enotni, povezani. Npr. če gledaš Jakca ali pa kej takega, v bistvu si
ena družina. Prideš tja in se kar pogovarjaš z ljudmi, ki jih nikoli v življenju nisi še videl nikjer in
se kar spoprijateljiš in kar hitro si nabereš nova poznanstva.
Mogoč druga stvar, da je večina skavtov »ful« predanih in »ful« voditeljev žrtvuje veliko svojega
prostega časa, zato da se mi imamo lahko v redu.
Mogoče to, da so pri skavtih vsi tako mal »nori«, ne rabiš se delat da si nekaj, kar nisi, ampak si
dejansko lahko to, kar si. To mislim, da dejansko velja za vse skavte. Da so vsi naravni.”
skavtinja, PP
Katere so glavne ovire ali pomisleki, ki jih imajo potencialni člani pred vpisom k skavtom:
• velika časovna obremenitev (z veseljem bi šli na tabor ali kakšno aktivnost, imeti vsak teden
srečanje pa jim je preveč.);
• strah pred tem, kako se bodo vklopili v skupino;
• strah, kako bom izpadel, ker ne znam veščin življenja v naravi in vseh molitev;
• vera je velika ovira pri nekaterih potencialnih članih, zaradi tega elementa se odločajo za
druge aktivnosti.
“Strah me je, da se ne bi vključila v to družbo, da prideš v skupino, ki je že nekaj let skupaj in se
poznajo, poznajo veščine in so že vse to dali skozi. Mene bi bilo kar strah, kako bi me sprejeli in
kako bi se vključila.”
nečlanica
“Pa tudi na Bogu. Na veri je poudarek. V tem smo različni od tabornikov. Nekatere sicer to čisto
odbije, če omeniš vero, ampak meni je to pomemben faktor. Tudi zato sem se odločil za skavte.”
bivši član-PP
ZAKAJ ČLANI ZAPUŠČAJO SKAVTE?
Glavni razlogi za odhajanje članov so:
• težave s prevozom na srečanja,
• nepovezanost z ostalimi skavti,
• pomanjkanje časa,
• nerazumevanje z voditeljem.
“Ena stvar glede skavtov je, da so zelo nepredvidljivi. Saj so srečanja, ampak niso tako stalni, niso
stalno enaki, vsak teden. Srečanja niso (klan) vedno ob točno določeni uri, isto vsak teden. Ni
vsakič nadgradnja ampak je vsakič nekaj drugega. In je težko usklajevati z ostalimi dejavnostmi.
Je dobro, da ni ukalupljeno, je pa zelo stresno za planiranje.”
bivši član
17

“Kaj je bil ključni razlog, da si odšel? Zmeraj so bili ob sobotah in se nisem mogel uskladit z
ostalimi stvarmi. Še tisto soboto, ko sem bil doma (ker zdaj študiram v Ljubljani), sem imel
skavte in nisem mogel nič narediti doma. Zato sem se odločil, da izstopim, bolje kot da sem
samo polovično pri vsem skupaj. Tudi naprej bom ostal doma in delal na kmetiji. Čustvenih
razlogov za odhod ni bilo, bili smo kolegi, skupina je bila super.”
bivši član-PP
DOJEMANJE SKAVTSTVA, SPLOŠNI OBČUTKI GLEDE SKAVTOV
Skupnost, pristni odnosi, prijateljstva, prave vrednote, skrb za naravo in osebna rast. To
so besede, s katerimi člani najpogosteje opisujejo skavte. Vidijo nas kot organizacijo, kjer je
polno zabave, pustolovščin in raznolikih aktivnosti. Člani nas vidijo kot alternativo tehnologiji,
potrošništvu in t. i. mainstream kulturi.
Bivši člani skavte dojemajo podobno kot člani, nečlani pa nas pogosto vidijo kot zaprto
skupnost s posebnimi rituali. Zdi se jim, da skavti ne ponujamo priložnosti za potovanja in
spoznavanje drugih kultur. Nečlani v skavtih tudi ne prepoznavajo potenciala za reševanje
svetovnih problemov. Kot organizacija smo v njihovih očeh videni staromodni. Sicer pa tudi
nečlani skavte prepoznavajo kot močno skupnost s katoliškimi vrednotami, ki ima raznolike
in zabavne aktivnosti. Če slišijo, da je nekdo skavt, to zanje pomeni, da je aktiven in da ima
vrednote.
KAKO SE SKAVTI RAZLIKUJEMO OD DRUGIH ORGANIZACIJ
V čem smo skavti slabši od ostalih organizacij:
• V aktivnostih smo zelo široki. To pa pomeni, da ničesar ne delamo zares. Npr. pri skavtih
veliko pôjemo, nismo pa pevski zbor, pri skavtih imamo veliko tekmovanj, ampak nobeno od
teh tekmovanj ni zares konkurenčno. Pri skavtih lahko odkriješ svoj talent, pogosto pa ga
ne moreš zares razviti.
• Pri skavtih ne dobiš vez za službo. Če se namesto skavtov odločiš za glasbeno šolo
ali treniranje v športnem klubu, se ti čas, investiran v to dejavnost, lahko povrne v obliki
zaposlitve na koncu poti. Če ne pa imaš vsaj splošno priznano in družbeno ugledno potrdilo,
da imaš neka znanja, veščine.
“Zdi se mi, da je pri skavtih res vse zajeto, je veliko raznolikosti (različne športne dejavnosti,
kampiranje, učimo se novih veščin, kako preživeti v naravi, učimo se sodelovanja, sprejemanja,
človeških odnosov). Pri drugih organizacijah so osredotočeni bolj na en cilj (npr. samo igranje
enega inštrumenta, samo en šport …).”
nečlanica-starost PP
18

V ČEM SMO SKAVTI BOLJŠI OD OSTALIH ORGANIZACIJ
• Pri skavtih zgradiš prava prijateljstva, ki trajajo vse življenje. Delamo na skupnosti, na
iskrenosti. Na aktivnostih se člani res povežejo.
“Skavti so že več kot pol življenja del mene in se jih nikoli ne naveličam. Ko sem trenirala kakšen
šport, sem se zmeraj po letu ali dveh naveličala in menjala za kak drug šport. V mladinski
skupini si tudi nekaj let in potem se konča, postaneš starejši in všeč ti postanejo kakšne druge
stvari, menjaš okolje. Ko sem pa nekaj let nazaj za pol leta prekinila s skavti, sem se počutila
slabo, čutila sem, da mi nekaj manjka, nekaj, kar mi je v življenju zelo pomembno. In seveda
sem se naslednje leto oktobra priključila nazaj. Za nobeno drugo dejavnost ne bi morala reči,
da mi pomeni toliko kot skavti. Dajo mi veščinsko in tudi drugo znanje, ki ga uporabljam tudi ko
nisem s skavti/pri skavtih. Nobena druga organizacija mi ne more ponuditi toliko časa v naravi,
toliko pustolovščine, izkušenj, veščinskega znanja, enako mislečih ljudi in še mnogo drugih
stvari, ki jih nudi skavtstvo. Skavte res težko primerjam s kakšno drugo organizacijo/skupino,
ker je to dejansko način mojega življenja, v nobeni drugi dejavnosti se skupaj ne povezuje toliko
uporabnih in zanimivih stvari kot pri skavtih.”
skavtinja
• Možnost, da sem takšen, kakršen sem. Številni anketiranci so uporabili izraz »pri skavtih sem
res lahko jaz« ali »nikjer nisem tako sproščen kot pri skavtih«.
• Smo zelo enotni in imamo čut pripadnosti. Ena redkih organizacij, kjer lokalna raven podpira
in sodeluje z nacionalno.
“Pripadnost … mislim, kako je večina skavtov pripadnih organizaciji in navdušenih in želijo
nekaj »narest« in angažirajo »ful« svojega časa prostovoljno za to, da izboljšujejo tudi stvari na
nivoju celotne organizacije..
Ker mislim, da je veliko organizacij tako naravnanih, da svojo krovno organizacijo ali državni
nivo samo kritizirajo.”
bivša članica
• Pri skavtih pridobiš ogromno življenjskih veščin. Sposobnost, da se znajdeš v vsaki situaciji.
“Ne, pri skavtih res nič takega ne pogrešam. Je ravno prav splošno, da so vsi ljudje sposobni, ker
če bi rabili za skavte samo vrhunske športnike ali pa ne vem … ne bi moglo funkcionirat. Morajo
biti ljudje, ki znajo z ljudmi. Morajo pa biti tudi taki, ki so npr. močni za izdelati kakšno zgradbo.”
bivša članica
• Skavtstvo je alternativa. Ponuja nekaj drugačnega. Celostno doživetje, kjer osebno
napreduješ in poglabljaš svojo vero.
19

AKTIVNOSTI
Ali bolje – izkušnje. Anketirance in intervjuvance smo res spraševali o aktivnostih, o tem,
kakšne dejavnosti so jim všeč in kakšne niso. Oni pa so odgovarjali bolj o izkušnjah. Tako ni
tako zelo pomembno, če na poletnem taboru hodite ali kolesarite, kot je pomembno, da člani
dobijo izkušnjo, kaj je to močna skupnost, izkušnjo dobrega voditelja, izkušnjo osebnega
napredovanja, izkušnjo raziskovanja in poglabljanja lastne vere, izkušnjo pomagati bližnjemu.
Program in aktivnosti v veji PP morajo biti podrejene ustvarjanju okolja, ki vodi k tem izkušnjam.
Kar pa se tiče samih aktivnosti, naj bodo le-te čim bolj konkretne in praktične. In čim manj naj jih
bo v skavtski sobi.
AKTIVNOSTI, V KATERIH PP NAJBOLJ UŽIVAJO
• Potovalni tabori in zimovanja.
• Večdnevne ali celodnevne aktivnosti (izhodi, projekti ...).
• Dogodki za PP na državni ravni in medstegovski dogodki za PP.
• praktično izvajanje ŽVN veščin.
AKTIVNOSTI POSEBNEGA POMENA
• Duhovnost in verske vsebine. PP-ji so kritični do »na silo» izvedenih (slabo pripravljenih)
katehez. Takšna »za zraven» duhovnost jih moti. Si pa PP zelo želijo duhovnosti in osebne
rasti. Maša v naravi na PP taboru ali globok pogovor ob tabornem ognju sta pogosto omenjeni
močni duhovni izkušnji.
• Odnos med voditelji in člani. Ni aktivnost, je izkušnja, ki bistveno pripomore k počutju PP
v skupini. Če zaškripa v odnosu PP – voditelj, potem se hitro zgodi, da PP »nima časa» za
skavte.
• Voditeljske kompetence (veščine vodenja) in osebno napredovanje sta dodani vrednosti,
ki jih pri vpisu ne pričakujejo, so pa zadovoljni, da jim skavtstvo to ponuja. Starejši kot so
člani, bolj je pomembno, da jim znamo postaviti primerne izzive in da jim omogočimo osebno
napredovanje.
“Glavne pozitivne strani skavtov? Da se naučiš veščine za preživetje v naravi in veliko za življenje,
še posebej taborne šole. Bil sem bil na TZV in tam so nam res povedali marsikaj, kar pride prav
v vodu, da jih motiviraš, da so pripravljeni sodelovati, da tim deluje … kar ti pride prav tudi v
življenju.”
skavt-PP
AKTIVNOSTI, KI JIH ČLANI POGREŠAJO
• Praktične življenjske veščine. Predlogi, ki so se pojavili: javni nastop, plezanje, Impro liga,
video produkcija, fotografija …
• Mednarodne aktivnosti. V veji PP je tabor v tujini za člane izreden motivator. Vsi so slišali
zgodbe tistih, ki so na takšen tabor že šli in si ga tudi sami želijo izkusiti.
“Da bi nove člane dobili – meni se zdi, da so pri starejših generacijah (nekateri se ne vključijo
v četo, ampak se pozneje v klan ali na koncu čete) potovanja ena taka stvar, ki bi jo morali
veliko bolj poudarjati. Ta zelo pritegnejo. Če bi meni nekdo rekel, da bi šla nekam, kjer veliko
potuješ, delaš zabavne stvari in ni tako drago, da je ta stvar taka – bi se jo mogoče splačalo bolj
poudarjati za starejše.”
20
bivša članica

AKTIVNOSTI, KI BI JIH SKAVTOM PREDLAGALI NEČLANI
• Več konkretnih družbeno koristnih projektov znotraj župnije ali lokalne skupnost. Nečlani
nas vidijo kot precej zaprto skupino, ki se ukvarja predvsem sama s sabo. Hkrati pa v nas
vidijo tudi nekoga, ki bi za lokalno skupnost lahko naredil več.
KAKO PRIDOBITI NOVE ČLANE?
Potencialni člani in nečlani bi si želeli, da bi, preden se pridružijo skavtom, lahko poskusili,
kaj pomeni biti skavt. Niso čisto prepričani, ali je skavtstvo res primerno zanje, ne vedo točno,
kaj skavtstvo sploh je (poznajo predvsem taborjenje in aktivnosti za preživetje v naravi) in ali je
v tej starosti (PP) skavtstvo še primerno zanje. Predlogi, kako v vejo PP pridobiti nove člane, ki
so jih podali nečlani v starosti PP:
• Postani skavt za en dan/konec tedna. Aktivnosti, kjer neskavti za nekaj časa lahko postanejo
skavti in dobijo konkretno izkušnjo.
• Izvedba družbeno koristnih projektov, v katere so vključeni tudi neskavti. Možnost, da nekdo
s skavti sodeluje, jih spozna, in hkrati ustvarjanje skupnih točk s potencialnim članom, saj se
pri projektu trudimo za skupno stvar.
“Bi se pa z veseljem pridružila kakšnemu dogodku, ki bi ga organizirale različne organizacije
skupaj ali pa samo skavti in da se lahko udeležijo tudi tisti, ki niso skavti (pr. kakšna čistilna
akcija). To manjka za mlade - nekaj večjega, da bi se organizacije povezale med sabo – kakšen
skupni, večji dogodek.”
nečlanica, tabornica
• Izpostavljanje za starost PP privlačnih atributov, kot so potovanja, prijatelji, druženje,
aktivizem …
“V naši župniji so se enkrat predstavili, vendar samo za najmlajšo sekcijo, in je izpadlo, kot da
se skavti samo igrajo in ne počnejo nič, kar bi hkrati koristilo še kako drugače. Škoda, da se niso
predstavile tudi starejše skupine.”
nečlanica
• Prisotnost na javnih dogodkih in med ljudmi. Znati se pokazati navzven. Na primer biti v
krojih pri maši, na čistilni akciji. Da ljudje vidijo, kaj delamo in lahko pristopijo do nas.
“Glede na gasilce ste absolutno manj prepoznavni, predvsem pa problematika, ki se mi tu zdi,
prepoznavni vsem ostalim. Med sabo so skavti dobro prepoznavni in imajo jasno definirano,
kaj se tam dogaja, tisti, ki so blizu in jih dobro poznajo, vedo, da je to vse kaj drugega kot
samo tabor in imeti se fino, medtem ko verjetno drugi mislijo, da so skavti samo tisti, ki hodijo
okrog in se imajo fino. Za prepoznavnost moraš čim večkrat biti viden na javnih dogodkih, ko
so dnevi, kjer so prikazujejo društva, skupine, se je treba pokazat, kaj se počne – da ni samo en
postavljen šotor in en ogenj in ena dvignjena zastava in se pôje zraven, ampak da se pove, kaj
se tam dela, kakšno delavnico, praktične veščine. Prepoznavnost bi se morala delati na višjih
ravneh organizacije, oni bi kot prvi morali narediti korak naprej, potem pa je tudi od stega
odvisno koliko želi biti v lokalnem okolju prepoznaven... organizacija bi morala spodbujati, stegi
pa potem izvajati..
gasilec
21

PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE
“Preveč poudarjanja norosti kar tako, po svoje dobro, da nismo tako ukalupljeni, toda počasi mi
je začel manjkati razum – da bi dali malo širši pogled na skavte. Tega mi je res manjkalo in na
koncu mi je to res narobe hodilo. Preveč entuziazma … »dejmo pet pa skakat pa bit umazani«.
Take stvari. Ni mi problem skakat po blatu, samo ni samo to, pa tudi če gledamo proti začetniku
skavtstva, ni samo tega mislil. Mi je v veselje se toliko sprostiti, samo ni samo ta način. Se mi
zdi, da se tukaj da še veliko narediti. Mogoče mi je bilo to v redu v četi, ko še nisem razmišljal o
tem, v klanu pa ne več.”
bivši član
• Dodelati duhovnost v veji PP in pomen služenja.
• Biti bolj vidni v okolici, pripraviti kakšen projekt za župnijo, lokalno okolje.
“Pa pri skavtih mi zelo manjkajo dobra dela in služenje. Tega sploh nismo izvajali. Imeli smo se
super, ampak kar smo delali, smo delali zase, ne za druge.”
bivša članica
• Izboljšati komunikacijo s starši, da razumejo pomen programa in da zaupajo voditeljem.
• Poudarjati tudi druge vidike skavtstva, ne le veščine za preživetje v naravi. Sporočati, katere
kompetence in veščine lahko dobiš pri skavtih.
22

ODLOČEVALCI
O skavtih smo se pogovarjali z mag. Petrom Debeljakom (direktorjem Urada za mladino) in
nadškofom Stanislavom Zoretom.
Njuno mnenje o skavtih je zelo pozitivno. Oba poudarjata, da dajo skavti mladim neprecenljive
življenjske izkušnje in da se takoj pozna, če je bil nekdo skavt ali ne. Oba sta tudi mnenja, da so
skavti dobri in bi morali biti zgled pri aktivnem državljanstvu in sodelovanju v timskem delu.
Nadškof je poudaril, da imajo skavti nalogo, da so alternativa drugim mladinskim organizacijam
zaradi svoje vere, da ponudijo mladim možnost, da živijo svojo vero in odnos do Boga, združen
s skavtskimi vrednotami in dejavnostmi. Morajo ustvarjati in promovirati možnosti, da mladi
rastejo v veri.
Mag. Debeljak pa pravi, da morajo biti pozorni, da bodo vključevali tudi specifične skupine ljudi
(npr. Rome ali mlade z manj priložnostmi). Njihova vloga znotraj mladinskega dela je, da gradijo
osebnost mladega človeka in ustvarjajo možnosti za povezovanje in prijateljstva ter omogočijo
učenje dela v skupini in vzpostavljanje odnosa do narave.
KAJ NAJ SKAVTI IZBOLJŠAJO, DA DOSEŽEJO VEČ MLADIH?
Mag. Debeljak si želi, da bi skavte videl v šolah in različnih drugih krajih, kjer bi skrbeli za izgradnjo
karakterja mladih ljudi v tem svetu, kjer je zmeda, in da bi delali v smeri javnega interesa.
Nadškof Zore pravi, da se morajo skavti aktivno vključiti v župnije/skupnosti, tako da ljudje
vidijo, da so sodelavci, ne le da počnejo »skavtske stvari«. Morajo promovirati in pokazati model
aktivnega sodelovanja v skupnosti, tako bodo dobili tudi nove člane. Morajo biti zvesti svoji
katoliški podobi v javnosti in zaupati v svoje vrednote. Skavti morajo paziti na svojo identiteto,
svoje srce. Na tak način jim bodo tudi starši bolj zaupali.
POZITIVNE STRANI SKAVTOV
Mag. Peter Debeljak:
• Ekonomija obsega: so zelo vplivna skupina na lokalni/regionalni in tudi nacionalni ravni.
• So aktivni člani Mladinskega sveta Slovenije, kjer sodelujejo in omogočajo kakovostne
debate.
• Če vzameš dva mlada, od katerih eden ni skavt, takoj vidiš razliko.
Nadškof Stanislav Zore:
• Skavti otroke zvabijo ven v naravo, stran od pametnih telefonov, in jim ponudijo možnosti,
da ustvarjajo žive, resnične odnose, se učijo sodelovanja, občudovanja in spoštovanja drugih.
V teh časih, ko so ljudje preveč samozadostni, je pomembno, da razvijajo občutek za druge.
• Učijo mlade (in druge ljudi) delati dobro.
• Učijo, kako vztrajati, kako vložiti trud, da nekaj dosežeš.
• Učijo odpovedovanja določenim stvarem.
• Učijo, kako živeti v in z naravo.
NEGATIVNE STRANI SKAVTOV
Nadškof Stanislav Zore:
• Eden od strahov je, da skavti »kradejo« mlade iz župnij – to je sicer skupna odgovornost
(duhovnikov in skavtov), vendar je ta strah realen.
• Določeni starši niso gotovi, da njihovi otroci pri skavtih dobijo pravo vzgojo in prave vrednote
(v smislu katoliških vrednot in vzgoje).
23

24
Mag. Peter Debeljak:
• Naj bodo bolj vključeni v družbo, saj je splošni vtis, da so ZTS bolj vključeni v družbo in zato
bolj vidni.
• V Sloveniji pogreša več dela na tem, kako mladim omogočiti podporo pri njihovih individualnih
poteh v življenju, za kar vidi priložnost v skavtstvu.

POVZETEK RAZISKAVE
KAJ MORAMO SPREMENITI ALI
OPREDELITI NA NOVO?
KAJ MORAMO PRILAGODITI/
IZBOLJŠATI?
V ČEM SMO DOBRI? KAJ
MORAMO OHRANITI?
• Komunikacijski kanal, namenjen staršem.
• Sistem, ki bo članom ob iskanju zaposlitve
formalno priznaval pri skavtih pridobljene veščine.
• Izboljšati javno podobo skavtom med mladimi v
starosti 12 do 16 let.
• Vzgoja za katoliške vrednote in duhovna
razsežnost na aktivnostih.
• Več aktivnosti, usmerjenih v konkreten
družbeni učinek za župnijo ali lokalno
skupnost.
STARŠI • Celostni pristop k razvoju in vzgoji
otrok.
• Pridobivanje vseživljenjskih veščin.
• Gradnja osebnosti in socializacija
otrok.
• Poenostaviti voditeljske aktivnosti (delovanje
SKVO, usposabljanja, dogodki … vzamejo preveč
časa).
• Podporni sistem pri prehodu na trg dela
(priznavanje pri skavtih pridobljenih veščin in
znanj).
• Sistem nagrajevanja, zahval za opravljeno delo.
• Nove oblike članstva za mlade v starosti voditeljev
(ko ne bi bil več voditelj, bi pa še bil del Združenja).
• Vzgoja/izobraževanje voditeljev (upravljanje
s časom, duhovnost, mentorstvo –
individualna skavtska pot, ne za vse enak
“paket”).
• Več priložnosti, kjer voditelji lahko
uresničujejo svoje ideje in spreminjajo
organizacijo.
VODITELJI • Učenje in pridobivanje veščin in
izkušenj.
• Spodbujanje k osebnemu razvoju
in postavljanje ravno prav težkih
izzivov.
• Močna katoliška in skavtska
identiteta.
• Aktivnosti, odprte tudi za nečlane (postani skavt za
en dan).
• Mednarodne aktivnosti kot sestavni del veje PP.
• Skavtski tabori za neskavte.
• Več praktičnih aktivnosti za PP (resnični
projekti, življenjske veščine).
• Več družbeno koristnih aktivnosti v župniji
in lokalni skupnosti.
• javna podoba veje PP in naše organizacije
(ne pečemo zgolj hrenovk).
• Podoba skavtov znotraj Cerkve (smo
katoliška organizacija).
ČLANI • Sproščeno okolje.
• Postavljanje primerno težkih izzivov,
osebno napredovanje.
• Katoliške vrednote in duhovnost.
• Večdnevne aktivnosti (projekti,
izhodi) in tabori nacionalni dogodki.
• Vključevanje obrobnih (marginalnih) mladih v
skavtstvo.
• Bolj aktivno sodelovanje v župnijah in
skupnostih.
• Bolj se vključiti v družbo na splošno.
ODLOČEVALCA • Nadaljevati z dejavnostmi, ki gradijo
osebnost.
• Katoliške vrednote.
• Aktivno državljanstvo.
• Timski duh.
• Alternativa drugim organizacijam.
25

STRATEŠKA PRIPOROČILA ZA LOKALNO RAVEN
Župnija + duhovnost
• Večja vključenost v življenje župnije/dekanije (soustvarjanje, prisotnost na za župnijo
pomembnih dogodkih, kot je žegnanje ali velikonočna procesija, družbeno koristni projekti
v okviru župnije itd.).
• Prioriteta duhovnih asistentov naj bo SKVO in veja PP. Če steg nima dovolj duhovnih
asistentov za vse veje, naj najprej zagotovi duhovne asistente za SKVO in PP, šele nato za
ostale veje.
Delovanje SKVO-ja
• SKVO srečanje naj bo 1x na mesec, na srečanjih naj bo poudarek tudi na izmenjavi izkušenj,
duhovnosti in uvajanju novih voditeljev.
• Veliki SKVO-ji naj več delajo v majhnih skupinah (tropih). Na srečanjih se delo tropa samo
potrjuje/dopolnjuje.
• Uvajanje podpornih članov. V SKVO-ju naj bodo samo tisti, ki resno delajo. Vloge, ki so
potrebne enkrat ali dvakrat letno, naj se preselijo med podporne člane.
• Razmerje med »biti s člani« in ostalim delom za skavte naj bo med 60:40 ali 70:30 v korist
»biti s člani«.
Veja PP
• Letni program (bolj konkreten, več akcije, konkreten družbeni učinek, projektno delo). V PP
mora najprej biti fino, da PP-ji prihajajo na srečanja, iz tega se gradi skupnost in služenje.
• Vpis članov v PP skozi celo leto (majhni klani). Potencialne člane se vabi na jesenovanje,
zimovanje, poletni tabor, da lahko izkusijo, kako je biti skavt.
• Voditelji – komunikacija z ZSKSS (voditelji naj se udeležijo podpornih aktivnosti – srečanj
voditeljev – ali pa naj povedo, kaj je treba spremeniti, da bo bolje).
• V PP vabiti nazaj tiste, ki so nehali v IV.
Veja IV
• Pozornost usmerjena v člane od 13 naprej - gradnja osebnega odnosa.
• Sprostitev kriterijev glede obiska srečanj (večdnevne aktivnosti) predvsem za športnike,
glasbenike ...
Starši
• Pozornost usmerjena v kontakt s starši (pozdravljanje, stisk roke, klic namesto sms-a …).
• Izobraževanje staršev o skavtski metodi, poslanstvu ZSKSS, načinu dela.
• Redni sestanki za starše in najava dogodkov nekaj mesecev v naprej.
26

27