Razvojne značilnosti mladostnika

Razvojne značilnosti mladostnika

I. Mladostništvo ali adolescenca

Adolescenca (adolescentia lat - mladost, mlada leta)
Je pojem, ki označuje prehodno obdobje med otroštvom in odraslostjo.
Značilna je za industrijsko razvite družbe.
Mladostništvo ali adolescenco lahko razdelimo na tri obdobja:
• zgodnje mladostništvo (12-14 let)
• srednje mladostništvo (14-17 let)
• pozno mladostništvo (17-19 let)

PUBERTETA – ADOLESCENCA
Adolescenca je proces duševnega in socialnega dozorevanja,
puberteta pa proces pospešenega telesnega razvoja. Poteka predvsem
od desetega do trinajstega leta pri dekletih in
od dvanajstega do petnajstega leta pri fantih.
Puberteta se konča s t. i. biološko zrelostjo posameznika.

Adolescenca pa traja še več let po doseženi biološki zrelosti. Do izoblikovane odrasle osebnosti,
ki je sposobna popolnoma skrbeti zase in za svoje otroke, je še dolga pot.

PODROČJE
RAZVOJA
Telesno
Senzorno in
motorično
Socialno in
čustveno
Kognitivno
Samopodoba
ADOLESCENCA (12-19 LET)
hitra telesna rast, spolna zrelost
neenakomerna rast v zgodnji adolescenci kot vzrok nerodnosti; v pozni
adolescenci dobra usklajenost gibov
pomembnost prijateljstva in druženja v skupinah, večja nagnjenost k
tveganju
pri nekaterih mladostnikih faza formalnih operacij, zmožnost zamišljanja
hipotetičnih in idealiziranih situacij
odvisnost samopodobe od telesnega dozorevanja, egocentričen pogled na
sebe še dodatno povečuje predstavljanje namišljenega občinstva

V današnjem sodobnem svetu je položaj mladostnikov zelo zapleten.
Uporniško vedenje, ki ga opažamo pri mladostnikih, je treba razumeti v funkciji
začetnih korakov v procesu osamosvajanja od staršev.

Obdobje mladostništva kot prehodno obdobje med otroštvom in odraslostjo se vse
bolj podaljšuje.
Mladostniki vse hitreje telesno dozorijo, medtem ko ekonomsko neodvisnost,
kot končni osnovni pogoj za prestop v svet odraslih, dosežejo čedalje kasneje.

to je generacija, ki je zrasla z računalniki (od koder
izvira njena potreba po večni zabavi in adrenalinu -
tudi na delovnem mestu).
Učijo se preko različnih medijev, veliko tudi na spletu,
v času in prostoru, ki si ga sami izberejo. Velikokrat
imajo več tehnoloških znanj, kot njihovi mentorji ali učitelji v šoli.

Mladostniki pričakujejo in zahtevajo od mentorja in učitelja strokovno vodenje in
omogočanje dvosmernega komuniciranja.
Moramo imeti posluh za njihove težave. Namenimo jim čas, aktivno jih poslušajmo in
jim dajmo vedeti, da se skrbno zanimamo zanje.
Dovolimo jim, da misel izrazijo do konca, ne prekinjamo jih, (razen v primeru, če ne
razumemo sporočila) in ne zaključujmo namesto njih.

Pohvale in graje
Pohvala ima zelo močan motivacijski naboj in jo je smiselno pogosto izrekati.
Pohvalimo tistega, ki sicer ni vedno najboljši, ampak dosega določen napredek pri svojem delu
in tudi tistega, ki je opravil samo določeno nalogo pravilno oziroma uspešno.

Graje
Različne oblike negativnih sporočil delujejo izrazito negativno na motivacijo ljudi.
Negativne oblike sporočil se uporabljajo na samem (na štiri oči), pozitivne pa javno (pred
vsemi).
Pri graji opozorite samo na konkretno napako, NE grajajte na splošno celotnega vedenja.

Identiteta
Oblikovanje lastne identitete je osrednji in najpomembnejši proces v obdobju
mladostništva.
Posameznik si sicer oblikuje identiteto vse življenje, vendar je v mladosti proces
najintenzivnejši in morda tudi najusodnejši.
Identiteto najlažje definiramo s tipičnim vprašanjem Kdo sem?

Potek oblikovanja identitete
Identiteta se v mladostništvu oblikuje na več načinov:
1. Modelno učenje: Mladostnik zavedno in nezavedno opazuje druge ljudi in se od njih
uči.
2. Sporočila drugih: Predstavo o tem, kdo smo, si v življenju ustvarjamo tudi na podlagi
mnenj drugih ljudi o nas.
3. Eksperimentiranje: S preizkušanjem različnih vlog se lahko mladostnik lažje odloča
med tem, kaj bi postal, kaj mu je pomembno, komu pripada.

Vsak človek je osebnost zase, neponovljiv, drugačen od drugih.
Osebnost je relativno trajna, stabilna in edinstvena celota
duševnih,
vedenjskih in
telesnih značilnosti posameznika.

Na razvoj in oblikovanje osebnosti vplivajo predvsem trije dejavniki:

II. Samopodoba
Samopodoba je pomemben del naše osebnosti, ki jo sestavlja vse to, kar si mislimo o sebi,
vse misli in občutki, ki jih imamo v zvezi s svojim jazom.
V obdobju mladostništva (11-12 do 20-21) mora posameznik obvladati naslednje razvojne
naloge:
prilagajanje na telesne spremembe
čustveno osamosvajanje od družine in drugih odraslih
oblikovanje socialne spolne vloge
oblikovanje novih in stabilnih odnosov z vrstniki
razvoj socialno odgovornega vedenja
priprava na poklicno delo
priprava na partnerstvo in družino
oblikovanje vrednostne usmeritve

Na podlagi bolj ali manj uspešnega obvladovanja teh nalog si posameznik izoblikuje odnos
do samega sebe.
Samopodoba je organizirana celota lastnosti, potez, občutij, podob, stališč, sposobnosti in
drugih psihičnih vsebin, za katere je značilno, da jih posameznik pripisuje samemu sebi.

III. Razvoj abstraktnega mišljenja mladostnikov
Abstraktno logično mišljenje se razvije po 11. letu, pri 14.-15. letu pa doseže pri
večini ljudi ravnotežje.
Mladostnik je sposoben logično sklepati, ne da bi potreboval konkretna pomagala.
Razmišlja lahko o tem, kaj bi lahko bilo, ne le o tem, kaj dejansko obstaja.
Sprašuje se o prihodnosti, identiteti, praizvoru, smrti, vesolju ipd.
Oblikuje svoj svetovni nazor, ki še ni konsistenten in ga lahko hitro zamenja z
novim. Bolj ga zanima možno kot resnično, bolj bodočnost kot sedanjost.

IV. Razvijanje vrednot mladostnikov
Vrednote so pojmovanje ali prepričanje o zaželenih končnih stanjih ali vedenjih, ki
presegajo specifične situacije, usmerjajo in vodijo izbiro ali oceno ravnanja in pojavov ter
so urejene glede na relativno pomembnost .
Vsi cenimo vrednote, vendar jih različno osmišljamo in tako ima vsak svojo lestvico vrednot
glede na pomembnost.

Odgovor na vprašanje, kaj so vrednote, dobite, če odgovorite na naslednja vprašanja:
1. Kaj mi je v življenju najpomembnejše?
2. Kaj me osrečuje?
3. Katere so tiste stvari, za katere menim, da jih je treba ceniti in spoštovati?

V. Razvoj vrednot
Že otroci vedo, kaj si bolj in kaj manj želijo. Kljub temu lahko govorimo o pravih vrednotah
šele ob pojavu abstraktnega mišljenja, zato se razvojna lestvica vrednot začne z obdobjem
mladostništva.

Na odločitev, katerim vrednotam dajemo prednost vpliva
naša starost.
dejavniki socializacije: odnosi v družini in z vrstniki, vpliv religije, družbenega
sistema, medijev…
Adolescenti veliko vrednot prevzemajo od svojih vrstnikov.
Vrednote mladostniki povzemajo tudi iz medijev.

VI. Vrednote družbe v primerjavi z vrednotami mladostnikov
Na podlagi vrednot si postavljamo cilje, ki dajejo smisel našemu bivanju.
Glede na vrednote se odločamo, kako bomo zadovoljili svoje potrebe.
Temeljne potrebe imamo vsi enake, vendar jih zelo različno zadovoljujemo.

Vrednote vplivajo na naše odnose z drugimi ljudmi.
Vrednote družbe se lahko sčasoma spreminjajo.
Kadar starih vrednot ni več, nove pa tudi še niso izoblikovane, govorimo o krizi vrednot.

Osebno zorenje je proces, ki poteka od osebe do osebe različno in tudi različno dolgo.
Za nekatere osebe se ta proces žal, nikoli ne konča.
Od mladostnika še ni pričakovati osebnostne zrelosti.

Osebnostna zrelost je sestavljena iz več elementov. Najpomembnejši elementi so:

Osebnost se spreminja vse življenje.
Osebnost se razvija v vseh življenjskih obdobjih.
Vse osebnostne lastnosti pa niso enako pomembne.
Podoba samega sebe ter identiteta posameznika sta v veliki
meri izraz mnenj in pojmovanj, ki jih imajo o tem posamezniku drugi.
Značilnosti, s katerimi prepoznamo osebnost posameznika, imenujemo osebnostne lastnosti.

Med posamezniki lahko opazimo značilne razlike v načinu reagiranja, zlasti v
čustvenem reagiranju.
Temperament je tisto področje osebnosti, ki združuje značilne načine in oblike
reagiranja.

Štirje tipi temperamentov:
Kolerik : silovitost, naglost, razburljivost, čustvena odzivnost, eksplozivnost;
Melanholik : neodzivnost, zavrtost, pesimizem, počasne, globoke in trajne
reakcije;
Flegmatik: mirnost, počasnost, neodzivnost, stabilnost;
Sangvinik : naglost, odzivnost, živahnost, vedrina, produktivnost, podjetnost.

Značaj se kaže v odnosu do sočloveka, do dela, do skupnosti in do samega
sebe.
Medtem ko gre pri temperamentu za načine in oblike reagiranja,
zajema značaj predvsem vsebinske lastnosti osebnosti.
Z izrazom značaj označujemo moralno stran osebnosti – osebnost
ocenjujemo po tem, koliko je njeno vedenje v skladu z družbenimi
moralnimi načeli.

Ugotavljanje značajskih lastnosti je težavno in nezanesljivo.
V vsakdanjem življenju pogosto grešimo, ker površno in prenagljeno sklepamo
o značaju posameznika.
Značajske lastnosti se oblikujejo pod vplivom družbenih norm in vzgoje.
Pogosto pa se zgodaj pridobljene značajske poteze ohranijo vse življenje.
Na oblikovanje značaja vplivata predvsem vzgoja, vplivi okolja (zgledi staršev,
prijateljev, sošolcev, medijev idr.) in samodejavnost.

Sposobnosti so lastnosti posameznika, ki določajo, kakšni bodo njegovi dosežki
na najrazličnejših področjih.
Sposobnosti:
• Gibalne (telesne spretnosti, spretnosti gibanja glave, oči, udov, ročne
spretnosti…)
• Čutno zaznavne (ostrina vida, sluha, tipa, ravnotežja…)
• Umske (besedne, numerične, glasbene, spomin…)
Splošne umske sposobnosti razumemo kot inteligentnost.

Četrto področje lastnosti osebnosti je telesna zgradba.
S telesno zgradbo mislimo na telesne lastnosti, kot so: višina, teža, oblika glave,
dolžina udov, barva kože, oči, razvitost mišic itd...

V kakšno osebnost se bomo izoblikovali glede na telesne značilnosti, je v veliki
meri odvisno, kako se bodo drugi ljudje vedli do nas.
Izrazito lepo osebo okolica drugače sprejema kot manj privlačno.
Posebno ostre so reakcije otrok proti vrstnikom, ki so po telesnem izgledu
drugačni.
Osebnostne lastnosti, ki se pri posamezniku pogosto pojavljajo skupaj, imenujemo
tip osebnosti.