Socialno podjetništvo_Kratki vodič

Socialno
podjetništvo
kratek vodič
www.sociolab.si

Družbena dimenzija,
izrazit in prednostno družbeni cilj,
polje neprofitnih organizacij.
Podjetniška dimenzija,
trajno opravljanje
gospodarske dejavnosti,
polje klasičnih podjetij
Socialno
podjetje
Upravljavska dimenzija,
• omejitve pri delitvi dobička
in/ali premoženja,
• organizacija avtonomija,
• vključujoče upravljanje

Socialna podjetnica in socialni podjetnik
Socialni podjetnik in podjetnica
sta podjetnika z izrazitim čutom
odgovornosti za soljudi in družbo. Svoje
izdelke ali storitve prodajata na trgu, ob
tem uporabljata klasična podjetniška
znanja in veščine, a vendar ustvarjanje
dobička ni izključni niti glavni cilj
njunega delovanja. Predvsem zaznavata
in rešujeta aktualne družbene probleme
z družbenimi inovacijami na tržni način.
Socialna podjetnica in podjetnik živita
od poslovnega delovanja v korist družbe.
Ne delata samo, da bi živela OD nečesa,
temveč obenem delata in živita ZA nekaj.
Težka, a plemenita in
nujna naloga.
Socialno podjetništvo je
najprej podjetništvo
Socialno podjetništvo, kakor vsak drugi
tip podjetništva, temelji na podjetniški
ideji, ki rešuje družbeni problem,
poslovnem modelu, ki zagotavlja
finančno vzdržnost, ter organizacijski
strukturi podjetja, oblikovani po načelih
demokratičnosti in enakopravnosti
zaposlenih ter deležnikov.
Socialno podjetništvo ne
predstavlja socialne pomoči
Socialno podjetništvo ni povezano
s socialno pomočjo ali drugimi
mehanizmi socialnih transferjev.
Besedna zveza »socialno podjetništvo«
je prevod angleškega social
enterpeneurship, ki ga lahko morda
prevedemo tudi kot družbeno
podjetništvo, podjetništvo z
družbenim učinkom ali skupnostno
usmerjeno podjetništvo

Zakaj potrebujemo socialna podjetja?
Socialna podjetja pospešujejo
napredne družbene spremembe.
Za reševanje pomembnih globalnih
in lokalnih družbenih problemov,
s katerimi se vse intenzivneje
soočamo, socialna podjetja na
povsem nov način uporabljajo tržno
naravnane prijeme in strategije.
Trije tipi poslovnih modelov
Ker je socialno podjetništvo
najprej podjetništvo, mora delovati
po dobro in jasno zastavljenem
poslovnem modelu. Ta je bistveni
del vsakega podjetja, saj načrtuje
ustvarjanje vrednosti za kupce
oziroma uporabnike in hkrati
predvideva zadosten denarni
tok za nemoteno poslovanje in
razvoj podjetja. Poznamo tri tipe
socialnopodjetniških poslovnih
modelov, ki se razlikujejo glede na
vir financiranja. Tržni model temelji
na financiranju iz tržnih virov,
hibridni je kombinacija tržnih in
netržnih virov, netržni pa temelji na
financiranju iz javnih virov. Večina
socialnih podjetij v Sloveniji deluje
po hibridnem poslovnem modelu.
Podjetniško delovanje
v skladu z načeli
Socialna podjetja se od »klasičnih«
gospodarskih subjektov najbolj
razlikujejo v delovanju po načelih,
ki morajo biti vključena v poslovni
model. Namen načel je zagotavljati
prav tako družbeni in demokratični
značaj socialnopodjetniškega
delovanja. Socialno podjetje zato
deluje avtonomno, nepridobitno, v
javnem interesu, neodvisno, tržno
naravnano, poslovno pregledno,
družbeno koristno, v delovanje
vključuje prostovoljsko delo, odločitve
sprejema po načelu enakopravnosti
članstva, zagotavlja sodelovanje
deležnikov pri upravljanju, člani pa
v njem delujejo prostovoljno. Načela
delovanja so podrobneje opredeljena
v Zakonu o socialnem podjetništvu.
Kaj so družbeni problemi?
So predvsem problemi konkretnih
ljudi, ki jih srečujemo v lokalnem
okolju. Prav tako so to globalni
problemi, ki jih lahko rešujemo
v lokalnem okolju, na primer,
staranje prebivalstva, revščina,
brezposelnost, nezdrava,
nevarna in nekakovostna hrana,
netrajnostna raba energije,
podnebne spremembe, migracije,
izključujoča in neinovativna družba.
Večji kot je problem, več
ljudi se z njim sooča in več
uporabnikov ali potrošnikov
lahko socialno podjetje pridobi.
Za uspešno socialno podjetje
in uspešno odpravljanje ali vsaj
ublažitev družbenih pomanjkljivosti
je ključna pravilna opredelitev
družbenega problema.

Družbene inovacije
Družbene inovacije rešujejo
družbene probleme, lahko so
netehnološke ali tehnološke in v
obliki storitve, izdelka ali modela.
Družbene inovacije so
nove ideje (produkti,
storitve, modeli),
ki hkrati učinkovito
odgovarjajo na potrebe
družbe in ustvarjajo
nove družbene odnose
in sodelovanja. So
inovacije, ki ob
splošnih koristi za
družbo povečujejo tudi
zmogljivost družbe
za ukrepanje.
Primeri inovacij, ki SO družbene
inovacije, so medgeneracijski center,
migrantska kuhinja ali skupnostni
urbani ekovrtovi. Primeri inovacij,
ki NISO družbene inovacije, pa
so nov vzglavnik, ki je samo nov
produkt, ali nov način plačevanja
položnic, kar je samo nova storitev.
Nekatere družbene inovacije
niso primerne za socialno
podjetništvo, kot na primer
participativni proračun.
Primeri inovativnih socialno
podjetniških rešitev so reciklaža
in ponovna raba izdelkov ter
prodaja po nižji ceni (trgovina
Smetka), zaposlovanje in integracija
ranljivih ciljnih skupin na trg
dela glede na njihove sposobnosti
in potenciale (Skuhna) ali
trajnostna lokalna prehranska
preskrba (Zadruga Dobrina).
Dejavnost socialnega podjetja
ni omejena in se lahko odvija
na vseh gospodarskih in
negospodarskih področjih.
Družbeni učinki
Uresničevanje poslanstva socialno
podjetje dokazuje z doseganjem
družbenih učinkov, ki so posledica
dobre opredelitve družbenega
problema v poslovnem modelu.
Družbeni učinki so kratkoročne
in dolgoročne spremembe v
ciljnem prebivalstvu, ki so
nastale kot posledica aktivnosti
socialnega podjetja.
Pridobitev statusa socialnega
podjetja (so. p.)
Status socialnega podjetja
lahko pridobi že ustanovljena
nepridobitna pravna oseba, na
primer, gospodarska družba,
društvo, zavod, ustanova, zadruga,
evropska zadruga, zaposlitveni
center ali invalidsko podjetje.
Nepridobitna pravna oseba odda
vlogo za registracijo spremembe
akta o ustanovitvi ali temeljnega
akta, s katero se preoblikuje v
socialno podjetje, pristojnemu
registrskemu organu.
Socialno podjetje lahko registrira
le pravna oseba, medtem ko fizična
oseba, na primer samostojni
podjetnik ali kmet, statusa ne more
pridobiti. Za pridobitev statusa
mora nepridobitna pravna oseba
svoje pravne akte uskladiti z določili
Zakona o socialnem podjetništvu.
Nepridobitna pravna oseba po
pridobitvi statusa za imenom
organizacije doda dostavek
»socialno podjetje« ali okrajšavo

»so. p.« (npr. Naša zadruga,
so. p. ali Naša firma, so. p.).
Seznam registrskih organov in opis
postopka registracije najdete tukaj:
garancija, subvencija obrestne
mere, kritje stroška kredita,
subvencija za razvojne projekte
podjetja, vlaganje v razvoj poslovne
infrastrukture, regijska garancijska
shema, lokalne akcijske skupine in
podobno. Nevladne organizacije,
ki so socialna podjetja, lahko del
sredstev pridobijo tudi z donacijami,
sponzorstvi, članarinami ali
namenitvijo dela dohodnine.
Kam po informacije in podporo?
Pridobivanje sredstev
Najpomembnejši del prihodkov
socialno podjetje ustvari na trgu!
Vsekakor pa lahko, kakor tudi druge
organizacije oziroma gospodarske
družbe, kandidira na razpisih
za javna ali zasebna sredstva.
Obstaja več povratnih in
nepovratnih oblik pomoči iz javnih
sredstev, na primer subvencija,
posojilo, jamstvo, ugodni posredni
in neposredni kredit, kreditna
V Podravju je v okviru projekta
SocioLab na voljo celovita
podpora na področju socialnega
podjetništva in zadružništva. Več
informacij je na www.sociolab.si.
Lažje ali težje?
Sta socialna podjetnica in podjetnik
pred težjo nalogo kot »klasična«
podjetnica in podjetnik? Morda
res, a če se poslovnih dejavnosti
lotevamo s srcem in v dobro soljudi
in celotne družbe, soustvarjamo
boljšo in pravičnejšo prihodnost.
RAZLIKE MED SOCIALNIM PODJETNIŠTVOM IN PODJETNIŠTVOM
Podjetništvo
Socialno podjetništvo
Vir idej Prepoznavanje tržnih niš Prepoznavanje tržnih
niš na področju
družbenih problemov
Namen
ustanovitve
podjetja
Donosnost
Rast podjetja in
ustvarjanje dobička
Ustvarjanje dobička za
podjetnika/lastnika
Rast podjetja in rast
družbenega kapitala
Ustvarjanje dobička in
naprednih družbenih
sprememb

Zloženka je nastala v okviru projekta Aktivno in povezano za nova delovna mesta in vključujočo
družbo – SocioLab, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada
in Republika Slovenija v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske
politike v obdobju 2014–2020. Več o podobnih projektih najdete na www.eu-skladi.si.