19.08.2020 Views

Festival Izrekanja BREZMEJNO

Programska knjižica festivala Izrekanja BREZMEJNO

Programska knjižica festivala Izrekanja BREZMEJNO

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

NASLOVNICA

[vizualija]


UVODNIK –

Kristian Koželj, umetniški vodja Festivala Izrekanja

S tretjo izvedbo festival Izrekanja postaja stalnica v celjskem in slovenskem kulturnem

oziroma literarnem prostoru.

Čeprav smo zaradi krize, povezane s pojavom bolezni covid-19, morali sprejeti nekatere

boleče odpovedi in del dogajanja prestaviti v virtualni prostor medmrežja ter bo letos v

večji meri umanjkala mednarodna razsežnost festivala, vrhunski domači gostje

zagotavljajo, da program ne bo osiromašen v smislu kvalitete.

Posebno vrednost bodo festivalu dali pesniki najmlajše generacije, ki bodo letos s svojo

poezijo pomembni soustvarjalci festivalskega dogajanja.

Vsebinska usmerjenost letošnjega festivala je jasna in premočrtna: Brezmejno(st).

Pravzaprav bi težko bolje povzeli karakter našega festivala nasploh.

Poezija se v svojem bistvu odpira v brezmejnost. Bataille pravi, da je ena od oblik

erotizma, sile ki človeka prestavi iz profanega časa in prostora v nek drugi čas in prostor,

ki je presežen, neomejen, posvečen (čeprav se temu izrazu v izogib nepotrebni

mistifikaciji izogibamo, gre bolj za filozofsko dojemanje svetega kot tremendum et

fascinosum). Kot takšna poezija ne prenese cone udobja in nenehno sili onkraj njenih

meja, onkraj meja posameznikove in kolektivne izkušnje, v neznano in nepredvidljivo.

Poezija tudi razbija meje jezika, kar je pravzaprav logično glede na pravkar povedano,

po analogiji Wittgensteinove misli, da so meje mojega jezika meje mojega sveta.

Predvsem v zadnjem času pa se ponovno vzpostavljajo meje, ki s(m)o jih starejše in

srednje generacije že pozabile, prepričane, da smo jih kot civilizacija presegli, mladi in

najmlajši pa se jih sploh ne spominjajo in jih v njihovi izkušnji sveta ni. Migrantskobegunski

tokovi zadnjih let in za povrh še najhujša zdravstvena kriza po španski gripi

1918 so v jedro Evrope zasejali strah, ki se je manifestiral v prepričanju, da smo zares

varni le z omejitvami, zamejitvami, ločitvami … kar je pripeljalo v čudno in

nedoumljivo stanje, kjer se denimo enači fizično in socialno distanco, ta pokvečeni

hibrid pa postaja centralna vrednota, h kateri spodbujajo oblastne strukture. Kot je sicer

v navadi v obdobjih, ko zavlada strah, so ga tudi tokrat v svojo agendo vpregli

ekstremistični politični in miselni tokovi vseh svetovnonazorskih ekstremov, ki se

pravzaprav hranijo s tem, da v imenu boja proti strahu sejejo še več strahu in

negotovosti.

Kot pesniki, ki do konca zagovarjamo in živimo v prepričanju, da je poezija polje

popolne svobode duha in absolutno enakopravnega dialoga, na tako stanje ne

pristajamo. Ne pristajamo na diktat navidezne varnosti in ekonomske koristnosti na eni

in neartikuliranost kričaških agitk in manifestacij na drugi strani. Ne pristajamo na strah

in se mu ne prepuščamo. Poezija je dejanje poguma. In ne pristajamo, da kdorkoli s

poezijo in v imenu nje izsiljuje in vsiljuje svoje parcialne (politične, družbene,

ekonomske … ) interese. Poezija je sveta (beri zgoraj) govorica, ki ji ne moremo

vzporejati nobenega drugega načina človeškega izražanja.

Takšna (in samo takšna) poezija je doma odru festivala Izrekanja: Brezmejno.


PROGRAM FESTIVALA IZREKANJA

SOBOTA, 22. AVGUST 2020, OB 10. URI

NA FB IN YT KANALU FESTIVALA

• Izrekanja pred Izrekanji:

Polona Rodič: SESTRADANA (Celjska Mohorjeva družba, 2020)

• V sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo

Pogovor povezuje Kristian Koželj


SREDA, 26. AVGUST 2020, OB 19.30

V LAPIDARIJU NA SAVINJSKEM NABREŽJU 1

ODPRTJE FESTIVALA IZREKANJA BREZMEJNO

• NASTOP ANDREASA UNTERWEGERJA (AUT),

OSREDNJEGA PESNIŠKEGA GOSTA FESTIVALA.

• PREDSTAVITEV ANTOLOGIJE IN ZEMLJA JE VIBRIRALA

KAKOR ŽIVO TELO

o LARA GOBEC

o NIKA GRADIŠEK

o STAŠA KLOVAR RUPNIK

o AJDA KOSTEVC

o KLAVDIJA KOŠEC

o TILEN LETNER

o ALJAŽ PRIMOŽIČ

o IZA ROBAVS

o ALINA ŠPAN

o LANA VINCELJ

• DVOJEZIČNI PESNIŠKI VEČER BREZMEJNO/

GRENZENLOS

o VICTORIA SCHWAB

o ETUMU MAVIE SCHOSTER

Poezijo je iz nemščine prevedla TINA PEPPER.

• KONCERT BENJAMIN FORIS SEXTETA

o JEAN-BAPTISTE ROUSSEAUX (FRA), trobenta

o ANŽE ZAVERŠNIK (SVN), saksofon

o KONSTANTINOS BOURVARIS (GRC), kitara

o BENJAMIN FORIS (HUN), klavir

o JERNEJ VINDŠNURER (SVN), kontrabas

o GÁBOR BEDŐ (HUN), baterija

DOGODEK POD POKROVITELJSTVOM AVSTRIJSKEGA KULTURNEGA

FORUMA IN V SODELOVANJU Z GIMNAZIJO CELJE-CENTER.

Večer povezuje Maša Krajnc.

1

V primeru dežja bo dogodki festivala pod pokrito teraso Kavarne Miško Knjižko.


ČETRTEK, 27. AVGUST 2019, OB 17.00 IN 20.00

NA FB IN YT KANALU FESTIVALA

• ROBERT SIMONIŠEK: KAR DOPUŠČAJO ČUTI (Mladinska knjiga,

2020)

o POGOVOR Z AVTORJEM POVEZUJE DR. ZORAN PEVEC

• PETER SEMOLIČ: ROBOVI (LUD Literatura, 2020)

o POGOVOR Z AVTORJEM POVEZUJE KRISTIAN KOŽELJ

o V sodelovanju z LUD Literatura


PETEK,28. AVGUST 2019, 0B 20.00

V LAPIDARIJU NA SAVINJSKEM NABREŽJU

• PIŠEM PISMO, TEBI

Magistrska predstava, monodrama slovenske igralke BETI STRGAR.

• SIVČEK IN JAZ

Predstava za igralca in kitarista na podlagi istoimenske pesnitve JUANA RAMÓNA

JIMENÉZA (uglasbil Mario Castelnuovo Tedesco) v produkciji Hiše kulture Celje in v

izvedbi igralca RENATA JENČKA ter kitarista ALJAŽA CVIRNA.

Večer povezuje Maša Krajnc.


SOBOTA, 29. AVGUST 2019, OB 20. URI

V LAPIDARIJU NA SAVINJSKEM NABREŽJU

• VIDEOPOEZIJA

Projekcija kratkih poetičnih videev, ki bodo nastali v okviru delavnice pod mentorstvom

ANDREJE KRANJEC.

• KONCERT SKUPINE HAMLET EXPRESS

o BLAŽ CELAREC – CUBANO, bobni

o GREGOR CVETKO – DE FLEUR, bas, kontrabas, spremljevalni vokal

o MIHA PETRIC – LA LUZ, električna kitara

o ANDRAŽ POLIČ – POLO, akustična kitara, vokal

Večer povezuje Maša Krajnc.


GOSTJE FESTIVALA

1. ANTOLOGIJA »IN ZEMLJA JE UTRIPALA KAKOR ŽIVO TELO«

Antologija, ki jo je izdala Gimnazija Celje-Center prinaša pesmi desetih mladih

avtoric in avtorjev, ki so se štiri leta pesniško kalili pod mentorstvom Kristiana

Koželja v okviru pesniške delavnice na omenjeni gimnaziji. V antologiji so

pesmi objavili Lara Gobec, Nika Gradišek, Staša Klovar Rupnik, Klavdija

Košec, Ajda Kostevc, Tilen Letner, Aljaž Primožič, Iza Robavs, Alina Špan

in Lana Vincelj.

Trije člani skupine so v zadnjih treh letih osvojili najvidnejše nagrade za

srednješolske pesnike pri nas: Tilen Letner malo Veroniko (2018), Lara Gobec

Župančičevo frulico (2019), Aljaž Primožič pa obe – Župančičevo frulico (2019)

in malo Veroniko (2020). Ob tem so člani skupine prejeli številne nominacije za

obe nagradi. Člani skupine so kljub mladosti kar dvakrat nastopili tudi na

Pisateljskem odru Slovenskega knjižnega sejma, številni med njimi pa redno

objavljajo v vidnih literarnih sredinah kot denimo LUD Literatura in Poetikon.

Predstavitev antologije, ki bo uvedla letošnji festival, je skupina v režijskem

smislu zaupala Aljažu Primožiču, ki se je s režijo projektov Trpljenje mlade

Hane in avtorskega teksta Kamenčki zapisal med najobetavnejše režiserje

najmlajše generacije pri nas.

V sklopu projekta bomo predstavili tudi poezijo dveh mladih avstrijskih pesnic

Victorie Schwab in Etumu Mavie Schoster v prevodu Tine Pepper.

2. ANDREAS UNTERWEGER

Andreas Unterweger je

pesnik in urednik

legendarne literarne revije

»manuskripte«. Rodil se je

leta 1978 v Gradcu, živi v

Lipnici. V Gradcu in

Nantesu je študiral

nemcistiko in francoščino,

po babici Ljubljančanki

zna slovensko. Je tudi

Foto: osebni arhiv avtorja

pisatelj in glasbenik. Kot

glavni urednik revije

“manuskripte” je naslednik konec maja preminulega Alfreda Kolleritscha.

Manuskripte je dolga desetletja utirala pot slovenskim literatom v nemškem

prostoru, Kolleritsch pa je bil celo tisti, ki je mlademu Petru Handkeju

posredoval prvo založbo in objavo – http://www.manuskripte.at/wordpress/.

Knjige Andreasa Unterwegerja izhajajo pri priznani literarni založbi

Droschl, nazadnje sta izšli navdušeno recenzirana poetična proza Das gelbe


Buch / Rumena knjiga (2015), za katero je prejel Nagrado revije

manuskripte Dežele Štajerske, in duhovita, groteskna, jezikovno

ozaveščena proza Grungy Nuts (2018). Ob tem prevaja iz francoščine in

ameriške angleščine.

Osebna spletna stran: www.andreasunterweger.at

3. PETER SEMOLIČ

Peter Semolič se je rodil v Ljubljani leta

1967, študiral je splošno jezikoslovje in

sociologijo kulture na Univerzi v

Ljubljani. Do zdaj je objavil petnajst

samostojnih pesniških zbirk: Tamariša

(1991), Bizantinske rože (1994), Hiša iz

besed (1996), Krogi na vodi (2000),

Vprašanja o poti (2001), Meja (2002),

Barjanski ognji (2004), Prostor zate

(2006), Vožnja okrog sonca (2008),

Rimska cesta (2009), Pesmi in pisma

(2009), Noč sredi dneva (2012, Druga

obala (2015), Obiski / Visite (2016) in

Robovi (2020). Za svoje delo je prejel

Foto: Tihomir Pinter

več nagrad, med njimi Jenkovo nagrado

in Nagrado Prešernovega sklada, leta 1998 je prejel tudi mednarodno

nagrado Kristal Vilenice ter leta 2016 nagrado "velenjica - čaša

nesmrtnosti". Peter Semolič piše tudi drame, literaturo za otroke, eseje

in prevaja iz angleščine, francoščine, srbščine in hrvaščine. Je

soustanovitelj in sourednik prve spletne revije za poezijo v Sloveniji

Poiesis (www.poiesis.si).

4. DR. ROBERT SIMONIŠEK

Foto: Arhiv RŠ

Robert Simonišek, umetnostni zgodovinar in

književnik je študiral na Univerzi v Ljubljani in

Univerzi Karla Franca v Gradcu. Magistriral in

doktoriral je s področja umetnostne zgodovine,

se kot pisec in kasneje kot kustos specializiral

za kulturne in umetniške pojave 20. stoletja.

Leposlovne, strokovne in znanstvene tekste

objavlja v osrednjih slovenskih in mednarodnih

revijah. Gostoval je na številnih festivalih

literature in rezidencah v tujini, prav tako je bil

aktiven na področju turizma. Za zbirko esejev

Trk prostorov (2015) je prejel Rožančevo

nagrado, za mednarodno razstavo Obrazi

ekspresionizma (2018) pa Valvasorjevo


nagrado skupaj s sodelavci. V tujini in pri osrednjih slovenskih založbah je izdal

več leposlovnih in strokovnih del, najnovejše je pesniška zbirka Kar dopuščajo

čuti (2020).

5. POLONA RODIČ

Polona Rodič se je rodila leta 1998

v Ljubljani, kjer je obiskovala

Osnovno šolo Danile Kumar,

šolanje pa nadaljevala na Gimnaziji

Želimlje. Zdaj je študentka

enopredmetnega študija slovenistike

na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Prve pesmi je začela pisati pri štirih

Foto: Arhiv Ona Plus

letih, v času šolanja pa večkrat

sodelovala na literarnih natečajih

(Mala Veronika, Spirala). Poleg pisanja poezije in kratke proze so ji pri srcu tudi

glasba, ples, likovna umetnost in gledališče. Z motnjami hranjenja, anoreksijo,

se je borila šest let. Zbolela je pri štirinajstih letih, pri sedemnajstih pa dosegla

kritično točko zdravja in se jeseni 2015 tri mesece zdravila na Pediatrični kliniki

v Ljubljani na endokrinološkem in psihiatričnem oddelku. Zdravljenje je s

pomočjo psihoterapije nadaljevala doma, izkušnja bolezni pa jo je navdihnila k

pisanju zbirke Sestradana.

6. BETI STRGAR

Foto: Jaka Babnik/ arhiv SLG

Celje

Rojena leta 1993 v Šempetru pri Gorici. Po osnovni

šoli je nadaljevala šolanje na Konservatoriju za

glasbo in balet v Ljubljani – smer klasični klavir ter

Gimnaziji Poljane. Med srednjo šolo se je veliko

udejstvovala na glasbenem področju – kot pevka,

pianistka in komponistka. Preden je pričela študij

igre na AGRFT, se je za nekaj časa preizkusila tudi

v filmski režiji. Uspešno je opravila sprejemne

izpite za filmsko režijo na Sarajevski filmski

akademiji pod okriljem Béla Tarra, leto kasneje pa

tudi na AGRFT. V letošnjem letu je z avtorsko

predstavo Pišem pismo, tebi magistrirala iz dramske

igre, ki jo je obiskovala pod mentorstvom Nataše

Barbare Gračner in Sebastijana Horvata. Igrala je že

v več kratkih filmih, prav tako pa se še vedno aktivno ukvarja z glasbo. Je članica

ansambla Gledališča Celje.


7. SIVČEK IN JAZ

Slavna pravljica španskega

nobelovca Juana Ramóna

Jiméneza, ki jo je uglasbil

Mario Castelnuovo-Tedesco.

Foto: Matjaž Očko/ arhiv HKC

»Ker mi je tako podoben in

tako drugačen od drugih, sem

prišel do prepričanja, da sanja

moje sanje.«

Sivček je najznamenitejši osel

v poeziji 20. stoletja. Pripoved iz leta 1916 ni pravljica, temveč ponotranjeni

portret umetnika, njegovega pogleda na življenje in svet. V zgodbi je opisan kot

“majhen, kosmat in gladek; sila mehak na zunaj, kakor da je, bi človek rekel, ves

iz bombaža, da nima kosti. Samo zagatni zrcali njegovih oči sta trdi kakor

skarabeja iz črnega kristala.” Sivček je simbol nežnosti in naivnosti, ki ga avtor

uporablja za filozofsko refleksijo preprostih resnic, minljivih radosti, trpkih

spominov kot vsakdanjih sopotnikov skozi življenje.

Florentinski skladatelj Mario Castelnuovo Tedesco (1895-1968) je leta 1960

uglasbil izbor prizorov iz tega pesniškega cikla v obliki melologa za glas in

kitaro, je bil v produkciji Hiše kulture Celje letos v slovenščini izveden prvič na

pobudo profesorja na züriškem konservatoriju in enega najuspešnejših

slovenskih koncertnih kitaristov Aljaža Cvirna. Na odru se mu bo pridružil prvak

Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, igralec Renato Jenček.

Nastopata:

Aljaž Cvirn, kitara

Renato Jenček, pripoved

8. ANDREJA KRANJEC

Andreja Kranjec (1989) je magistrirala na

Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje iz

smeri Video in novi mediji. Deluje na področju

videa, slikarstva in filma. Je prejemnica

študentske Prešernove nagrade ALUO. Več let

vodi delavnice s področja video umetnosti in

filma. Od leta 2019 je samozaposlena v kulturi

kot intermedijska umetnica, videastka in

režiserka.

Foto: Arhiv Šola filma


GLASBA NA FESTIVALU IZREKANJA

BENJAMIN FORIS SEXTET

Sekstet pod vodstvom

madžarskega pianista

Benjamina Forisa sestavlja

mednarodna zasedba

študentov jazza na

Kunstuniversität Graz.

Člani zasedbe so:

• Jean-Baptiste Rousseaux, trobenta (FRA)

• Anže Zaveršnik, saksofon (SVN)

• Konstantinos Bourvaris, kitara (GRC)

• Benjamin Foris, klavir/vodja (HUN)

• Jernej Vindšnurer, kontrabas (SVN)

• Gábor Bedő, baterija (HUN)ž

ANDRAŽ POLIČ IN HAMLET EXPRESS

Glasbena skupina, ki jo je ustanovil

pesnik , skladatelj in kitarist Andraž

Polič (1972) je posnela in objavila pet

albumov (Moje mesto, 2003;

Libanonski tango, 2005; Živi, 2011;

Onna, 2014, Opium Blue, 2019), kjer

se v »chanson fuziji« izvirno

preigravajo avtorska besedila od

Foto: Arhiv Hamlet Express

ulične do visoke poezije. Novodobni

šanson, ki nagovarja tako s tišino

puščavske zamaknjenosti kot z mestnim hrupom betonske džungle.


Kvartet sestavljajo :

Blaž Celarec-Cubano: bobni , tolkala

Gregor Cvetko-De Fleur: bas, kontrabas, spremljevalni vokal

Miha Petric-La Luz: el. kitara

Andraž Polič-Polo: ak. kitara, vokal

ANDRAŽ POLIČ

Rojen 1972 v Kranju; pesnik, glasbenik,

skladatelj, igralec. Od leta 1992 je ustvaril

glasbo za več kot deset gledaliških predstav

doma in v tujini ter za nekatere filme. Leta

2002 je ustanovil elektro-akustično

skupino Hamlet express, ki temelji na

njegovih besedilih in avtorski glasbi

Foto: Arhiv Andraža Poliča

»fusion chanson«. (zgoščenke: Moje

mesto, 2003; Libanonski tango, 2005; Živi,

2011; Onna, 2014). Kot vokalist sodeloval pri projektu Odpeti (Niko

Grafenauer, Dane Zajc, Srečko Kosovel … Nino de Gleria). Na zgoščenki je

objavljena instrumentalna glasba za fotofilm Anamnesis (Žiga Stanovnik, 2009)

in glasbeno-zvočna knjiga Ujeti glas (CZ, 2006). Od leta 2009 nastopa v Pragi

Divadlo Kampa (Siesta teatro) in po kavarnah v duetu z Natašo Burger Duo La

Boheme ali solo kot Polo de Bard. 2010 je uglasbil pesmi Esada Babačića in

skupaj z njim ustanovil ekoglasbeno komuno Via poetica, ki zvočno in besedno

ni onesneževala okolja, vendar je komuna razpadla. Do sedaj je objavil pesniške

zbirke: Hamlet v Karpatih (1995), Miniature (2000), Brlog besed (2002),

Srečevanja (2003), Zrcala na razpotju (2004), Arabeske (2004), Bližine Ujeti

glas (2006), Na prvem tiru (2008), Voda puščave (2008), Hoja (2010), Čarodejni

palčki rastlin (2010), Voda Pouště (2012), Ona je mesto (2013). Med mnogimi

tujimi prevodi je 2011 knjižno objavljena Voda pouště. Član uredništva

Poetikona. Živi in ustvarja v Pragi ter po svetu.


POKROVITELJI

OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE (SOORGANIZATOR)

MESTNA OBČINA CELJE

AVSTRIJSKI KULTURNI FORUM

ZAVOD CELEIA CELJE

GIMNAZIJA CELJE – CENTER

(POKROVITELJI)

PODOBA D. O. O.

CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA

GLEDALIŠČE CELJE

HIŠA KULTURE CELJE

VINOGRADNIŠTVO SMOLE

KUD POIESIS (PODPORNIKI)

NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE

DELO

VEČER

TV CELJE

CELJE.INFO(MEDIJSKI POKROVITELJ)

ZGRADBA ZAMISLI (CELOSTNA PODOBA)


KOLOFON

ORGANIZATORJA:

Kulturno umetniško društvo Festival Izrekanja

Osrednja knjižnica Celje

UMETNIŠKI VODJA FESTIVALA IN UREDNIK PROGRAMSKE

KNJIŽICE:

Kristian Koželj

OBLIKOVANJE IN CELOSTNA PODOBA:

Matija Kovač za Zgradbazamisli

ODGOVARJA:

Kristian Koželj

Celje, avgust 2020

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!