Festival Izrekanja BREZMEJNO

NASLOVNICA
[vizualija]

UVODNIK –
Kristian Koželj, umetniški vodja Festivala Izrekanja
S tretjo izvedbo festival Izrekanja postaja stalnica v celjskem in slovenskem kulturnem
oziroma literarnem prostoru.
Čeprav smo zaradi krize, povezane s pojavom bolezni covid-19, morali sprejeti nekatere
boleče odpovedi in del dogajanja prestaviti v virtualni prostor medmrežja ter bo letos v
večji meri umanjkala mednarodna razsežnost festivala, vrhunski domači gostje
zagotavljajo, da program ne bo osiromašen v smislu kvalitete.
Posebno vrednost bodo festivalu dali pesniki najmlajše generacije, ki bodo letos s svojo
poezijo pomembni soustvarjalci festivalskega dogajanja.
Vsebinska usmerjenost letošnjega festivala je jasna in premočrtna: Brezmejno(st).
Pravzaprav bi težko bolje povzeli karakter našega festivala nasploh.
Poezija se v svojem bistvu odpira v brezmejnost. Bataille pravi, da je ena od oblik
erotizma, sile ki človeka prestavi iz profanega časa in prostora v nek drugi čas in prostor,
ki je presežen, neomejen, posvečen (čeprav se temu izrazu v izogib nepotrebni
mistifikaciji izogibamo, gre bolj za filozofsko dojemanje svetega kot tremendum et
fascinosum). Kot takšna poezija ne prenese cone udobja in nenehno sili onkraj njenih
meja, onkraj meja posameznikove in kolektivne izkušnje, v neznano in nepredvidljivo.
Poezija tudi razbija meje jezika, kar je pravzaprav logično glede na pravkar povedano,
po analogiji Wittgensteinove misli, da so meje mojega jezika meje mojega sveta.
Predvsem v zadnjem času pa se ponovno vzpostavljajo meje, ki s(m)o jih starejše in
srednje generacije že pozabile, prepričane, da smo jih kot civilizacija presegli, mladi in
najmlajši pa se jih sploh ne spominjajo in jih v njihovi izkušnji sveta ni. Migrantskobegunski
tokovi zadnjih let in za povrh še najhujša zdravstvena kriza po španski gripi
1918 so v jedro Evrope zasejali strah, ki se je manifestiral v prepričanju, da smo zares
varni le z omejitvami, zamejitvami, ločitvami … kar je pripeljalo v čudno in
nedoumljivo stanje, kjer se denimo enači fizično in socialno distanco, ta pokvečeni
hibrid pa postaja centralna vrednota, h kateri spodbujajo oblastne strukture. Kot je sicer
v navadi v obdobjih, ko zavlada strah, so ga tudi tokrat v svojo agendo vpregli
ekstremistični politični in miselni tokovi vseh svetovnonazorskih ekstremov, ki se
pravzaprav hranijo s tem, da v imenu boja proti strahu sejejo še več strahu in
negotovosti.
Kot pesniki, ki do konca zagovarjamo in živimo v prepričanju, da je poezija polje
popolne svobode duha in absolutno enakopravnega dialoga, na tako stanje ne
pristajamo. Ne pristajamo na diktat navidezne varnosti in ekonomske koristnosti na eni
in neartikuliranost kričaških agitk in manifestacij na drugi strani. Ne pristajamo na strah
in se mu ne prepuščamo. Poezija je dejanje poguma. In ne pristajamo, da kdorkoli s
poezijo in v imenu nje izsiljuje in vsiljuje svoje parcialne (politične, družbene,
ekonomske … ) interese. Poezija je sveta (beri zgoraj) govorica, ki ji ne moremo
vzporejati nobenega drugega načina človeškega izražanja.
Takšna (in samo takšna) poezija je doma odru festivala Izrekanja: Brezmejno.

PROGRAM FESTIVALA IZREKANJA
SOBOTA, 22. AVGUST 2020, OB 10. URI
NA FB IN YT KANALU FESTIVALA
• Izrekanja pred Izrekanji:
Polona Rodič: SESTRADANA (Celjska Mohorjeva družba, 2020)
• V sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo
Pogovor povezuje Kristian Koželj

SREDA, 26. AVGUST 2020, OB 19.30
V LAPIDARIJU NA SAVINJSKEM NABREŽJU 1
ODPRTJE FESTIVALA IZREKANJA BREZMEJNO
• NASTOP ANDREASA UNTERWEGERJA (AUT),
OSREDNJEGA PESNIŠKEGA GOSTA FESTIVALA.
• PREDSTAVITEV ANTOLOGIJE IN ZEMLJA JE VIBRIRALA
KAKOR ŽIVO TELO
o LARA GOBEC
o NIKA GRADIŠEK
o STAŠA KLOVAR RUPNIK
o AJDA KOSTEVC
o KLAVDIJA KOŠEC
o TILEN LETNER
o ALJAŽ PRIMOŽIČ
o IZA ROBAVS
o ALINA ŠPAN
o LANA VINCELJ
• DVOJEZIČNI PESNIŠKI VEČER BREZMEJNO/
GRENZENLOS
o VICTORIA SCHWAB
o ETUMU MAVIE SCHOSTER
Poezijo je iz nemščine prevedla TINA PEPPER.
• KONCERT BENJAMIN FORIS SEXTETA
o JEAN-BAPTISTE ROUSSEAUX (FRA), trobenta
o ANŽE ZAVERŠNIK (SVN), saksofon
o KONSTANTINOS BOURVARIS (GRC), kitara
o BENJAMIN FORIS (HUN), klavir
o JERNEJ VINDŠNURER (SVN), kontrabas
o GÁBOR BEDŐ (HUN), baterija
DOGODEK POD POKROVITELJSTVOM AVSTRIJSKEGA KULTURNEGA
FORUMA IN V SODELOVANJU Z GIMNAZIJO CELJE-CENTER.
Večer povezuje Maša Krajnc.
1
V primeru dežja bo dogodki festivala pod pokrito teraso Kavarne Miško Knjižko.

ČETRTEK, 27. AVGUST 2019, OB 17.00 IN 20.00
NA FB IN YT KANALU FESTIVALA
• ROBERT SIMONIŠEK: KAR DOPUŠČAJO ČUTI (Mladinska knjiga,
2020)
o POGOVOR Z AVTORJEM POVEZUJE DR. ZORAN PEVEC
• PETER SEMOLIČ: ROBOVI (LUD Literatura, 2020)
o POGOVOR Z AVTORJEM POVEZUJE KRISTIAN KOŽELJ
o V sodelovanju z LUD Literatura

PETEK,28. AVGUST 2019, 0B 20.00
V LAPIDARIJU NA SAVINJSKEM NABREŽJU
• PIŠEM PISMO, TEBI
Magistrska predstava, monodrama slovenske igralke BETI STRGAR.
• SIVČEK IN JAZ
Predstava za igralca in kitarista na podlagi istoimenske pesnitve JUANA RAMÓNA
JIMENÉZA (uglasbil Mario Castelnuovo Tedesco) v produkciji Hiše kulture Celje in v
izvedbi igralca RENATA JENČKA ter kitarista ALJAŽA CVIRNA.
Večer povezuje Maša Krajnc.

SOBOTA, 29. AVGUST 2019, OB 20. URI
V LAPIDARIJU NA SAVINJSKEM NABREŽJU
• VIDEOPOEZIJA
Projekcija kratkih poetičnih videev, ki bodo nastali v okviru delavnice pod mentorstvom
ANDREJE KRANJEC.
• KONCERT SKUPINE HAMLET EXPRESS
o BLAŽ CELAREC – CUBANO, bobni
o GREGOR CVETKO – DE FLEUR, bas, kontrabas, spremljevalni vokal
o MIHA PETRIC – LA LUZ, električna kitara
o ANDRAŽ POLIČ – POLO, akustična kitara, vokal
Večer povezuje Maša Krajnc.

GOSTJE FESTIVALA
1. ANTOLOGIJA »IN ZEMLJA JE UTRIPALA KAKOR ŽIVO TELO«
Antologija, ki jo je izdala Gimnazija Celje-Center prinaša pesmi desetih mladih
avtoric in avtorjev, ki so se štiri leta pesniško kalili pod mentorstvom Kristiana
Koželja v okviru pesniške delavnice na omenjeni gimnaziji. V antologiji so
pesmi objavili Lara Gobec, Nika Gradišek, Staša Klovar Rupnik, Klavdija
Košec, Ajda Kostevc, Tilen Letner, Aljaž Primožič, Iza Robavs, Alina Špan
in Lana Vincelj.
Trije člani skupine so v zadnjih treh letih osvojili najvidnejše nagrade za
srednješolske pesnike pri nas: Tilen Letner malo Veroniko (2018), Lara Gobec
Župančičevo frulico (2019), Aljaž Primožič pa obe – Župančičevo frulico (2019)
in malo Veroniko (2020). Ob tem so člani skupine prejeli številne nominacije za
obe nagradi. Člani skupine so kljub mladosti kar dvakrat nastopili tudi na
Pisateljskem odru Slovenskega knjižnega sejma, številni med njimi pa redno
objavljajo v vidnih literarnih sredinah kot denimo LUD Literatura in Poetikon.
Predstavitev antologije, ki bo uvedla letošnji festival, je skupina v režijskem
smislu zaupala Aljažu Primožiču, ki se je s režijo projektov Trpljenje mlade
Hane in avtorskega teksta Kamenčki zapisal med najobetavnejše režiserje
najmlajše generacije pri nas.
V sklopu projekta bomo predstavili tudi poezijo dveh mladih avstrijskih pesnic
Victorie Schwab in Etumu Mavie Schoster v prevodu Tine Pepper.
2. ANDREAS UNTERWEGER
Andreas Unterweger je
pesnik in urednik
legendarne literarne revije
»manuskripte«. Rodil se je
leta 1978 v Gradcu, živi v
Lipnici. V Gradcu in
Nantesu je študiral
nemcistiko in francoščino,
po babici Ljubljančanki
zna slovensko. Je tudi
Foto: osebni arhiv avtorja
pisatelj in glasbenik. Kot
glavni urednik revije
“manuskripte” je naslednik konec maja preminulega Alfreda Kolleritscha.
Manuskripte je dolga desetletja utirala pot slovenskim literatom v nemškem
prostoru, Kolleritsch pa je bil celo tisti, ki je mlademu Petru Handkeju
posredoval prvo založbo in objavo – http://www.manuskripte.at/wordpress/.
Knjige Andreasa Unterwegerja izhajajo pri priznani literarni založbi
Droschl, nazadnje sta izšli navdušeno recenzirana poetična proza Das gelbe

Buch / Rumena knjiga (2015), za katero je prejel Nagrado revije
manuskripte Dežele Štajerske, in duhovita, groteskna, jezikovno
ozaveščena proza Grungy Nuts (2018). Ob tem prevaja iz francoščine in
ameriške angleščine.
Osebna spletna stran: www.andreasunterweger.at
3. PETER SEMOLIČ
Peter Semolič se je rodil v Ljubljani leta
1967, študiral je splošno jezikoslovje in
sociologijo kulture na Univerzi v
Ljubljani. Do zdaj je objavil petnajst
samostojnih pesniških zbirk: Tamariša
(1991), Bizantinske rože (1994), Hiša iz
besed (1996), Krogi na vodi (2000),
Vprašanja o poti (2001), Meja (2002),
Barjanski ognji (2004), Prostor zate
(2006), Vožnja okrog sonca (2008),
Rimska cesta (2009), Pesmi in pisma
(2009), Noč sredi dneva (2012, Druga
obala (2015), Obiski / Visite (2016) in
Robovi (2020). Za svoje delo je prejel
Foto: Tihomir Pinter
več nagrad, med njimi Jenkovo nagrado
in Nagrado Prešernovega sklada, leta 1998 je prejel tudi mednarodno
nagrado Kristal Vilenice ter leta 2016 nagrado "velenjica - čaša
nesmrtnosti". Peter Semolič piše tudi drame, literaturo za otroke, eseje
in prevaja iz angleščine, francoščine, srbščine in hrvaščine. Je
soustanovitelj in sourednik prve spletne revije za poezijo v Sloveniji
Poiesis (www.poiesis.si).
4. DR. ROBERT SIMONIŠEK
Foto: Arhiv RŠ
Robert Simonišek, umetnostni zgodovinar in
književnik je študiral na Univerzi v Ljubljani in
Univerzi Karla Franca v Gradcu. Magistriral in
doktoriral je s področja umetnostne zgodovine,
se kot pisec in kasneje kot kustos specializiral
za kulturne in umetniške pojave 20. stoletja.
Leposlovne, strokovne in znanstvene tekste
objavlja v osrednjih slovenskih in mednarodnih
revijah. Gostoval je na številnih festivalih
literature in rezidencah v tujini, prav tako je bil
aktiven na področju turizma. Za zbirko esejev
Trk prostorov (2015) je prejel Rožančevo
nagrado, za mednarodno razstavo Obrazi
ekspresionizma (2018) pa Valvasorjevo

nagrado skupaj s sodelavci. V tujini in pri osrednjih slovenskih založbah je izdal
več leposlovnih in strokovnih del, najnovejše je pesniška zbirka Kar dopuščajo
čuti (2020).
5. POLONA RODIČ
Polona Rodič se je rodila leta 1998
v Ljubljani, kjer je obiskovala
Osnovno šolo Danile Kumar,
šolanje pa nadaljevala na Gimnaziji
Želimlje. Zdaj je študentka
enopredmetnega študija slovenistike
na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Prve pesmi je začela pisati pri štirih
Foto: Arhiv Ona Plus
letih, v času šolanja pa večkrat
sodelovala na literarnih natečajih
(Mala Veronika, Spirala). Poleg pisanja poezije in kratke proze so ji pri srcu tudi
glasba, ples, likovna umetnost in gledališče. Z motnjami hranjenja, anoreksijo,
se je borila šest let. Zbolela je pri štirinajstih letih, pri sedemnajstih pa dosegla
kritično točko zdravja in se jeseni 2015 tri mesece zdravila na Pediatrični kliniki
v Ljubljani na endokrinološkem in psihiatričnem oddelku. Zdravljenje je s
pomočjo psihoterapije nadaljevala doma, izkušnja bolezni pa jo je navdihnila k
pisanju zbirke Sestradana.
6. BETI STRGAR
Foto: Jaka Babnik/ arhiv SLG
Celje
Rojena leta 1993 v Šempetru pri Gorici. Po osnovni
šoli je nadaljevala šolanje na Konservatoriju za
glasbo in balet v Ljubljani – smer klasični klavir ter
Gimnaziji Poljane. Med srednjo šolo se je veliko
udejstvovala na glasbenem področju – kot pevka,
pianistka in komponistka. Preden je pričela študij
igre na AGRFT, se je za nekaj časa preizkusila tudi
v filmski režiji. Uspešno je opravila sprejemne
izpite za filmsko režijo na Sarajevski filmski
akademiji pod okriljem Béla Tarra, leto kasneje pa
tudi na AGRFT. V letošnjem letu je z avtorsko
predstavo Pišem pismo, tebi magistrirala iz dramske
igre, ki jo je obiskovala pod mentorstvom Nataše
Barbare Gračner in Sebastijana Horvata. Igrala je že
v več kratkih filmih, prav tako pa se še vedno aktivno ukvarja z glasbo. Je članica
ansambla Gledališča Celje.

7. SIVČEK IN JAZ
Slavna pravljica španskega
nobelovca Juana Ramóna
Jiméneza, ki jo je uglasbil
Mario Castelnuovo-Tedesco.
Foto: Matjaž Očko/ arhiv HKC
»Ker mi je tako podoben in
tako drugačen od drugih, sem
prišel do prepričanja, da sanja
moje sanje.«
Sivček je najznamenitejši osel
v poeziji 20. stoletja. Pripoved iz leta 1916 ni pravljica, temveč ponotranjeni
portret umetnika, njegovega pogleda na življenje in svet. V zgodbi je opisan kot
“majhen, kosmat in gladek; sila mehak na zunaj, kakor da je, bi človek rekel, ves
iz bombaža, da nima kosti. Samo zagatni zrcali njegovih oči sta trdi kakor
skarabeja iz črnega kristala.” Sivček je simbol nežnosti in naivnosti, ki ga avtor
uporablja za filozofsko refleksijo preprostih resnic, minljivih radosti, trpkih
spominov kot vsakdanjih sopotnikov skozi življenje.
Florentinski skladatelj Mario Castelnuovo Tedesco (1895-1968) je leta 1960
uglasbil izbor prizorov iz tega pesniškega cikla v obliki melologa za glas in
kitaro, je bil v produkciji Hiše kulture Celje letos v slovenščini izveden prvič na
pobudo profesorja na züriškem konservatoriju in enega najuspešnejših
slovenskih koncertnih kitaristov Aljaža Cvirna. Na odru se mu bo pridružil prvak
Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, igralec Renato Jenček.
Nastopata:
Aljaž Cvirn, kitara
Renato Jenček, pripoved
8. ANDREJA KRANJEC
Andreja Kranjec (1989) je magistrirala na
Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje iz
smeri Video in novi mediji. Deluje na področju
videa, slikarstva in filma. Je prejemnica
študentske Prešernove nagrade ALUO. Več let
vodi delavnice s področja video umetnosti in
filma. Od leta 2019 je samozaposlena v kulturi
kot intermedijska umetnica, videastka in
režiserka.
Foto: Arhiv Šola filma

GLASBA NA FESTIVALU IZREKANJA
BENJAMIN FORIS SEXTET
Sekstet pod vodstvom
madžarskega pianista
Benjamina Forisa sestavlja
mednarodna zasedba
študentov jazza na
Kunstuniversität Graz.
Člani zasedbe so:
• Jean-Baptiste Rousseaux, trobenta (FRA)
• Anže Zaveršnik, saksofon (SVN)
• Konstantinos Bourvaris, kitara (GRC)
• Benjamin Foris, klavir/vodja (HUN)
• Jernej Vindšnurer, kontrabas (SVN)
• Gábor Bedő, baterija (HUN)ž
ANDRAŽ POLIČ IN HAMLET EXPRESS
Glasbena skupina, ki jo je ustanovil
pesnik , skladatelj in kitarist Andraž
Polič (1972) je posnela in objavila pet
albumov (Moje mesto, 2003;
Libanonski tango, 2005; Živi, 2011;
Onna, 2014, Opium Blue, 2019), kjer
se v »chanson fuziji« izvirno
preigravajo avtorska besedila od
Foto: Arhiv Hamlet Express
ulične do visoke poezije. Novodobni
šanson, ki nagovarja tako s tišino
puščavske zamaknjenosti kot z mestnim hrupom betonske džungle.

Kvartet sestavljajo :
Blaž Celarec-Cubano: bobni , tolkala
Gregor Cvetko-De Fleur: bas, kontrabas, spremljevalni vokal
Miha Petric-La Luz: el. kitara
Andraž Polič-Polo: ak. kitara, vokal
ANDRAŽ POLIČ
Rojen 1972 v Kranju; pesnik, glasbenik,
skladatelj, igralec. Od leta 1992 je ustvaril
glasbo za več kot deset gledaliških predstav
doma in v tujini ter za nekatere filme. Leta
2002 je ustanovil elektro-akustično
skupino Hamlet express, ki temelji na
njegovih besedilih in avtorski glasbi
Foto: Arhiv Andraža Poliča
»fusion chanson«. (zgoščenke: Moje
mesto, 2003; Libanonski tango, 2005; Živi,
2011; Onna, 2014). Kot vokalist sodeloval pri projektu Odpeti (Niko
Grafenauer, Dane Zajc, Srečko Kosovel … Nino de Gleria). Na zgoščenki je
objavljena instrumentalna glasba za fotofilm Anamnesis (Žiga Stanovnik, 2009)
in glasbeno-zvočna knjiga Ujeti glas (CZ, 2006). Od leta 2009 nastopa v Pragi
Divadlo Kampa (Siesta teatro) in po kavarnah v duetu z Natašo Burger Duo La
Boheme ali solo kot Polo de Bard. 2010 je uglasbil pesmi Esada Babačića in
skupaj z njim ustanovil ekoglasbeno komuno Via poetica, ki zvočno in besedno
ni onesneževala okolja, vendar je komuna razpadla. Do sedaj je objavil pesniške
zbirke: Hamlet v Karpatih (1995), Miniature (2000), Brlog besed (2002),
Srečevanja (2003), Zrcala na razpotju (2004), Arabeske (2004), Bližine Ujeti
glas (2006), Na prvem tiru (2008), Voda puščave (2008), Hoja (2010), Čarodejni
palčki rastlin (2010), Voda Pouště (2012), Ona je mesto (2013). Med mnogimi
tujimi prevodi je 2011 knjižno objavljena Voda pouště. Član uredništva
Poetikona. Živi in ustvarja v Pragi ter po svetu.

POKROVITELJI
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE (SOORGANIZATOR)
MESTNA OBČINA CELJE
AVSTRIJSKI KULTURNI FORUM
ZAVOD CELEIA CELJE
GIMNAZIJA CELJE – CENTER
(POKROVITELJI)
PODOBA D. O. O.
CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA
GLEDALIŠČE CELJE
HIŠA KULTURE CELJE
VINOGRADNIŠTVO SMOLE
KUD POIESIS (PODPORNIKI)
NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE
DELO
VEČER
TV CELJE
CELJE.INFO(MEDIJSKI POKROVITELJ)
ZGRADBA ZAMISLI (CELOSTNA PODOBA)

KOLOFON
ORGANIZATORJA:
Kulturno umetniško društvo Festival Izrekanja
Osrednja knjižnica Celje
UMETNIŠKI VODJA FESTIVALA IN UREDNIK PROGRAMSKE
KNJIŽICE:
Kristian Koželj
OBLIKOVANJE IN CELOSTNA PODOBA:
Matija Kovač za Zgradbazamisli
ODGOVARJA:
Kristian Koželj
Celje, avgust 2020