Strokovnjak 2021

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

STROKOVNJAK

zbornik strokovnih prispevkov

številka 5, letnik 5, leto 2021/22

UVODNIK

Spoštovane študentke in študenti Višje strokovne šole ter bralci Strokovnjaka,

peta številka zbornika strokovnih prispevkov študentov in diplomantov Višje strokovne šole

sovpada s 25-letnico višjega strokovnega izobraževanja na področju Republike Slovenije. Z njihovo

ustanovitvijo so srednje strokovne šole dobile priložnost ustvarjanja strokovne vertikale

izobraževanja. Táko časovno krajšo obliko terciarnega izobraževanja z izrazito praktično

komponento in bolj neposredno navezavo na prakso v gospodarstvu je podprla večina takratnih

gospodarskih sistemov.

Danes na Višji strokovni šoli Šolskega centra Novo mesto izvajamo 8 višješolskih študijskih

programov, večinoma s področja tehnike, ter storitveno naravnan program Kozmetika. V veselje

nam je, da smo uspeli v zadnjih letih prenoviti in posodobiti kar tri programe, ki našim študentom

omogočajo spoznavanje z novimi storitvami in tehnologijami, predvsem pa omogočajo hitrejše

odzivanje na potrebe lokalnega gospodarstva in s tem povečujejo zaposljivost naših diplomantov.

Ne smemo namreč zanemariti dejstva, da je ta del izobraževalnega sistema pomembno prispeval k

povečanju deleža prebivalstva s terciarno stopnjo izobrazbe. Del skupnega sodelovanja in vpetost v

gospodarsko in lokalno okolje je moč zaslediti tudi v strokovnih prispevkih študentov, ki so vez

med znanjem, pridobljenim v šolstvu, in odgovor na potrebe gospodarstva.

V mescu juniju je število diplomantov Višje strokovne šole preseglo številko 3000, hkrati pa smo na

trg dela poslali prve diplomante študijskega programa Mehatronike. Kot šola, ki ob kvantiteti stremi

h kvaliteti dela, se zavedamo, da moramo pri študentih poleg strokovnih znanj, ki jih pridobivajo

med študijem, razvijati tudi druga znanja, spretnosti, izkušnje in kompetence, ki si jih delodajalci

želijo pri svojih zaposlenih. Zato našim študentom poleg organiziranih pedagoških vsebin ponujamo

različne delavnice, organiziramo raznolike dogodke, izpostavljamo priložnosti za mobilnost in jim s

praktičnim izobraževanjem ponujamo možnost za mreženje z delodajalci. Na tak način pri študentih

pilimo potrebna znanja in veščine, s katerimi obogatijo svoj CV, si olajšajo pot v podjetništvo ali se

pripravljajo za nadaljnji študij.

Načrtovanje karierne poti je proces vsakega študenta. Vzemite si čas za razmislek, kaj bi radi počeli

in kaj vse je za to potrebno narediti že v času študija. Tako boste ob začetku karierne poti ali

nadaljnjega izobraževanja opremljeni z znanjem, spretnostmi in vrednotami, ki bodo v skladu z

zastavljenimi cilji. Mi pa se zavezujemo, da vam bomo še naprej z raznolikostjo organiziranih oblik

pedagoškega procesa na tej poti pomagali in vam stali ob strani.

Uspešno študijsko leto 2021/22 vam želim.

Mag. Dragica Budić, ravnateljica

I

Program

LESARSTVO

Program

ELEKTROTEHNIKA

Program

KOZMETIKA

Program

INFORMATIKA

KAZALO

Domen Žurga, Alexia Rossi: INDUSTRIAL PRINTING 1

Mitja Mlakar, Matevž Čadonič: NADZOR DELOVANJA STROJEV ZA

BRIZGANJE PLASTIKE Z RASPBERRY PI

8

Dr. Mitja Veber: PROGRAM ZA IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNJAK

ZA INSTALACIJE V PAMETNIH STAVBAH

13

Miha Bradač: POVEZOVANJE Z RAZVOJNIM CENTROM NOVO

MESTO IN PODJETNIŠKIM INKUBATORJEM PODBREZNIK

Nik Vogrinec, Miha Bradač: BACK-END PROGRAMIRANJE SPLETNIH

APLIKACIJ V PODJETJU MOTIVITI D. O. O.

18

23

Kristjan Voglar, Miha Bradač: OPTIMIZACIJA POSLOVANJA

SKLADIŠČ V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NOVO MESTO

Jan Pisek, Miha Bradač: OBDELAVA PROMOCIJSKEGA GRADIVA ZA

SPLET

Timon Stepan, Miha Bradač : REKONSTRUKCIJA ZGODOVINSKIH

OBJEKTOV V 3D PROSTORU

27

32

37

Tjaša Drašler, mag. Zvonka Krištof: STRES MED ŠTUDENTI 44

Doroteja Kržič, Tatjana Vene: ANALIZA POTREB IN ŽELJA STRANK

ZA NOVOUSTANOVLJENI KOZMETIČNI SALON

49

Valentina Povalej Rezar, Tatjana Vene: POSLOVNI NAČRTI V

KOZMETIČNIH SALONIH

53

Tjaša Fortuna, Barbara Stopar: KERATINSKO VIHANJE TREPALNIC 58

Janez Pucelj: ERASMUS + MOBILNOST PREDAVATELJA

POPOLNOMA LESENA HIŠA: REALNOST ALI ILUZIJA?

Florijan Tomažin, Marjan Hočevar: EKONOMSKA UPRAVIČENOST

PREDELAVE STROJA ZA BRUŠENJE MASIVNIH ROBOV

65

70

Marjan Hočevar: ANALIZA POTREBE PO ŠTUDENTIH LESARSTVA 75

Edvard Zakovšek, Goran Delajković: OPTIMIZACIJA PROCESA

RAZREZA STIROPORA

79

Ema Imamović, Marjan Hočevar: EMSPROUTS 87

Iztok Zakovšek, Goran Delajković: UVEDBA 3D-OPTIČNEGA

SKENERJA

90

II

Program

VARSTVO OKOLJA

IN KOMUNALA

Program

STROJNIŠTVO

Program

MEHA-

TRONIKA

Program LOGISTICNO INŽENIRSTVO

Mario Lah, mag. Marino Medeot: PREVOZ HITRO POKVARLJIVEGA

BLAGA PO DOLOČBAH ATP SPORAZUMA

97

Tanja Zupančič, Marjan Hočevar: REGISTRACIJA DOPOLNILNE

DEJAVNOSTI V LUČI POVEČANJA DOHODKA

102

Karmen Turk, Dijana Ivić: POMEN ZAVAROVANJ V CESTNEM

TRANSPORTU

Darko Kovačević, mag. Marino Medeot: KAPACITETNA ANALIZA

ŠTIRIKRAKEGA KRIŽIŠČA

108

112

Rebecca Perše, Dijana Ivić: KOMPONENTE USPEŠNEGA

TRANSPORTA

122

Andrej Vukšinič, Matevž Čadonič, Mihael Kolar: PREDELAVA KRMILNE

OMARE ZA STISKALNICO GROZDJA

128

Rok Benec, dr. Mitja Muhič: PREDELAVA KOLESA V ELEKTRIČNO

KOLO

114

Blaž Novšak, Marjan Hočevar: NAVIJALEC POVEZOVALNIH TRAKOV 134

Martin Derganc, Jože Pucihar: PRIKOLICA ZA AVTOMATSKO

NALAGANJE OKROGLIH BAL

Simon Vraničar, dr. Marica Prijanovič Tonkovič: OPTIMIZACIJA

DELOVNEGA MESTA

139

147

Špela Cerar, dr. Jani Zore: PRISOTNOST LEGIONELE V TEKOČINI ZA

ČIŠČENJE VETROBRANSKIH STEKEL

156

Samo Turk, dr. Jani Zore: UREDITEV PARKIRIŠČA NOVI TRG V

NOVEM MESTU

162

Klavdija Franko, dr. Jani Zore: ZELENE POVRŠINE VEČJIH

SLOVENSKIH MEST

168

III

Študijski program ELEKTRONIKA

INDUSTRIAL PRINTING

Domen Žurga, Alexia Rossi

Printing on industrial scales is a complex manufacturing procedure, that I am going to be explaining

here. Each step is focused on a way to assure maximum efficiency, reduction of waste and assurance

of quality end product. At the end to ensure proper quality is achieved there is final product

examination, with which they assure that the finished batch of products is free of defective and

unusable products.

Keywords: Printing, quality, AQL

1 INTRODUCTION

I will present the process of industrial mass printing and quality control of finished products, before

they are packed and sent to the client. Paper will start by giving an overview of the entire printing

process. In the overview I am going to explain the steps in the process of production. Each step will

be followed up with an explanation of some basic concepts behind it. There will be some additional

focus on the machinery that is used in each step. In the second part of the paper I will explain some

concepts of quality control, sampling, quality acceptance level (QAL) and how it is implemented

within the finishing step of the production.

2 THEORETICAL STARTING POINTS

The company DeLaRue is a global company that specializes in services and production of products

that enable every citizen's safe and reliable participation in the global economy.

To achieve this company works alongside governments, banks and other commercial organizations

around the globe to innovate and produce new products that help protect the economy and sustain the

economy. Services and products of DeLaRue lay a foundation for the integrity of trade, personal

identity, and movements of goods around the world. Thru the years DeLaRue keeps being one of the

leading innovators in designing high-security products. The company was founded by Thomas de la

Rue in London in 1821. Initially, he set up in business as a 'Leghorn' straw hat maker, then as a

stationer and printer. Despite companies’ initial business, in 1855 DeLaRue managed to start

production on printing postage stamps and 5 years later began on the production of banknotes. [1]

The first banknotes to be produced by the company were made for Mauritius. In the year 1896, the

family partnership was converted into a private company. DeLaRue opened a new factory in Malta

(Figure 1) in 1975. Due to Maltese strategical position the factory was initially meant as exclusively

for currency production but over the years, they also started on the production of passports and other

high security products.

1

Figure 1: DeLaRue Building

At DeLaRue I was assigned to the finishing department, where they cut, package, and inspect the

final product. The process in the finishing department is separated in groups. There are mainly 2

types of groups. One type of group is assembled out of guillotinists, a guillotinists assistant, binders,

and packagers. The other group is dedicated to the quality control of the final product. They check

thru the packages of the finished product and search for defects. They then either replace the

defective products in the packages or they are in charge of just documenting them.

During my internship, my first weeks were devoted to learning the production processes of the

product that is made. There was a lot of information because they make a lot of different products

and there is a lot of extra steps that I did not expect there to be. To make it easier to understand, I

got explanation in chunks explained to me by operators and supervisors of each step in the

production chain, so I could understand the topic more thoroughly and so didn’t have a problem

memorizing everything.

3 EXPERIMENTAL WORK


Printers, which print in quantities on an industrial level, differ a lot from the way your home desktop

printer functions. Standard personal printers work by drawing line by line of ink on the paper to

create texts and images, which is relatively slow. Industrial printing presses work in a completely

different manner; they work by using metal plates covered in ink to press images, designs and texts

on the paper. This system is very rigid and does not allow changes to the design once plates have

been made. Another characteristic of such a printing style is that each metal plate can have only one

colour of ink on it. To achieve multiple colours on the product, printing presses must utilize multiple

different plates, one for each colour in the CMYK (Cyan, Magenta, Yellow, Key-black) colour

model. This system can have some variations, depending on the colour scheme of the product (for

example, if we have only shades of blue and green, we may use only 2 plates for blue and green).

The plates that are used in printing are mostly consisted out of nickel (Ni) and are chrome plated,

which gives it more resilience and therefore allows it a longer lifetime. Plates in printing presses

need to be created with a high level of precision. The nature of printing designs and pictures

requires that the groves in the plate are extremely precise. To achieve such precisions, they first etch

a design on a plastic film using a precise CNC laser. The laser enables high precision etching

compared to other forms of machining. Because a plastic film can be used only once, it gets dipped

2


into a chemical bath consisting of acid and dissolved metals, where through the assistance of

electrolysis grows a metallic plate. Once the metal plate is thick enough, it is being pulled out of the

chemical bath and gets separated from the plastic film. The plate is now referred to as a matrix.

Matrixes in plate making are used to grow the final plates and are useful, since they are made from

stronger metals and therefore can be reused multiple times before they degrade in quality. The plates

that are grown from matrixes are highly precise and have extremely tight tolerances in thickness

throughout the plate. Tolerances of such plates are usually less than ± 0.001 mm. Before plates are

installed into printing presses, they go through a comprehensive examination to make sure they are

up to the desired specifications.

Printing in the printing press starts by loading a pallet of paper into the feeder. The feeder is a part

that is responsible for separating and feeding the paper sheets into the machine. To achieve this, it

uses multiple pneumatic devices in combination with electronics. The feeder starts by lifting the

pallet of paper until the top paper sheet touches microswitch, which detects if the pallet is high

enough for the suction cups to grab it. Feeder continuously blows air to the side of the paper that it’s

grabbing, which prevents sheets from sticking together. Suction cups are mounted on a rail, so they

may move paper on a conveyer belt, which pulls the sheets into the printing press. For additional

safety against double sheets, the conveyer belt is equipped with optical sensors that measure the

thickness of the paper. If the sensors were to detect a fault in the paper thickness, they stop the

machine and raise an error, alerting the operator of the possible error. [2]

Once the sheet is within the machine, it gets fed onto the roller. Roller has a gripper system on it,

which grips the paper, pulling it in, aligning it and preventing it from sliding while the printing plates

press the design on it. The clamping of a paper must be exact, otherwise the finished design on the

paper ends up being shifted or smudged. If the machine doesn’t grip the paper while running the

design on it, the plates will get transferred to the roller. This can cause a big problem in the finished

product, since you get the same image on both sides of the product. This kind of fault is commonly

caused when the press is unexpectedly stopped or when the device runs out of paper. When this

happens, the roller must be manually cleaned.

To ensure that the printing process is working as intended, the operator of the machine will

periodically take out a sheet of paper (a sample) that comes out of the machine and examine it for

flaws. They check for proper colour, proper alignment, check if the sheets are torn anywhere, if the

pressure of the plates is correct and for any other possible problem that might occur during printing.

Upon discovery of a problem they will assess the severity of the problem and will react accordingly

(Example: If there is a slight discoloration, they will check if there is enough paint and add it if

required.)

Once the entire pallet of sheets is printed, they are put onto the drying racks and left for a period of

24h to dry.

Varnishing is one of the last steps in the process of creating the final product. This step is optional

and is applied to the product according to the customer’s request. Varnishing adds a protective layer

of varnish on the paper, making it more resistant to moisture and physical damage. In some cases, it

can even make it so ink from pens does not stick to it.

Varnishing is done in a varnisher. It is a machine quite like the printing press with few differences.

Varnisher does not possess metal plates, but instead just possesses another roller. Varnishing starts

by loading a pallet of paper into the feeder. The feeder is the part of the device that is responsible for

separating and feeding the paper into the machine. The feeder starts by lifting the pallet of paper until

the top paper sheet is high enough for the suction cups on the feeder to grab it. Feeder continuously

blows air to the side of the paper, separating it and preventing the sheets from sticking together.

3

Suction cups are mounted on a rail, so they may move paper on a conveyer belt, which pulls the

sheets into the varnisher. For additional protection against double sheets, the conveyer belt is

equipped with sensors that measure the thickness of the paper sheets that are inputted. If the sensors

detect a fault in paper thickness, they stop the machine alerting the operator of the possible error. [3]

Figure 2: Varnish roller

Once the sheet is fed by the conveyer belt into the machine, it gets clamped between rollers (Figure

1) and pulled inside. While being fed through the rollers, it gets one side evenly coated with a thin

layer of varnish.

Once the varnish has been applied, the paper moves through the "dryer" part of the machine. The

drying part of the machine is a chamber with strong UV lights, which cure the varnish. This process

takes around a second to dry the varnish. At the end of the drying chamber, the sheet gets turned

around and it repeats the process. In the end the sheet gets turned one more time and it is deposited

onto a new pallet. [4]

Cutting the final product is a manual labor, where the guillotine operator operates the guillotine,

cutting the paper sheet into final products. Guillotine consists of multiple moving parts and due to

its nature is very dangerous. Despite all the safety features that are implemented into the machine,

improper use of it may result in severe injuries. Guillotine (Figure 2) has 3 moving parts:


−

−

−

clamp,

blade and

back gauge.

4


Figure 3: Guillotine [5]

Because cutting single sheets, one by one would take up too much time, in an industrial environment,

to speed up the cutting process of products the guillotine operator cuts multiple sheets

simultaneously. This enables them easier control of sheets as well as improving the production

speed. When cutting the guillotine operator starts by trimming the edges, by removing the unused

edges the guillotine operator straightens out the edges of the final products. The edges on the sheets

are often used for alignment of colours plates, marking of sheets and other miscellaneous

information that may be used during production. To make sure the cuts are cut on the proper

positions they use a programmable back gauge, so the sheets can be aligned properly with the blade.

When the guillotine operator is satisfied with the positioning of the sheets, they clamp them with the

hydraulic clamp. Clamping down paper helps to prevent them from moving and sliding during the

cutting. If clamped work does not move and guillotine operator is satisfied with it, they press on the

double-handed switch to start the cut. This enables the movement of the hydraulic blade which

lowers itself, cutting the paper at a specified place. These cuts are quite precise, and their tolerances

vary in a range of a tenth of a millimeter. Cutting sheets this way enables that multiple products can

be cut in a very short time and it reduces wasteful use of paper.

After each stack of sheets is cut the guillotine assistant takes samples from the stack and examines it

for major flaws. They check for proper cut size, cut shape, clean edges, and alignment of the image

on the product. If defects are found, they are assessed and traced back, to the source, so they may

prevent similar defects to occur.

If the products pass the inspection, they are sent onwards to wrapping, where they get wrapped into

plastic packaging. Wrapped products are then packed into boxes and shipped to the customer.

4 RESULTS

An acceptable quality level and quality rejection level are tests and inspections that prescribes the

range of the numbers of defective components that is considered acceptable, by random sampling

products during an inspection. The defects found during the inspection are classified into three

levels: critical, major and minor. [1] These categories are often associated with letters A for critical,

B for major and C for minor defects. Critical defects are defects that render the product unusable and

possibly even dangerous to the customer. Major defects are defects that are associated with

production failure, which causes an obvious decline in quality of the product, this can result in the

product's failure, reducing its marketability, usability, or saleability. Lastly, minor defects do not

5

affect the product's but represent workmanship defects that make the product fall short of defined

quality standards, this can just be a small deviation from original internal tolerances. Different

companies maintain different interpretations of each defect type. Because this type of product

inspection is not standardised, buyers and sellers often agree on an AQL standard, chosen according

to desired level of each party.

Because it is not always viable to test and examine all of the products, due to the nature of

examination and quantity, product inspection is done with help of sampling. Here I am talking about

use of statistical sampling to determine whether to accept or reject a production lot of products. It

has been a common quality control technique thru the years implemented in industrial setting. It is

usually done before products leaves the factory, or in some cases even after it leaves the factory.

The lot is accepted if the number of defects falls below where the acceptance threshold number is or

otherwise the lot is rejected and scrapped.

In general, sampling is utilised when at least one of the following conditions are meet:

−

−

testing of product is destructive,

inspection of 100% is too resource demanding,

−

inspection would otherwise consume too much time.

A wide variety of sampling plans are available, depending on our needs. In some cases, you may opt

to use multiple sampling plans to reach a conclusion. Despite samples being taken at random, the

sampling procedure is still very reliable.

Process of testing the final product in practice is underlined by sampling and AQL. Because batches

of final product are big and it would take too much time and resources to inspect all of them

sampling is implemented to keep the assurance of quality high yet cutting down on resource cost on

inspecting them. After the entire batch of products had been cut, a computer system selects random

samples for final product inspection. The inspector, who inspects the product checks it for any

possible defects. First, they start by opening the product from its package. Since there are multiple

products in the package, they find the one that had been called selected by the program and pull it

out. Each sample is then carefully inspected. Examiner checks if all the cuts on the product are cut

to the desired tolerances and documents the deviations. Then they proceed to check for colour if it is

matching the desired depth and shade. They check if colours are shifted due improper shading, any

discrepancies are documented and categorised. Because text is printed over the initial image, they

must check if text is properly aligned on the paper product. To do that, they utilise transparent

plastic film, on which there are markings that specify the optimal and the most extreme positions

are. To check it all that they have to do is to overlay the film over the product and check if

everything falls within the lines. Just like all the previous steps, examiner documents the deviations.

Once examiner documents all of the defects on the product they give it defect rating. They rate it

according to AQL standards. Once all the samples in one batch are checked they are counted and

compared to the acceptance quality level. If the number of defects surpasses the allowed level the

batch is rejected and therefore marked as waste.


5 CONCLUSION

The manufacturing process of printed products are more complex than most would be led to believe.

There is a lot of processes involved in creation of simple prints, which most of us take for granted.

During creation of this paper I had gained a lot of insight to how things are made on industrial scale

and how they are being organised. I had also learned and gained competences in management of

production as well as general understanding of how quality is assured at each step to minimise waste

6


in creating of projects.

Due to being here with Erasmus program I managed to learn how production and business

management is being utilised in other countries. Maltese island gave me new and interesting point of

view on the global economy and industries in general.

6 LITERATURA IN VIRI

[1] DeLaRue, dostop 9. 5. 2020, https://en.wikipedia.org/wiki/De_La_Rue

[2] Delarue.com, dostop 9. 5. 2020, https://www.delarue.com/malta-in-focus

[3] Quality limit, dostop 6. 5. 2020, en.wikipedia.org/wiki/Acceptable_quality_limit

[4] Sqconline, dostop 9. 5. 2020, https://www.sqconline.com/

[5] Made-in-china.com, dostop 17. 8. 2020, https://dpprinting.en.made-in-china.com/product/gvtJhkd

WXIUM/China-China-Manufacturer-High-Strength-Industrial-Touch-Screen-Paper-Guillotine-

Cutter-A2-Paper-Cutting-Machine-QZYK1150DH-15-.html.

[6] MaltaToday, dostop 17. 8. 2020, www.maltatoday.com.mt

7

NADZOR DELOVANJA STROJEV ZA BRIZGANJE PLASTIKE Z

RASPBERRY PI

Mitja Mlakar, Matevž Čadonič

V članku je opisana implementacija nadzora delovanja strojev za brizganje plastike s pomočjo

miniaturnega mikroračunalnika Raspberry Pi. Gre za računalnik, na katerega je bil nameščen

uradno podprti operacijski sistem Raspberry Pi OS. Vgrajena podpora za programiranje v

programskem jeziku Python omogoča tudi direkten dostop do množice digitalnih priključkov,

dostopnih na 40-pinskem konektorju. V prvem delu članka je opisan Raspberry Pi, v nadaljevanju

pa postopek implementacije nadzora na stroje za brizganje plastike.

Ključne besede: mikroračunalnik, Raspberry Pi, avtomatizacija, nadzor

1 UVOD

Vsak zastoj strojev v proizvodnji pomeni za podjetje nedoseganje proizvodnih načrtov, kar lahko

pomeni zamude pri dobavi kupcem, zmanjšanje načrtovanih prihodkov, nemalokrat pa tudi

pogodbene kazni. Zato je zelo pomembno čim hitrejše ukrepanje v primeru zastojev. Poiskati je

potrebno vzrok zastoja in ga v najkrajšem možnem času odpraviti ter ponovno zagnati stroj. Zelo

pomembno je takojšnje zaznavanje izrednih situacij in tudi njihovo lociranje. V proizvodnji

brizganja plastike oddaljenega nadzora delovanja ni bilo, zato je podjetje vložilo v implementacijo

nadzora na vse stroje. Za nadzor so uporabljeni miniaturni mikroračunalniki Raspberry Pi, ki sicer

trenutno po zmogljivostih presegajo nadzor, kot ga bodo v prvi fazi opravljali, ponujajo pa ogromno

prostora za nadaljnje razširitve. Naša naloga je bila namestiti vso potrebno opremo na stroje in

izvesti tudi vse potrebne povezave.

2 RASPBERRY PI

Raspberry Pi je mikroračunalnik v velikosti kreditne kartice, razvit v Raspberry Pi Foundation v

Združenem kraljestvu. Namen je bil spodbujanje računalništva, predvsem programiranja, v

izobraževalnih ustanovah, še posebej v revnejših predelih sveta, saj je njegova cena bistveno nižja

od cene osebnih računalnikov. Raspeberry Pi v odvisnosti od generacije premore priključek za

priklop zaslona (npr. HDMI), mrežni priključek, nosilec za SD-kartico, enega ali več USB A-

priključkov in audio izhod. Napajanje je izvedeno preko mikro USB-priključka s priloženega

usmernika. Poleg teh standardnih računalniških priključkov premore tudi 40 (prvi jih imel 26)

digitalnih priključkov za splošno uporabo, podobno kot mikrokrmilniki s podporo za UART, I2C,

SPI-komunikacijo. Za Raspberry Pi lahko izbiramo med množico operacijskih sistemov, uradno

podprt je Raspberry Pi OS, predhodno imenovan Raspbian. Gre za različico Linux distribucije

Debian, prilagojeno strojni opremi Raspberry Pi. Operacijski sistem se naloži na SD-kartico, ki jo

priključimo na Raspberry Pi. Za delo z digitalnimi priključki je v operacijski sistem vključen

Python, gre za relativno enostaven objektno orientiran interpretni programski jezik. [1], [2], [3]

V našem primeru smo uporabili Raspberry Pi Zero (slika 1). Gre za različico polovične velikosti

modela A+. Vsebuje enojedrni ARM v7 procesor BCM2835 s taktom 1 GHz, 512 MB pomnilnika,

bralnik mikro SD pomnilne kartice, mini HDMI-konektor, dva MicroB USB-konektorja (eden za

napajanje in drugi OTG), CSI-konektor za kamero in 40-pinski konektor z digitalnimi priključki.

Omogoča tudi povezavo na WiFi in preko Bluetooth. [4], [5]


8


Slika 1: Raspberry Pi Zero [4]

3 IMPLEMENTACIJA NADZORA DELOVANJA

Stroji za brizganje plastike se večkrat ustavijo zaradi okvar, prekinitve napajanja ali zaradi aktivacije

varnostnih senzorjev. Z namenom čim hitrejšega ukrepanja v takih primerih smo za posredovanje

informacij na centralni računalnik na stroje namestili ustrezno konfiguriran Rasberry Pi. Centralni

računalnik ima nalogo kontrole delovanja strojev.

Rasberry Pi smo namestili v ohišje (slika 2).

Slika 2: Rasberry Pi in pripradajoče ohišje

Za prilagoditev napetostnih nivojev, stroji za brizganje plastike so namreč krmiljeni s 24 V, Rasberry

Pi pa na 40-pinskem konektorju deluje na 3,3 V, smo uporabili dva releja (slika 3).

9

Slika 3: Releja za prilagoditev napetostnih nivojev

Releja sta z Raspberry Pi povezana s tremi linijami na priključke 2, 8 in 11 (slika 4). Na DIN-letev

so nameščeni tako Raspberry Pi v ohišju kot releja.


Slika 4: Namestitev na DIN-letev

DIN-letve so bile nameščene na vrata krmilnih omar strojev (slika 5). Za povezavo relejev na

krmilne linije signalov strojev smo uporabili modre in belo‐modre vodnike. Na strojih modra barva

pomeni, da se vodniki lahko odstranijo brez vpliva na delovanje strojev. Niso namreč podvrženi

varnostni prekinitvi delovanja strojev.

10


Slika 5: DIN-letev, nameščena na vratih krmilne omare

Po namestitvi DIN-letve je sledila še povezava na krmilne linije strojev za brizganje plastike,

napajanje in na računalniško mrežo prek WiFi-omrežja. V omarah, kjer ni bilo proste vtičnice, je bilo

potrebno namestiti tudi to (slika 6).

Slika 6: Vtičnica za napajanje Raspberry Pi

4 TESTIRANJE DELOVANJA

Testiranje je potekalo na centralnem kontrolnem računalniku. Računalnik je že imel pripravljen

program za spremljanje delovanja nadzornih Raspberry Pi (slika 7). Trenutno se lahko spremlja

način delovanja strojev (avtomatski ali ročni način) in cikel stroja (trajanje in konec cikla).

11

Slika 7: Prikaz delovanja stroja

5 ZAKLJUČEK

Vgradnja nadzora delovanja je več kot upravičila svoj namen. Zaradi hrupa strojev za brizganje

plastike, kjer posamezni delavec poslužuje več strojev, namreč včasih traja kar nekaj časa, da se

ugotovi ustavitev delovanja posameznih strojev. Vsaka prekinitev delovanja pa pomeni zmanjšanje

produktivnosti, kar posledično pripelje do zamude pri dobavi kupcev ali zmanjšano realizacijo.

Nadzor delovanja lahko izkoristimo tudi za analizo delovanja posameznih strojev pa tudi

optimalnejše načrtovanje preventivnih vzdrževalnih del.


[1] DevicePlus, The History and Uses of Raspberry Pi!, dostop 25. 6. 2021, https://www.device

plus.com/raspberry-pi/the-history-and-uses-of-raspberry-pi/

[2] Raspberry Pi Foundation, Raspberry Pi OS, dostop 25. 6. 2021, https://www.raspberrypi.org/

software/

[3] Raspberry Pi Foundation, Operating system images, dostop 25. 6. 2021, https://www.raspber

rypi.org/software/operating-systems/

[4] Raspberry Pi Foundation, Raspberry Pi Zero,dostop 25. 6. 2021, https://www.raspberrypi.org/

products/raspberry-pi-zero/

[5] Sparkfun, Raspberry Pi Zero v1.3, Raspberry Pi Zero W v1.1, dostop 25. 6. 2021, https://

cdn.sparkfun.com/assets/learn_tutorials/6/7/6/PiZero_1.pdf


12


PROGRAM ZA IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNJAK ZA

INSTALACIJE V PAMETNIH STAVBAH

Dr. Mitja Veber

V prispevku so opisane inštalacije v pametnih stavbah in nastajanje javnoveljavnega programa za

izpopolnjevanje izvajalcev pametnih inštalacij v okviru projekta SHVET. Opisan je postopek

nastajanja programa v okviru projekta, povzeta je tudi vsebina programa. Navedeni so pogoji za

vpis, prav tako je naveden predviden začetek izvajanja programa.

Ključne besede: program, izpopolnjevanje, inštalacije, pametne stavbe

1 INŠTALACIJE V PAMETNIH STAVBAH

Avtomatizacija se je sprva uveljavila v industriji, kjer je bilo potrebno zagotoviti samodejno vodenje

zahtevnih procesov ali nadomestiti človeka povsod tam, kjer je bilo delo zanj preveč monotono,

naporno ali nevarno. Z dostopnostjo opreme se je avtomatizacija procesov razširila na področje

gospodarske javne infrastrukture, prometa in stavb. Avtomatizacija stavb se je sprva uporabljala

predvsem za poslovne stavbe, pri katerih je bilo potrebno natančno nadzorovati pogoje v prostoru in

kjer je bila potrebno zagotoviti visoko varnost. [1] Tako se je avtomatizacija stavb uveljavila v

občutljivih industrijah, na primer v kemijski, farmacevtski, računalniški in drugih, kjer je bilo za

kakovost dela potrebno zagotoviti primerno čistočo zraka in prezračevanje, ali pa je bilo denimo

potrebno do stopinje ali še bolj natančno nadzorovati temperaturo in ves čas paziti na primerno

zračno vlago. V sistem avtomatizacije so bili vključeni tudi varnostni sistemi, s katerimi je bilo

mogoče takoj zaznati tehnične nevarnosti, kot je uhajanje kapljevin in plinov, in zagotoviti omejen

pristop v različne dele in prostore stavb glede na stopnjo pooblaščenosti osebja oziroma zaposlenih.

Ti sistemi so se tradicionalno postavljali ločeno, z lastno oziroma namensko strojno in programsko

opremo, napeljavami, pogodbenim pregledovanjem, vzdrževanjem, nadgradnjo in izobraževanjem.

Tak pristop k upravljanju s stavbami se opušča, saj ga izpodrivajo standardizirani in celoviti sistemi

vodenja in nadzora stavb. S standardizacijo rešitev je avtomatizacija stavb postala cenovno dostopna

in se je pričela uporabljati v poslovnih in stanovanjskih stavbah, širša javnost pa je za stavbo z

visoko stopnjo avtomatizacije sprejela izraz pametna ali inteligentna stavba. Izrazu navkljub o

umetni inteligenci, ki bi zaznavala uporabnikove bivanjske navade in preference ter se s strategijo

vodenja njim prilagajala, v tem trenutku še zdaleč ne moremo govoriti.

V širši javnosti velja tudi zmotno prepričanje, da je pametna stavba tista, v kateri lahko prek

pametnih naprav preverimo stanje v stavbi in na njih vplivamo prek oddaljenega dostopa do različnih

sistemov. S stanjem imamo v mislih parametre bivanjskega udobja, kot so temperatura, vlažnost,

sevanje, osvetljenost, parametre rabe toplotne in električne energije in varnostne parametre, kot so

detekcija odpiranja vrat, uhajanja tekočin in gibanja. S sistemi imamo v mislih predvsem

razsvetljavo, ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, senčenje in zaklepanje. O pametni stavbi lahko

govorimo šele takrat, ko se uporabnik ne rabi več ukvarjati z nastavitvami omenjenih sistemov, pač

pa za nastavitev želenih vrednosti poskrbi sistem za upravljanje s pametno stavbo samodejno.

V pametni stavbi se torej izvaja avtomatizacija ključnih parametrov za ustvarjanje varnega,

udobnega, funkcionalnega in energijsko varčnega bivalnega in delovnega okolja. Ker gre za

prepletanje različnih vidikov, je nujna integracija različnih tehnologij v enovit sistem. Tehnologija je

tukaj, zatakne pa se pri kadru, ki bi znal ponuditi, opredeliti, izbrati in vgraditi vse potrebne

13

komponente in jih nato s parametriranjem, ki ni programiranje v pravem pomenu besede, ker gre

zgolj za zahtevne nastavitve, povezati v enovit sistem. Mnoga podjetja, ki ponujajo rešitve na trgu,

pridobivajo znanja sama bodisi preko proizvajalcev opreme bodisi preko drugih oblik neformalnega

izobraževanja.

2 SHVET

Z namenom zapolniti vrzel na področju formalnih javnih izobraževalnih programov, so se slovenski,

hrvaški in italijanski partnerji lotili priprave izobraževalnega programa, ki ga je kot perspektivnega

prepoznala in s financiranjem podprla tudi Evropska unija. Višja strokovna šola in

Medpodjetniški izobraževalni center na Šolskem centru Novo mesto, Obrtno-podjetniška

zbornica Krško in Center za poklicno izobraževanje so skupaj s hrvaško Ljudsko univerzo kot

vodilnim partnerjem, zagrebško Fakulteto za elektrotehniko ter italijanskima partnerjema, prav tako

izobraževalnima ustanovama, vložili prijavo projekta z imenom Smart Higher Vocational Education

Training ali krajše SHVET. Cilj projekta je bila priprava sodobnega in mednarodno

priznanega javnega programa za izpopolnjevanje strokovnjakov za inštalacije v pametnih

stavbah oziroma v Sloveniji, inženirjev informatike, strojništva, elektrotehnike in

mehatronike po končanem višješolskem izobraževanju in že nekaj pridobljenimi izkušnjami

na področju inštalacij v stavbah.

Projekt SHVET smo proti koncu leta 2020 uspešno zaključili. Na začetku meseca marca 2021 smo

prejeli zaključno poročilo o doseganju kazalnikov in dosegli 87 % realizacijo.

3 NASTAJANJE PROGRAMA

Slovenski partnerji smo pregledali obstoječe programe na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani,

Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, višješolske programe

Elektronika, Telekomunikacije in Elektroenergetika in soroden nemški program Elektroniker für

Gebäude und Infrastruktursysteme. [3] Hrvaški in italijanski partnerji so pregledali sorodne

programe v svojih državah. Ugotovili smo, da neke teoretične osnove pametnih instalacij

poučujemo vsi, a da to ni dovolj za samostojno delo v praksi.

V vsaki državi partnerici so bile izvedene ankete med delodajalci, aktivnimi na področju pametnih

inštalacij. Rezultati anket so bili predstavljeni na nacionalnih delovnih skupinah, v katere so bili

vključeni tudi delodajalci. Na nacionalnih in skupni delavnici vseh partnerjev in delodajalcev so

bile opredeljene ključne naloge in dolžnosti strokovnjaka za pametne inštalacije. Definiciji

nalog je sledila opredelitev poklicnega profila in učnih izidov, ki smo jih predstavili po državah

partnericah na okroglih mizah. Na konferencah so bili predstavljeni različni pristopi in dobre prakse.

V nacionalnih programih so bile nato upoštevane posebnosti izobraževalnih sistemov po državah

partnericah. Na koncu je sledilo poenotenje nacionalnih programov, na podlagi katerega je nastal

skupni program za izpopolnjevanje. Na projektu so nastali tudi materiali za izvajanje predavanj in

vaj, povezanih z izvajanjem strokovnih predmetov. Organizirane so bile tudi delavnice za izvajanje

laboratorijskih vaj.


3 PROGRAM

Če povzamem na kratko, znanja na področju pametnih inštalacij niso tako zelo nova, so pa izjemno

prepletena. Strokovnjak za inštalacije v pametnih stavbah mora znati poljudno predstaviti delovanje

sistema, vzbuditi pri investitorju interes in skupaj z njim oblikovati zahtevnik za nadaljnje

načrtovanje avtomatizacije stavbe. Poznati mora različne sisteme pametnih inštalacij in sisteme za

ogrevanje, prezračevanje, hlajenje, senčenje, razsvetljavo in centralni nadzor. Pri načrtovanju in

izvedbi je potrebno združiti znanja pooblaščenih inženirjev za načrtovanje strojnih in elektro

14


inštalacij. Izbrati mora primerne komponente za vgradnjo, jih predhodno pripraviti in nato vgraditi,

na koncu pa je potrebno vgrajene komponente parametrirati oziroma nastaviti, da se odzovejo na

skrbno načrtovane scenarije, da stavba zares deluje samodejno, brez posredovanja uporabnika. Pri

tem ne smemo zanemariti tudi varnostnega vidika in izrednih dogodkov. In vse navedeno je

vključeno v informativne in formativne cilje.

V študijski program za izpopolnjevanje na področju višjega strokovnega izobraževanja se lahko

vpiše, kdor ima opravljen višješolski ali visokošolski študijski progam s področij elektronike,

elektrotehnike, elektroenergetike, informatike, mehatronike, strojništva ali telekomunikacij in ima

−

najmanj 1 leto delovnih izkušenj s področja električnih ali strojnih inštalacij in pogodbo o

opravljanju praktičnega izobraževanja za strokovnjaka za inštalacije v pametnih stavbah ali

−

veljavno pogodbo o zaposlitvi na področju pametnih inštalacij in pogodbo za izvajanje

praktičnega izobraževanja za strokovnjaka za inštalacije v pametnih stavbah.

Iz pogojev je razvidno, da ne gre za podaljšanje višješolskega študija in inflacijo nazivov. Stopnja

izobrazbe se namreč ne viša, pač pa je program namenjen izpopolnjevanju zaposlenih ali

brezposelnih z delovnimi izkušnjami. Potrebujemo dvig ravni znanja in poklicnih kompetenc

zaposlenih, kar je ključna naloga poklicnega izobraževanja v Sloveniji.

Bežen pogled na program [4] da bralcu občutek, da je napisan ohlapno in je možno vsebine

prilagajati glede na razvoj tehnologije. Vsebine se lahko prilagajajo tako hitro, kot so jim sposobni

slediti predavatelji, kar je v tehniki resen izziv za predavatelja. Vseeno smo v programu določili

standardni tehnologiji ožičenih in brezžičnih sistemov za avtomatizacijo stavb KNX in Z-Wave.

4 IZVAJANJE PROGRAMA

Program za izpopolnjevanje Strokovnjak/Strokovnjakinja za inštalacije v pametnih stavbah [4] so

potrdili strokovni svet CPI, akreditacijska komisija in MIZŠ. Program je že objavljen na spletni

strani CPI in spletni strani višje strokovne šole Šolskega centra Novo mesto. Pripravljena je bila tudi

prevajalna tabela za dodatna imenovanja višješolskih predavateljev na podlagi imenovanj za

predavatelje predmetov na višješolskem izobraževanju. Program je sprejel minister za šolstvo,

znanost in šport z objavo v Uradnem listu. Sledi vpis programa v razvid javno veljavnih višješolskih

študijskih programov, po katerem lahko program izpopolnjevanja prične izvajati vsaka višja

strokovna šola, ki izpolnjuje pogoje. Na žalost ministrstvo do junija 2021 še ni opredelilo

postopka za vpis programov izpopolnjevanja v razvid, zato tudi Višja strokovna šola na

Šolskem centru Novo mesto tega še ni storila.

Izvajanje programa bo potekalo na šoli in pri delodajalcu, pri čemer se 180 kontaktnih ur izvede v

šoli, 240 ur pa s praktičnim izobraževanjem pri delodajalcu. Do konca leta 2021 in še delno v letu

2022 lahko programe izpopolnjevanja financiramo iz projekta Munera 3. MIZŠ je sicer želel, da bi

CPI pripravil oziroma razvil večje število programov izpopolnjevanja. V ta namen je bilo

potrošenega precej proračunskega denarja. Nastalo jih je 5, od tega smo 4 pripravili na Šolskem

centru Novo mesto. Ker gre za javno veljavne programe, ocenjujemo, da bomo v bodoče tovrstne

programe še vedno lahko financirali iz različnih projektov za dvig kompetenc zaposlenih.


[1] Avtomatizacija zgradb in integratorske storitve, dostop 28. 6. 2021, https://11.si/avtomatizacijazgradb

[2] Smart Development of HVET for Highly Skilled and Mobile Workforce, dostop 28. 6. 2021,

http://smart-hvet.eu/

15

[3] Elektroniker/in - Gebäude- und Infrastruktursysteme, dostop 28. 6. 2021, https://berufe

net.arbeitsagentur.de/berufenet/faces/index?path=null/kurzbeschreibung&dkz=1562

[4] Strokovnjak/Strokovnjakinja za instalacije v pametnih stavbah, dostop 28. 6. 2021, https://cpi.si/

wp-content/uploads/2021/02/Strokovnjak_Strokovnjakinja-za-instalacije-v-pametnih-stavbah.pdf


16

POVEZOVANJE Z RAZVOJNIM CENTROM NOVO MESTO IN

PODJETNIŠKIM INKUBATORJEM PODBREZNIK

Miha Bradač

Na Višji strokovni šoli na Šolskem centru Novo mesto z namenom neprestanega izboljševanja

izvajanja strokovnega izobraževanja na programu Informatika iščemo načine, da študentom

ponudimo vedno več praktičnih uporabnih vsebin, s katerimi pridobijo neprecenljive izkušnje,

reference in s tem zahtevane poklicne kompetence.

Pred začetkom študijskega leta 2019/20 smo po nekaj mesecih iskanja načinov za izboljšave velik

potencial našli v podjetništvu kot možnosti za praktično izvedbo posameznih predmetov, npr.

Ekonomika poslovanja, Poslovna komunikacija in vodenje, Tuji jezik in nadalje velikim potencialom

v medpredmetnem povezovanju strokovnih predmetov (Programiranje, Izdelava spletnih strani,

Podatkovne baze, Računalniška omrežja, Operacijski sistemi ...). Prav tako lahko podjetništvo

predstavlja osnovo za sodelovanje med različnimi predmeti, programi ali pa sodelovanje z

zunanjimi organizacijami.

Pri tem smo potrebovali strokovnega partnerja, ki smo ga našli v Razvojnem centru Novo mesto,

Podjetniškem inkubatorju Podbreznik v Novem mestu, kjer imajo ogromno izkušenj in ekipo s

celotnega spektra podjetništva. Na Dolenjskem nudijo svoje podporne storitve podjetjem in

posameznikom v vseh fazah njihove poslovne poti – od izobraževanja, razvoja idej, izpeljave

potencialnih projektov, financiranja, svetovanja, povezovanja ... [4]

Ključne besede: višja strokovna šola, Razvojni center novo mesto, Podjetniški inkubator

Podbreznik, primer dobre prakse, Šolski center Novo mesto, višješolsko izobraževanje,

praktičnost izobraževanja, motivacija

1 UVOD

Če povzamemo in poenostavimo namen višješolskih programov, kot jih določajo cilji Zakona o

višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI) [1], je študentom omogočiti praktične izkušnje, konkretna

znanja in delovne kompetence. Posledično je v primerjavi z visokošolskimi študijskimi programi

razporeditev ur in obveznosti na programih višjih šol močno na strani pridobivanja znanj s

praktičnim delom. Konkretno je Praktičnega izobraževanja pri delodajalcu 40 % (800 ur) [2];

preostali delež se razdeli na praktične vaje – 31 % in predavanja – 29 %. Lahko bi rekli, da iz prakse

usvajajo tudi teorijo. Ali pa da se učijo preko konkretnih projektov – učenje skozi delo (learning by

doing).

S pridobljenimi znanji, izkušnjami in referencami se lahko diplomanti višjih šol odločijo za dve

poti:

1. ali z višješolsko izobrazbo lažje nadaljujejo s študijem na visokošolskih programih (glede na

zakonodajo in sistem napredovanja se lahko na določenih programih vpišejo v 2. letnik

višješolskega programa, v kolikor gre za nadaljevanje študija istega strokovnega področja) ali

2. s pridobljenimi izkušnjami, referencami in kompetencami konkurirajo visokošolskim kadrom pri

iskanju zaposlitve oziroma pogosto – v 71 odstotkih [3] – dobijo zaposlitev pri delodajalcu, kjer so

opravljali praktično delo med študijem.

Študijski program INFORMATIKA

18


2 SODELOVANJE S PIP IN RCNM

Na prvih sestankih s PIP je bilo veliko viharjenja idej, kje in na kakšen način vidimo možnosti za

obogatitev izobraževalnega procesa in nadgradnjo kompetentnosti študentov preko predavanj, vaj,

praktičnega izobraževanja in strokovnih ekskurzij. Na dlani je bila možnost, da študentom

organiziramo strokovno ekskurzijo in predstavitev lokalnega podjetniškega inkubatorja. V sklopu

tega tudi predstavitev njihovih aktivnosti s poudarkom na tistih, ki jih lahko študentje koristijo, npr.

uporaba oz. zelo ugoden najem delovnega prostora, brezplačno svetovanje glede podjetništva, pomoč

pri razvoju ideje, brezplačne delavnice, predavanja itd.

V zelo kratkem času smo začeli z izpeljavo prvih aktivnosti, iz katerih so začele nastajati vedno nove

ideje, s katerimi širimo področja sodelovanja.

Predstavitev RCNM – PIP in podjetništva

Na Višji strokovni šoli na Šolskem centru Novo mesto smo kmalu po začetku študijskega leta v

študijskem letu 2019/20, za študente in predavatelje vseh 1. letnikov osmih strokovnih programov

(Informatika, Strojništvo, Lesarstvo, Mehatronika, Logistika, Elektronika, Varstvo okolja in

komunala ter Kozmetika) uvedli uvodno srečanje in predstavitev sodelovanja. Predstavljene so bile

priložnosti za podjetništvo med študenti in predavatelji, da lahko vsakdo izkoristi svoje strokovno

znanje in si pridobi izkušnje ter reference že tekom študija na Višji strokovni šoli. Naslovili smo ga

Postanite dober inženir – podjetnik/ca, kar že samo govori o vsebini predavanja.

Slika 1: Strokovno predavanje za 1. letnike vseh 8 programov višje šole

Vključitev podjetništva v predmet Ekonomika poslovanja

Nadaljevali smo z idejami o izvajanju delavnic podjetništva, kar je pozitivno v smislu ponudbe

dodatnih strokovnih izobraževanj na šoli. Delavnice potekajo v manjših skupinah, v katerih študentje

izberejo, razvijajo in v praksi preverijo svojo idejo. Nadalje smo preverili kataloge znanj in pri

različnih predmetih ugotovili, da ima predmet Ekonomika poslovanja, ki se ga izvaja v 2. letniku,

velik del vsebin z delavnic podjetništva, kar nam je odprlo možnost za samo izvedbo tudi v sklopu

predmeta.

Po pogovoru s predavateljem predmeta Ekonomika poslovanja in predstavitvijo ideje je izrazil

takojšnji interes, zato smo pogovore nadaljevali v smeri možnosti izvedbe podjetništva kot dela

predmeta, saj le-to služi praktični obogatitvi predavanj in vaj, kar študentom prinese praktično

izkušnjo, izkustveno učenje oz. “learning by doing” pristop, sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki ...

19

Pri predmetu Ekonomika poslovanja je bilo potrebno prilagoditi in posodobiti določen del vsebin, ki

so se do sedaj izvajale v bolj frontalni in teoretični obliki, vendar glede na velik potencial in željo po

izboljševanju to ni bila težava. Znotraj predmeta in v sklopu urnika predmeta smo poleg zahtevanih

teoretičnih vsebin iz kataloga znanj določili tudi 4 termine srečanj z ekipo strokovnih sodelavcev

PIP – dve srečanji na šoli in dve srečanji v prostorih Razvojnega centra Novo mesto. Za zaključek

pa tudi prireditev, kjer študentje predstavijo svojo podjetniško idejo pred komisijo, ki jo sestavljajo

podjetniki iz regije.

Slika 2: Utrinki dogodkov na ŠCNM in v PIP

K sodelovanju smo zaradi dobrih odzivov s strani študentov Informatike naknadno vključili še

študente na programih Lesarstva in Mehatronike.

Strokovna ekskurzija v RCNM

Za 1. letnike Informatike smo izpeljali strokovno ekskurzijo v Razvojni center Novo mesto in

Podjetniški inkubator Podbreznik s predstavitvijo njihovih prostorov in dejavnosti: najem pisarn,

coworking pisarne, brezplačna izobraževanja, finančne spodbude za izvedbo projektov, brezplačno

svetovanje – SPOT ... V sklopu ekskurzije se izvede tudi praktična delavnica podjetništva, ki

predstavlja osnovo za napredno delavnico podjetništva, ki je načrtovana za 2. letnik. V letu 2021/22

imamo možnost dodatne vsebine za ekskurzijo, in sicer spoznanje koncepta Industrije 4.0.

Medpredmetno sodelovanje

Pri drugih letnikih Informatike smo omogočili povezavo Ekonomike poslovanja in Izdelave spletnih

strani na način, da za lastno razdelano podjetniško idejo izdelajo tudi spletno stran/trgovino/

aplikacijo. Predmeta sta terminsko dobro umeščena na urniku, saj se Ekonomika poslovanja izvaja v

prvem semestru, Izdelava spletnih strani pa v drugem semestru.

Sodelovanje: konferenca Innova

Sodelovanje smo okrepili na tehnološki konferenci INNOVA, ki jo za študente, predavatelje,

podjetnike organiziramo na Višji strokovni šoli. Na konferenci je predaval direktor Razvojnega


20


centra Novo mesto Franci Bratkovič in uspešno podjetje 3TAV d. o. o. iz PIP, ki ga je zastopal

Andrej Dobrovoljc.

Sodelovanje: mednarodna konferenca

Razvojni center Novo mesto smo povabili tudi k sodelovanju na mednarodni konferenci Inštalacije v

pametnih zgradbah. Sodelovalo je podjetje Go4Panda d. o. o., ki deluje znotraj Podjetniškega

inkubatorja Podbreznik.

Zmaga na državnem in mednarodnem tekmovanju Popri

V letu 2021/22 je sodelovanje s PIP pri predmetu Ekonomika poslovanja, ki ga vodi Marjan

Hočevar, prinesla odličen rezultat. Študenta Blaž Novšak in Ema Imamovič, ki sta v okviru predmeta

razvijala svojo idejo, sta se prijavila na tekmovanje Popri in na lokalnem in državnem nivoju pometla

s konkurenco. Blaž Novšak je šel še korak dlje in premagal tudi mednarodno konkurenco in osvojil

prvo mesto na mednarodnem tekmovanju. Prislužil si je nagrade v vrednosti 2500 EUR, sodelovanje

z ameriškim pospeševalnikom iz Kalifornije M Accelerator.

Opravljanje prakse študentov na PIP, RCNM ali partnerskih podjetjih

V letu 2020/21 smo vzpostavili tudi sodelovanju s PIP in RCNM za opravljanje prakse študentov

naše šole. Prvi študentje so bili zelo zadovoljni, prav tako je bil zelo zadovoljen delodajalec.

Vzpostavitev sodelovanja pri avtomatizaciji in pametnih tovarnah, mestih, industriji 4.0

Z začetkom študijskega leta 2021/22 smo s PIP odprli novo področje potencialnega sodelovanja, ki

ima ogromen potencial, saj omogoča intenzivnejši preplet sodelovanja in izvajanja praktičnega

izobraževanja primarno za strokovne programe, ki poganjajo Industrijo 4.0: mehatronika, strojništvo,

elektrotehnika, informatika, logistika, lesarstvo in drugih. Novonastali laboratorij v Razvojnem

centru Novo mesto je unikaten primer prikaza uporabe Industrije 4.0 na praktičen način in omogoča

izvajanje vrsto predmetov znotraj posameznih izobraževalnih programov.

3 PRILOŽNOSTI

V dveh letih sodelovanja, v katerih smo v začetku načrtovali nekaj osnovnih aktivnosti, smo do sedaj

izpeljali že kar devet aktivnosti.

Glede na to, da je obojestranski interes v smeri izboljševanja in nadgrajevanja začetih aktivnosti, smo

se dogovorili, da z aktivnosti nadaljujemo in jih širimo tako po horizontali kot tudi vertikali

izobraževanja in jo obvezno prepletemo s sodelovanjem z lokalnim podjetniškim okoljem.

Priložnosti oziroma vizija, ki je nastala na osnovi sodelovanja s PIP in RCNM:

1. na nivoju predmeta Ekonomika poslovanja nadaljevati z aktivnim sodelovanjem Podjetniškega

inkubatorja Podbreznik;

2. medpredmetno povezovanje: na nivoju višješolskega programa Informatika širiti sodelovanje med

smiselno povezanimi predmeti, ki krepijo kompetence študentov npr. Poslovna komunikacija in

vodenje, Tuji jezik, Izdelava spletnih strani iprd. Zagotovo se bo glede na vsebino posameznega

projekta ali ideje študentov poskusilo vključiti še ostale strokovne predmete;

3. medprogramsko povezovanje: na nivoju višje šole nadalje izvajati sodelovanje med predmeti na

različnih višješolskih programih (Informatika, Elektrotehnika, Mehatronika, Strojništvo, Logistika,

Varstvo okolja in komunala, Lesarstvo, Kozmetika); npr. sodelovanje pri Industrija 4.0 z RCNM,

podpora informatike pri ostalih programih izobraževanja ...;

4. medorganizacijsko povezovanje: na nivoju Šolskega centra Novo mesto spodbuditi sodelovanje

med različnimi organizacijskimi enotami (višja strokovna šola, srednje strokovne šole, tehniška

21

gimnazija, MIC);

5. regijsko podjetniško povezovanje: na nivoju regije poglobiti sodelovanje z obstoječimi podjetji in

razširiti nabor sodelujočih podjetij, društev in drugih organizacij; npr. preko mentorjev praktičnih

izobraževanj za PUD (srednja šola) in PRI (višja šola),

6. vzpostavitev (višje)šolskega inkubatorja (v sodelovanju s PIP), sodelovanje s SciDrom.

4 ZAKLJUČEK

Z aktivnostmi neprestanega izboljševanja izobraževalnega procesa dvigujemo kvaliteto znanj in

kompetenc naših diplomantov in sledimo razvoju zahtev trga dela. Naj zaključim z ugotovitvami in

besedami Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), ki so

bile izrečene ob zaključku evalvacije delovanja višje šole, ki se je zaključilo 14. 9. 2021 in preverja

delovanje šole, kadre, študente, materialne pogoje ter spremljanje in zagotavljanje kakovosti.

“Podajajmo vam Priznanje za odličnost s sloganom: Podjetja živijo z Višjo strokovno šolo Šolskega

centra Novo mesto.” Vemo, da smo na pravi poti.


[1] Zakon o višjem strokovnem izobraževanju, dostop 24. 7. 2021, http://pisrs.si/Pis.web /

pregledPredpisa ?id=ZAKO4093.

[2] Skupnost VSŠ, Vse o praktičnem izobraževanju, dostop 24. 7. 2021, https://www.sk upnostvss.si/vse-o-prakticnem-izobrazevanju/.

[3] Learn to Work, Prednosti praktičnega izobraževanja, dostop 24. 7. 2021, https://le arntowork.eu/

advantages/?lang=sl#toggle-id-3.

[4] Razvojni center Novo mesto, Storitve, dostop 30. 6. 2021, https://www.rc-nm.si/storitve/

[5] Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, Poročilo o zunanji

evalvaciji, dostop 30. 7. 2021, https://www.nakvis.si/analize-in-publikacije/ porocila-strokovnjakovin-odlocbe/visje-strokovne-sole/solski-center-novo-mesto/


22


BACK-END PROGRAMIRANJE SPLETNIH APLIKACIJ V

PODJETJU MOTIVITI D. O. O.

Nik Vogrinec, Miha Bradač

V prispevku je cilj opisati izkušnje s podjetjem Motiviti, način remote dela, ki je današnje dni precej

aktualen, in približati delovanje dinamičnih spletnih strani manj veščim uporabnikom. Motiviti d. o.

o. je podjetje, ki se ukvarja z izdelavo video iger in z razvojem spletne programske opreme. Podjetje

se deli na dve večji ekipi, in sicer ekipa za video igre in ekipa, ki razvija spletno programsko opremo.

Znotraj ekipe za programske opreme je še več manjših ekip vsaka s svojim projektom. Posebnost

dela je bilo delo na daljavo, kar pomeni, da nismo delali iz pisarne ampak iz udobja doma.

Pomembnost pri delu na daljavu je redna komunikacija, kar smo izvajali s pomočjo Gmail, Slack,

Google Meets in podobnih programskih rešitev.

Ključne besede: Back-end, front-end, programiranje aplikacij, serverless, AWS, podatkovne

baze, testiranje, razvoj spletnih strani

1 PROGRAMSKA ORODJA ZA DELO

Vsak razvijalec programske opreme ima svoja orodja, na katera je navajen, morda je celo napisal

svoje orodje, kot so razne skripte za učinkovito razvijanje programske opreme. Je pa zelo dobro, če v

ekipi uporabljamo enaka orodja, saj si s tem lahko lažje pomagamo. V nadaljevanj bo predstavljeno

nekaj orodij, ki smo jih uporabljali pri delu na raznih projektih.

VISUAL STUDIO CODE

Visual Studio Code (v nadaljevanju VS Code) je tekstovni urejevalnik, ki ga je razvilo podjetje

Microsoft. Uporablja se za pisanje kode, debuggiranje raznih hroščev in formatiranje kode v bolj

berljivo obliko. VSCode vključuje IntelliSense, ki omogoča pametno samodejno zaključevanje

stavkov. Za iskanje in odpravljanje napak služi razhroščevalnik napak. VSCode ima vgrajen sistem

Git, ki sledi vsem spremembam, ki se zgodijo znotraj datotek, in nam prikaže spremembe na zelo

preprost vizualen način za branje, kar omogoča enostavnejše sledenje spremembe kode na kateri dela

več programrerjev. Ker je VSCode popolnoma odprtokodni, lahko vsak pripomore k izboljševanju

orodja z razširitvami. Razširitve drugih razvijalcev so popolnoma brezplačne in dostopne v zavihku

Extensions.

POSTMAN

Postman je zelo priljubljen API odjemalec, ki razvijalcem olajša testiranje API-jev, brez da bi bili

implementirani v samo spletno aplikacijo. To stori tako, da simulira API klic brskalnika preko HTTP

protokola. Uporabljamo ga za hitro testiranje sprememb v kodi. Postman nam tudi omogoča izvoz

API prošenj in s tem preprosto ustvarjanje dokumentacije, da lahko delimo odzive strežnikov z

drugimi razvijalci na projektu.

OPEN VPN

V Motiviti in drugih podjetjih večinoma uporabljajo navidezno zasebna omrežja za dostop do raznih

spletnih strani in orodij, ki so zaklenjene pod IP lockom. IP lock varuje razvojno okolje pred raznimi

dostopi nepooblaščenih oseb. To storimo tako, da limitiramo vstop oseb, ki nimajo IP-ja ki smo ga

dodali v seznam dovoljenih IP-jev v konfiguracijski datoteki na strežniku. Ker se trenutno dela od

doma, je potrebna uporaba VPN-a OpenVPN za dostop do teh zaščitenih virov (spletna stran in API).

23

GITHUB

Da razumemo, kaj je GitHub, moramo najprej razumeti sistem Git. Git je brezplačen odprtokodni

sistem za nadzor različic (sprememb) kode v projektu. V Git-u lahko za svojo kodo ustvarimo več

vej, v katere lahko dodamo novo / spreminjamo staro kodo brez da bi spreminjali trenutno

produkcijsko kodo. Veje se nato lahko združijo v eno glavno vejo, ki ji rečemo master branch. Ta

veja je glavna in v večini primerov predstavlja produkcijsko kodo. GitHub omogoča tudi enostaven

pregled, upravljanje dostopa do vsebin in možnosti sodelovanja različnih uporabnikov oziroma

sodelavcev na projektu. [1]

JENKINS

Po končanih popravkih kode oz. po dodajanju nove kode želimo to kodo nekje gostovati, kjer se bo

izvajala. Po večini se za to uporabljajo razne platforme (Paas, Faas, itd.). V Motiviti smo uporabljali

Amazon Web Services. Da smo kodo objavili na to platformo smo uporabili CI/CD pipeline sistem,

ki ga ponuja Jenkins. [2] Ta v osnovi prebere spremembe iz GitHub repozitorija, kjer naša koda živi

in te spremembe namesti na AWS platformo.

AMAZON WEB SERVICES

Okolje AWS je prilagodljivo na porabo, kar pomeni, da lahko prilagajamo zmogljivosti virov glede

na zahteve. AWS deluje na modelu »pay-per-use«, torej samo plačujemo za resourse, ki jih

uporabljamo. [3]

Lambda funkcije so centralni del delovanja AWS. So preproste funkcije, ki jih lahko pišemo v več

programskih jezikih, kot so NodeJS (Javascript), Python, Java ... ter jim nastavljamo dovoljenja

(IAM) za dostop do drugih orodij (npr. zapisovanje v podatkovno bazo, procesiranje slik, jih

pretvorimo v API endpointe z API Gateway ...).

Lambda funkcije imajo več sprožilcev, npr: API Gateway: uporabljamo ga za izdelavo raznih API

jev, S3: je shramba v oblaku. V S3 lahko nalagamo datoteke preko lambda funkcij, S3 pa lahko tudi

sproži lambdo na specifičnih dogodkih, ki jih nastavimo (npr. Pregled naložene vsebino, izbris starih

datotek ...), DynamoDB: Tudi podakovna baza DynamoDB ima sprožilce za klic lambda funkcij

(nov vnos v bazi, izbris vnosa, itd...).

Cloud Watch

Cloud watch je orodje za pregledovanje, upravljanje dnevnikov stanja (logov) lambda funkcij in

posledično reševanje morebitnih težav z delovanjem aplikacije na preprost, pregleden način.

S3 Bucket

S3 je shramba podatkov v oblaku. V orodju S3 si ustvarimo svoj Bucket, v katerega nalagamo

različne vrste datotek. V Bucket-u lahko tudi gostimo svojo statično spletno stran. Za dostop do

shranjenih datotek je potrebno pravilno konfigurirati pravice.

DynamoDB

DynamoDB je podatkovna baza, ki temelji na dokumentni strukturi. Zapisek v DynamoDB zgleda

podobno kot objekt v Javascript programskem jeziku. Najbolj pogosto do baze dostopamo preko

lambda funkcij. DynamoDB je zaradi svoje hitrosti, funkcionalnosti (atomic counters, concurrent

write/read, skalabilnost itd..) in razširjenosti med uporabniki zelo priljubljena baza.


2 DELOVNE NALOGE

Ker se še nismo ukvarjali s serverless tehnologijo v preteklosti, smo se morali najprej naučiti osnove

AWS okolja. Učili smo se z izobraževanjem preko spletnih tečajev na spletni strani Udemy in

24


dokumentaciji platforme. Po končanih tečajih smo se seznanili z načinom pisanja kode v podjetju

Motiviti, to smo dosegli z internimi videi podjetja in dokumenti katerih cilj je seznananje najboljših

praks.

ISKANJE NAPAK IN LUKENJ V SISTEMU

Varnost je zelo pomembna pri aplikacijah, ki jih uporablja več tisoč uporabnikov, ker lahko pride do

raznih vdorov v sistem in s tem se lahko povzroči ogromna škoda.

Za to nalogo smo uporabili zgoraj omenjeno orodje Postman, s katerim smo preizkušali lambda

funkcije in njihovo delovanje preko HTTP prošenj. Skrbno smo pregledali odzive teh funkcij in jih

analizirali ter zapisali vse najdbe v skupen dokument. V primeru, da smo našli napako oz. luknjo v

sistemu, smo to takoj sporočili naprej in težava je bila odpravljena v najkrajšem možnem času.

PROGRAMIRANJE LAMBDA FUNKCIJE

V naslednji nalogi smo dodali funkcionalnost ročnega dodajanja uporabnikov v sistem. Za to nalogo

smo uporabili naslednja orodja: GitHub, DynamoDB, AWS SDK in Jenkins.

Sprva smo sprogramirali logiko v NodeJS, celotni postopek delovanja smo tudi skrbno stestirali

lokalno z uporabo VSCode debuggerja in Postman orodja.

Po več dneh testiranja in popravljanja raznih manjših napak je bila lambda funkcija pripravljena.

Kodo smo najprej poslali na GitHub portal in zagnali Jenkins proces namestitve kode na AWS

okolje.

Ko je koda enkrat na AWS-platformi, je potrebno ponoviti testiranje delovanje, saj lahko pride do

različnih težav zaradi spremembe okolja. Sedaj, ko je bila koda na voljo na razvojnem okolju, je bila

dostopna do vseh, ki imajo dostop IP (VPN) in SSO dostop do razvijalskega okolja.

S tem je bil del naloge opravljen. Od tu naprej je sodelavec prevzel logiko na front-endu. Seveda pa

naloga še ni popolnoma zaključena, saj lahko vedno pride do raznih težav, ki jih morda nismo

odkrili med testiranjem delovanja, prav tako lahko pride do raznih prošenj za spremembo delovanja.

Za takšne spremembe imamo vedno kratek sestanek, kjer pridemo do najboljše rešitve in načina

implementacije.

SISTEM DODAJANJA VODNEGA ŽIGA

Naslednja naloga je bila najbolj obširna. Stranka si je zaželela dodajanje slik in posnetkov z vodnim

žigom. Celotna naloga je bila zelo kompleksna in dolgotrajna zaradi velika števila že obstoječih

uporabnikov.

Ker je bila vsebina teh slik in posnetkov strogo zaupna, smo morali ustvariti novo polje v

podatkovni bazi za vsakega uporabnika. To polje je bilo 8 naključnih alfa-numeričnih znakov

(unikatni za vsakega uporabnika). Iz teh znakov se nato ustvari prozorna slika z vodnim žigom, ki

bo prekrila strogo zaupno sliko. Do te vsebine lahko potem dostopa uporabnik (če ima dovoljenje).

Imeli smo ogromne težave z generiranjem slik in posnetkov z vodnim žigom zaradi ogromnega

števila registriranih uporabnikov. Za vsakega uporabnika smo morali generirat več deset slik.

Problem smo reševali postopoma in na koncu prišli do najlažje rešitve.

Naslednja težava je bila, kako preprečiti enega uporabnika, da bi dostopali do slik in posnetkov

drugega uporabnika. Posodobili smo starejšo lambda funkcijo, ki se imenuje lamda@edge, ta

lambda stoji med vsebino, ki je gostovana na S3, in samim uporabnikom na brskalniku. Torej ko bo

uporabnik želel dostopati do vsebine, gre prošnja najprej preko lambda@edge in šele nato do slike

ali posnetka, če ima uporabnik pravico za dostop do datoteke.

Logika v lambda@edge je dokaj kompleksna, znotraj je uporabljeno ogromno RegEx kode za

25

pregled pravilnosti prošnje. Veliko časa smo porabili za testiranje pravilnega delovanja.

Slika 21: Potek prošnje od uporabnika do AWS S3 [4]

Lambda@edge funkcija ne deluje kot vse ostale API funkcije. Namestitev na AWS-okolje traja dlje

časa, ker se mora naložiti na več strežnikov po celotnem svetu. Pri dostopanju do raznih datotek, kot

so slike in posnetki, nam S3 omogoča uporabo CloudFront za kaširanje naloženih datotek.

CloudFront je CDN, ki ga ponuja AWS.

CDN-je, kot so CloudFront in Cloudflare, uporabljamo na spletu zelo pogosto, ker s tem prihranimo

na ceni in pridobimo na hitrosti nalaganja vsebine. Vsebina se shrani na CDN strežnik, ki je najbližje

uporabniku. Npr. če je uporabnik v Evropi, bo CDN serviral sliko iz Evrope in ne iz tam, kjer se

nahaja naš S3 strežnik.

3 ZAKLJUČEK

V svetu programiranja spletnih aplikacij ves čas izhajajo nove tehnologije. Ves čas izidejo nova

ogrodja (oz. frameworki), ki nam omogočajo lažje in hitrejše programiranje aplikacij. Na front endu

so zelo pogosto uporabljena in priznana tri večja ogrodja: React, Angular in Vue, zelo pogosto je še

vedno uporabljena knjižnica jQuery. Medtem ko na back endu zelo pogosto uporabljamo Express v

Javascriptu, Laravel ogrodje na PHP, Ruby On Rails na Ruby, Django na Python jeziku in še veliko

več oblačnih platform, kot so AWS, Google Cloud, Microsoft Azure.

Spletni programer se mora znati hitro prilagoditi na nove tehnologije, ker se tudi trg dela zelo

pogosto spreminja zaradi izida novih in sijočih tehnologij.



[1] Github, dostop 4. 4. 2021, https://github.com/features

[2] Jenkins, dostop 10. 3. 2021, https://www.jenkins.io/

[3] Amazon Web Services, dostop 25. 2. 2021, https://aws.amazon.com/

[4] Using AWS lambda with CloudFront, dostop 10. 2. 2021, https://docs.aws.amazon.com/lambda/

latest/dg/lambda-edge.html

26


OPTIMIZACIJA POSLOVANJA SKLADIŠČ V SPLOŠNI

BOLNIŠNICI NOVO MESTO

Kristjan Voglar, Miha Bradač

Prispevek predstavlja Poslovni informacijski sistem SBNM (kratko PIS) in postopek implementacije

črtnih kod za lažje delo v skladiščih Splošne bolnišnice Novo mesto. Povzeto je tudi trenutno stanje

skladišč in problemi, ki se pojavljajo pri knjiženju artiklov v PIS. Predstavljeni so: sam potek dela,

ugotovitve, težave, s katerimi smo se srečali pri implementaciji, dokumentacija, ki je bila izdelana,

in končno stanje po implementaciji. Nekateri podatki v zaslonskih slikah so prikriti zaradi

varovanja podatkov.

Ključne besede: Poslovni informacijski sistem (PIS), EAN-črtne kode, skladišče, android

dlančnik

1 PREDSTAVITEV PODJETJA

Splošna bolnišnica Novo mesto je regionalna bolnišnica, ki skrbi za okrog 132.000 prebivalcev

novomeške, črnomaljske, metliške, trebanjske in delno krške občine, z nekaterimi dejavnostmi pa

pokriva tudi del brežiške in sevniške občine.

Začetki bolnišnice v Novem mestu segajo v leto 1894, ko je bila v Kandiji pri Novem mestu 1.

januarja 1894 odprta moška bolnišnica z 22 posteljami. Z dozidavo nove stavbe junija 1898 je

bolnišnica dobila dodatnih 80 postelj. Leta 1908 je bila zgrajena stavba na levem bregu reke Krke,

kjer je nastala ženska bolnišnica s 66 posteljami, pozneje povečana na 100 postelj. Naslednja večja

pridobitev bolnišnice je sledila šele po vojni, ko je bil v gradu Kamen decembra 1953 odprt pljučni

oddelek s 93 posteljami. Od leta 1954 do 1961 je bilo opravljenih več adaptacij obstoječih stavb, v

katerih so se poleg internistike, kirurgije in ginekologije razvile še druge dejavnosti, kot so

transfuziologija, rentgenologija, laboratorijska in lekarniška dejavnost, kuhinja in pralnica. V teh

letih je bil zgrajen tudi podzemni hodnik med stavbama na desnem bregu reke Krke.

Bolnišnica opravlja specialistično-ambulantno dejavnost, bolnišnično dejavnost, dializno dejavnost

ter dejavnost primarnega zdravstva – ginekološki dispanzer. Ima vse oddelke in specialistične

ambulante, razen psihiatričnega in onkološkega oddelka ter ambulante nuklearne medicine. [1]

2 POSLOVNI INFORMACIJSKI SISTEM (PIS)

Poslovni informacijski sistem podjetja Projekti.si d.o.o. uporablja preko 400 podjetij iz Slovenije,

Hrvaške, BiH, Srbije, Makedonije, Črne gore, Madžarske, Španije in Nizozemske. [2] Je

programski paket, katerega namen je vodenje poslovanja v majhnih in srednjih podjetjih. Sestavljen

je iz več samostojnih modulov, ki se med seboj povezujejo. To omogoča podjetjem zakup le tistih

modulov, ki jih potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti. [3]

3 MODULI PIS

Programski paket, ki ga uporabljajo v SBNM, sestavljajo naslednji moduli: Glavna knjiga s

saldakonti, Osnovna sredstva, Plače in kadrovska evidenca, Potni nalogi, Nabava materiala, Nabava

blaga, Prodaja, Blagajna, Skladišče, Proizvodnja, Analize, Opravila in elektronsko arhiviranje

podatkov,pocketPIS, Prisotnost, Rezervacije (Booking). Za potrebe moje naloge so bili uporabljeni

spodnji moduli.

27

Šifranti

Šifrant artiklov je eno izmed najpomembnejših orodij, ki jih ponuja PIS. Ta omogoča uporabniku

pregled vseh artiklov, ki so vneseni v bazo podatkov. Primarni ključ je delovna šifra artikla, ki

predstavlja številko, pod katero se artikel identificira in sledi.

Slika 1: Šifrant artiklov

Z dvoklikom na artikel lahko odpremo okno Poprava artikla, v katerem so prikazni vsi atributi in

podatki o artiklu, ki jih lahko spreminjamo in nastavljamo.


Slika 2: Okno Poprava artikla

Vsak artikel ima delovno šifro, to je unikatna številka, ki predstavlja artikel v sistemu. EAN številka

predstavlja črtno kodo na embalaži artikla, ta se samodejno uvozi iz cenika ali pa jo dodeli

uporabnik. Alt. EM predstavlja eno enoto izdelka, ta je lahko podana v teži, volumnu ali v primeru,

da je v embalaži več artiklov, predstavlja delež enega artikla v pakiranju. V zgornjem primeru je v

pakiranju 12 plastenk, delež ene je 0,833334.

Skladišče

Modul skladišče omogoča delavcem skladišč opravljanje prevzemov artiklov, izdaj artiklov in

inventure. Prevzem se izvrši, ko je material ali artikel dostavljen v podjetje s strani dobavitelja,

izdaja pa, kadar gre artikel v promet (se porabi, gre v uporabo na oddelek). Inventura ali popis je

28


letni popis količin sredstev v skladišču. Artikel se lahko tudi prenese iz enega skladišča v drugega,

temu pravimo interni prenos.

PocketPIS

Pocket PIS je spletna aplikacija, ki deluje na strežniku v lokalnem omrežju podjetja. Do nje

dostopamo preko brskalnika z android dlančnikom, ki ima vgrajen laserski čitalnik kod. Namen

aplikacije je olajšati delo stran od računalnika. Omogoča izvedbo prevzemov, izdaj, predaje,

internega prenosa, inventure in preverjanje zalog artiklov ali materiala. Ko delavec želi izvesti

prevzem, v računalniku najprej naredi napoved prevzema, nato s čitalcem odčita artikle, ki jih želi

prevzeti, ti se avtomatsko vnesejo v predajnico. Na koncu delavec v računalniku preveri vnesene

podatke (količine, artikle) in potrdi prevzem.

Slika 3: Pocket PIS-aplikacija

4 TRENUTNO STANJE

Podjetje želi optimizirati delo v skladiščih z implementacijo črtnih kod. Vsa skladišča v Splošni

bolnišnici Novo mesto so razdeljena na matične enote. Skladišča, v katerih bo izvedena

optimizacija, so: Skladišče urgentnega centra z matično oznako 1 in 3, skladišče kuhinje z matično

oznako 2, ki vsebuje 8 hladilnih komor, in skladišče laboratorija za biokemijo z matično oznako 20.

URGENTNI CENTER

V kleti urgentnega centra poleg garaže se nahaja matično skladišče 3. Vsebuje material za

vzdrževanje (elektro, strojni, gradbeni materiali itd.) do splošne pisarniške opreme. Skladišče je

označeno s črtnimi kodami, ki so vnesene v bazo artiklov. Problem se pojavi, ker je pomanjkanje

odprtih delovnih šifer za artikle istega tipa različnih specifikacij (primer: ena šifra za vse

označevalnike besedila, čeprav so različnih barv).

Poleg skladišča 3 se v garaži nahaja tudi skladišče 2, ki hrani razne nevarne snovi. Črtne kode

artiklov niso vnesene v sistem, kar oteži izvajanje prevzemov in izdaj artiklov. Prevzemi in izdaje se

tako opravljajo ročno. Artikle se ročno popiše in se jih vnese v računalnik.

29

KUHINJA

Problem v kuhinji je podoben kot pri skladišču 1. Izdelki v hladilnih komorah niso označeni in

pravilno razporejeni. EAN-kode izdelkov niso vnesene v sistem, kar pomeni, da je potrebno pri

izvedbi prevzema ali izdaje ročno beležiti gibanje artiklov in njihove količine, nato se šele vnesejo v

sistem, kar naredi sledljivost artiklov izredno slabo, upočasnjuje delo in poveča možnost napak.

LABORATORIJ BIOKEMIJE

Kot že v drugih dveh skladiščih je v laboratoriju enak problem. Ker gre za manjše količine izdelkov,

ki se naročajo po potrebi, to ni velik problem. EAN-kode niso vnesene. Problem se pojavi, ker pri

artiklih v laboratoriju poleg šifre beležijo tudi lot in saržo, kar pove čas porabe artikla in kdaj je bil

narejen, tako da morajo najprej porabiti artikle s krajšim časom pred iztekom roka.

5 POTEK OPIMIZACIJE

Implementacija je opisana postopno, da je lažje razložiti proces, čeprav so se v različnih skladiščih

koraki opravljali v drugačnem zaporedju.

CENIK

Vsako leto se iz cenika artiklov vnesejo podatki v PIS. Med temi podatki so tudi lastne EAN kode

artiklov. Problem se pojavi, ker določeni dobavitelji ne priskrbijo svojih EAN kod v ceniku, kar

pomeni, da čeprav imajo artikli svojo delovno šifro v podjetju, jih ne moremo prebrali s čitalcem

črtnih kod. To naj bi se spremenilo z junijem, ko izide nov cenik, do takrat pa je treba kode vnašati

ročno.

IMPLEMENTACIJA EAN KOD

Prvi korak je bil, da smo vnesli vse manjkajoče EAN-kode izdelkov v sistem PIS. Ker je bila baza

slabo vzdrževana, vsebuje veliko podvojenih šifer ali šifer, ki niso več v uporabi. Pogost problem, ki

se je tukaj pojavil, je, da ne moreta imeti dva artikla enako EAN-kodo, kar pomeni, da se je pri vnosu

pogosto pojavila napaka o že vneseni kodi. To smo rešili tako, da smo s pomočjo filtriranja v sistemu

poiskali prejšnjo delovno šifro artikla, izbrisali atribute artikla ali pa odstranili zapadli vnos artikla.

Vnos posameznih artiklov

Vnos EAN-kode med atribute artiklov se opravi tako, da se v oknu Poprava artikla postavimo v

tabelo EAN in z ročnim čitalcem črtnih kod odčitamo EAN-kodo z artikla. En artikel ima lahko

neskončno število EAN-kod, kar omogoča, da artiklu dodelimo alternativne enote mere (Alt EM).

Primer: Artikel je lahko ena plastenka ali paket več plastenk. Alternativna enota mere je lahko tudi

volumen plastenke. Tako lahko pri preverjanju zaloge vidimo količino v različnih merah.

Vnos pakiranja artiklov

Pri vnašanju EAN-kod izdelkov se je pojavil problem, saj so bili nekateri artikli zapakirani v škatle

ali plastične ovoje, kar je onemogočilo dostop do črtnih kod artiklov. Da bi bili prevzemi lažji in da

bi odpravili potrebo po razpakiranju vsakega artikla, smo s pomočjo vzdrževalcev v Ljubljani uspeli

nastaviti sistem, tako da je prepoznal tudi črtne kode pakiranj. Postopek dodajanja škatel je opisan v

navodilih, ki sem jih izdelal.

IZDELAVA PANOJA IN MAPE ČRTNIH KOD

Da bi pohitrili izdajo mesa in svežega sadja ter zelenjave, smo izdelali panoje s črtnimi kodami, ki so

nameščeni v hladilnih komorah v kuhinjskem skladišču. Poleg panojev smo izdelali tudi mapo s

črtnimi kodami, ki bo pomagala delavcem pri prevzemanju mesa in sadja, saj omogoča hitrejši

dostop do črtnih kod.


30


Črtne kode so bile natisnjene na etikete in temeljijo na delavni šifri artikla, pod katero je vnesen v

PIS-sistem.

PREVZEM S ČITALCEM ČRTNIH KOD

Ko je bil sistem postavljen, čitalci nastavljeni in kode vnesene, je bilo treba postopek prevzema

testirati. To smo naredili tako, da smo izdelali testno naročilnico treh izdelkov. Nato smo v PIS-u

naredili napoved prevzema in z dlančnikom skenirali izdelke, ki so se vnesli v obrazec za prevzem.

Ko smo preverili količino in druge podatke, smo prevzem uspešno zaključili.

IZDELAVA NAVODIL

Sistem je sedaj pripravljen za uporabo, vendar ga je treba vzdrževati, zato smo pripravili navodila za

zaposlene v skladišču, da bodo lahko sami dodajali in tiskali črtne kode.

POSODOBITEV TLORISOV SBNM

Kot posnetek končnega stanja smo v CAD-programu Zwcad vrisali nove lokacije skladišč in artikle,

ki jih vsebujejo.

Slika 4: Primer ureditve v kuhinjskem skladišču SBNM

6 ZAKLJUČEK

Uspelo nam je opraviti večino ciljev, ki smo si jih zadali na začetku, vendar je kljub uspešnosti za

nekatere zmanjkalo časa. Ni nam uspelo narediti izdaje z dlančnikom. Čeprav sistem deluje, to še

zdaleč ni konec optimizacije poslovanja v skladiščih, saj je zdaj odgovornost na zaposlenih v

skladiščih, da sistem pravilno vzdržujejo in dopolnjujejo z novimi podatki.

7 VIRI

[1] Spletna stran Splošne bolnišnice Novo mesto, dostop 27. 3. 2021, https://www.sb-nm.si

[2] Spletna stran podjetja Project d. o. o., dostop 25. 3. 2021, https://pis55.com/

[3] Predstavitev programskega paketa PIS, dostop 27. 3. 2021, https://pis55.com/wp-content/

uploads/pdf/PIS_uvod55.pdf

31

OBDELAVA PROMOCIJSKEGA GRADIVA ZA SPLET

Jan Pisek, Miha Bradač

V prispevku je predstavljeno obdelovanje promocijskega gradiva za spletno trgovino. Ker je gradivo

obsegalo več različnih izdelkov in je bilo namenjeno za oglaševanje na več različnih platformah, je

bila obdelava še toliko obsežnejša. Sledi opis slednje.

Ključne besede: spletni marketing, obdelava gradiv za objavo na spletu, programska oprema,

postopki, promocijsko gradivo

1 UVOD

Obdelava promocijskega gradiva je ključna za predstavljanje oziroma oglaševanje izdelka, storitve,

podjetja ali nečesa drugega. Promocijsko gradivo je lahko eden izmed ključnih faktorjev uspeha pri

prodaji izdelka oziroma storitve ali na primer prepoznavnosti podjetja. Kot obdelava gradiva je

mišljeno urejanje že obstoječega gradiva, ki je lahko priloženo ob samem produktu z namenom, da

se to gradivo preuredi v bolj vpadljivo, učinkovitejše in da na splošno ne pritegne samo več

pozornosti, ampak tudi več dejanskega interesa oziroma zanimanja za stvar ter morda prilagodi

predstavljanje produkta novemu občinstvu, kjer prej izdelek še ni bil oglaševan (v drugi trgovini, v

drugi državi, z drugim jezikom, na drugem koncu sveta ipd.). Oglaševanje mora biti poleg

prilagajanja občinstvu prilagojeno tudi obliki oziroma platformi, v kateri se oglašuje.

2 PREDSTAVITEV PODJETJA

Infomedia d. o. o. je manjše računalniško podjetje, locirano v Šentjerneju, ki se ukvarja predvsem s

spletnimi storitvami. Njihovo delo zajema izdelavo mobilnih aplikacij za izpopolnjevanje in

optimizacijo procesov v podjetju, razvijajo spletne aplikacije za reševanje problemov in Facebook

aplikacije, SMS-tehnologijo in IP-telefonijo, pomoč pri oglaševanju na spletu in z izdelavo ter

obdelavo spletnih strani. V zadnjem četrtletju njihovo delo temelji predvsem na vzdrževanju in

podpori pri IP-telefoniji in obdelavi spletnih strani, medtem ko v drugih panogah trenutno nimajo

pogostih zadolžitev. Podjetje ne temelji na prodaji tehnologije, ampak predvsem na reševanju

problemov strank s pomočjo tehnologije. Sodelujejo z velikimi blagovnimi znamkami in agencijami,

kot tudi z uspešnimi lokalnimi podjetji. Pri razvoju rešitev uporabljajo najnovejše naprednejše

tehnologije, kot so HTML5 in CSS3, Bootstrap, Android, Wordpress, Owify … Njihovo delo sega v

velikem deležu tudi v tujino, saj imajo že veliko strank iz držav bivše Jugoslavije, Portugalske, Italije

in se iz leta v leto širijo. [2]

PRILAGAJANJE SITUACIJI PANDEMIJE COVID-19

Vredno je omeniti, da smo se zaradi trenutne situacije v svetu morali precej prilagajati razmeram, ki

so nastale kot posledica pandemije virusa Covid-19. Zaradi upoštevanja sklepov državnih ukrepov za

zajezitev smo bili nekaj tednov primorani izvajati delo tudi na daljavo, kar je zahtevalo povečano

uporabo aplikacij in orodij, ki omogočajo poleg komunikacije tudi deljenje in medsebojno pošiljanje

gradiva, potrebnega za delo. Poleg medsebojnega dela je bila nujno potrebna tudi prilagoditev stika s

strankami. Ker je podjetje manjše in obsega vse skupaj manj kot 10 zaposlenih, so bili izvedba

komuniciranja, upoštevanje ukrepov in previdnost veliko lažji, kakor v recimo nekaterih veliko

večjih podjetjih, kjer je določeno delo trenutno stanje obrnilo na glavo. V podjetju Infomedia smo se

situaciji sproti uspešno prilagajali, zato ni prihajalo do večjih težav.


32


MONTAŽA VIDEOPOSNETKOV

4 POSTOPEK IN IZVEDBA DELA

Projekt se je začel z montažo videoposnetkov, ki služijo kot animirani oglasi oglaševanih izdelkov.

Montaže smo izdelovali v programu Wondershare Filmora X. To je programska oprema, namenjena

za obdelavo, ki vključuje obrezovanje, spajanje, obdelavo videa in zvoka. Vsebuje več kot 400

učinkov, ki se jih lahko vdeluje v videoposnetke, podpira več kot 50 različnih video formatov in ima

že več kot 70 milijonov zadovoljnih uporabnikov. Za takšno priljubljenostjo tega programa stoji

enostavnost uporabe, ki prihrani trud in čas uporabniku v primerjavi z zahtevnejšimi programi za

obdelavo videoposnetkov, kot recimo Sony Vegas, ki zahteva pred samo uporabo veliko več

pozornosti, da se uporabnik s samim programom seznani, preden ga lahko sploh uporablja. S

programom Wondershare Filmora X smo imeli v obliki prejšnjih različic že nekaj izkušenj, zato z

osnovno uporabo nismo naleteli na veliko težav, smo pa vseeno spoznali in uporabljali veliko več

funkcij programa pri obdelavi promocijskih videoposnetkov.

Slika 2: Delo v programu Wondershare Filmora X [3]

Videoposnetki so bili posneti vnaprej in trajali v povprečju nekje od 30 do 60 sekund. Zajemali so

predstavitev samega izdelka in predstavljali vse značilne in glavne funkcije predstavljenega izdelka.

V te videoposnetke smo vstavljali grafike z napisi v določene kadre, ker so bili tej videoposnetki

samo vizualna reprezentacija in niso vsebovali niti glasovnih opisov. Grafike so izgledale kot neke

vrste table z opisi, ki so v oblikah različnih animacij prihajale v video in se po določenem času nazaj

skrile.

Slika 3: Napis na videoposnetku in grafika z opisom

Montaža posameznega videoposnetka je vzela kar nekaj časa, ker je bilo potrebno usklajevati in

upoštevati več faktorjev, ki vplivajo na kvaliteto oglasa. Pomemben je bil predvsem čas

prikazovanja posamezne 'table', da se je v nekem normalnem tempu uspelo besedilo na vsaki grafiki

33

prebrati. Prav tako sta bili izredno pomembni velikost in pozicija grafik, ki so se prikazovale, da v

kadrih niso prekrivale nekega pomembnega dela slike, ki je prikazoval sam izdelek ali njegovo

uporabo. Paziti je bilo potrebno tudi na medsebojno skladnost vseh grafik, da se barve in pisave na

njih niso razlikovale ter da je vse izgledalo estetsko pravilno in enotno. V videoposnetke smo morali

vdelati tudi logotip in kontaktne informacije o spletni trgovini ter preoblikovati zvok videa.

V obstoječih prej posnetih oglasih je bila že določena v ozadju predvajana glasba, ki smo jo

prilagajali glede na novo ustvarjen posnetek, saj se je po vdelovanju grafik večinoma spremenilo

tudi trajanje samega videa, nakar je bilo potrebno tudi časovno preurediti zvok videoposnetka. Med

obdelavo smo sproti popravljali napake ali kakršnekoli neskladnosti z željami stranke.

IZDELAVA OPISOV

Nato smo se lotili izdelave opisov, ki bodo objavljeni ob izdelkih na spletni strani trgovine, ter

posebej še opisov, ki bodo objavljeni v oglasih na socialnem omrežju Facebook. Nekaj oglasov s

Facebooka in nekaj oglasov izdelka iz drugih spletnih trgovin smo združili v skupen dokument in

naredili primerjavo vseh izbranih in s pomočjo njih sestavili najbolj idealen opis, ki nam je najbolj

ustrezal. Naš opis je moral informirati o ključnih značilnostih artikla in ga hkrati tudi dobro prodati.

Tako smo nato sestavili za vsak izdelek en opis za Facebook oglas in en bolj obširen opis za spletno

trgovino. Primerjavo opisov in sestavo naših lastnih opisov smo pisali v skupni rabi v Google Docs,

ker smo tako vsi lažje sodelovali.


Slika 5: Ustvarjen opis, uporabljen na spletni strani prodajanega izdelka [4]

IZDELAVA PROMOCIJSKIH SLIK

Ker Facebook oglasi niso vsebovali videoposnetkov, smo izdelali tudi promocijske slike, ki so bile

sestavljene z nekim glavnim prodajnim sloganom, ter vsaj eno sliko, ki je nazorno prikazovala

izdelek. Te slike smo obdelovali z orodjem za grafični dizajn Crello, ki ga najdemo v brskalniku in

deluje kot poenostavljeni Photoshop. Crello omogoča uporabo orodja za grafično oblikovanje kar na

brskalniku ter uporabnikov ne sili v prenos in namestitev kakršnekoli programske opreme na

njihovo napravo. Poleg samega orodja se na njihovi strani nahaja tudi veliko predlog in idej za

dizajn slik za marketing, objavljanje dogodkov, ozadja profilov za podjetja na socialnih omrežjih,

bloge, animirane logotipe in še več. Predloge imajo že vnaprej predlagane formate za socialna

omrežja, kot so Facebook, Twitter, Tumblr, YouTube, LinkedIn, Twitch … Crello omogoča v

urejanju videoposnetkov in slik vstavljanje zvoka/glasbe, vstavljanje novih elementov, kot so

34


ozadja, animacije, grafike, teksta in dovoli dostop do nalaganja datotek iz naprave v aplikacijo, s

čimer lažje urejamo, vstavljamo in dodajamo ter združujemo nove slike in posnetke.

Slika 6: Primer prikaza dela v orodju Crello [5]

Slike so morale biti izstopajoče, živobarvne in imeti kratek, a jasen slogan o izdelku. Namen teh slik

je, da pritegnejo kupca, ki se premika po spletni strani, da bi se na sliki ustavil in da pove čim več s

čim manj podrobnostmi. Za vsak izdelek smo izdelali 3 promocijske slike, da se bo lahko v

prihodnosti analiziralo in ugotavljalo, kakšni slogan, slika in barva najbolj pritegnejo stranke, da

kliknejo na povezavo oglasa.

Slika 7: Izdelana promocijska slika, ki bo uporabljena za oglaševanje [6]

FACEBOOK BUSINESS SUITE

Ko je bilo promocijsko gradivo končano, je bil naš Facebook profil dodan kot urednik v aplikaciji

Facebook Business Suite za Facebook profil spletne trgovine Pametni Nakupi, kjer smo nato za

enega od izdelkov tudi sestavili oglas in ga javno objavili na socialnem omrežju. Aplikacija

Facebook Business Suite združuje ključne posodobitve stanja in prioritete ogleda statistik (na primer

koliko ogledov na dan dobi oglas) ter razporejanje in organizacijo objav v virih za Facebook in

35

Instagram. S tem omogoča dober vpogled in lažje objavljanje in ustvarjanje ter spremljanje oglasov,

ki jih podjetje objavlja na socialnem omrežju.

Slika 9: Objavljen oglas na Facebook profilu spletne trgovine [6]

Z aplikacijo Facebook Business Suite smo ustvarili tudi oglas za enega od izdelkov, za katerega

gradivo smo urejali. Pri objavi smo s pomočjo spletnega orodja cutt.ly naredili enostavnejšo in

krajšo povezavo do oglaševanega izdelka. Glede vsebine objave smo preučevali in primerjali

oglaševalne objave ostalih spletnih trgovin in poskušali sestaviti vsebino oglasa v ''trendu'' s

trenutno aktualnim načinom oglaševanja na Facebooku, kot je uporaba emojijev, kratkem in hkrati

informativnem opisu, ki dobro ''proda'' izdelek in pa vključevanje slik, ki dobro prikažejo sam

izdelek in njegov namen.

5 ZAKLJUČEK

V obdobju praktičnega izobraževanja v podjetju Infomedia d. o. o. smo si pridobili veliko novih

izkušenj in znanja na različnih področjih. Eno izmed teh področij je bila obdelava promocijskega

gradiva, pri katerem smo se naučili, kakšen pristop je potrebno izbrati, kako se organizirati ter kako

si olajšati delo pri sodelovanju s sodelavci, strankami in s pomočjo različne tehnologije za izdelavo

čim učinkovitejših oglasov. Velikokrat se zahteva, da se prodaja izdelkov in storitev primerja in

gleda skozi oči kupcev in ne le skozi oči prodajalca. Z delom na tem področju smo spoznali, da na

današnji spletni marketing vpliva veliko več faktorjev, ki imajo velik vtis pri končni uspešnosti

prodaje in oglaševanja, kakor je razvidno na prvi pogled oziroma z vidika nekoga, ki se s tem ne

ukvarja.


6 VIRI

[1] Logotip podjetja, dostop 3. 4. 2021, https://www.infomedia.si/

[2] Infomedia, d. o. o., dostop 3.4.2021, https://www.infomedia.si/

[3] Delo v programu Wondershare Filmora X, dostop 3. 4. 2021, https://www.techwalls.com/

wondershare-filmora-x-video-editor-review-new-features/

[4] https://pametni-nakupi.si/product/elektricni-masazni-aparat-proti-celulitu-5-v-1-28w/, dostop 3.

4. 2021

[5] Primer prikaza dela v orodju Crello, dostop 3. 4. 2021, https://crello.com/

[6] Objavljen oglas na Facebook profilu spletne trgovine, dostop 3. 4. 2021, https://

www.facebook.com/trgovina.pametni.nakupi

36


REKONSTRUKCIJA ZGODOVINSKIH OBJEKTOV V 3D

PROSTORU

Timon Stepan, Miha Bradač

3D-modeliranje je kompleksen postopek, ki zahteva ogromno časa, truda in izkušenj. V tem

prispevku bomo predstavili izkušnjo in projekt v sodelovanju s podjetjem CtrlArt d. o. o. Njihovi

projekti jih povedejo po celi Sloveniji, kjer rekonstruirajo razne objekte in prostore ter gostijo mnoge

delavnice za vse, ki si želijo naučiti delati s 3D-programi.

Za začetek moramo razumeti, da je 3D-svet vedno okoli nas. 3D se uporablja dandanes skoraj

vsepovsod, npr. pri animacijah, igrah, filmih, slikah, simulacijah, itd. Glavni cilj je sodelovanje s

podjetjem pri opravljanju praktičnega izobraževanja, in sicer rekreacija starega gradu. Naloga je

bila modeliranje sprednjega dela gradu. Za reference smo imeli le par fotografij, nekaj slikanih

umetnin ter grobo 3D-skenirano okolico gradu.

Ključne besede: Maya, 3D-modeliranje, model, grad

1 3D MODELI

Brez 3D-modelov ne moremo narediti ničesar v 3D-prostoru, saj so glavni sestavni del te

tehnologije. Uporabljajo se za prikaz raznih konceptualnih ali realističnih objektov, kar je ključno za

število industrij. Kreirane 3D-modele lahko dodatno manipuliramo za doseg različnih rezultatov, kot

so npr. animacije, simulacije itd.

Modele lahko naredimo skozi število različnih načinov. Najbolj preprost način je, da uporabimo

orodje, ki ga ponuja program, in z njim iz preprostih oblik naredimo zaželene, bolj kompleksne

modele. Ta proces lahko traja dalj časa, odvisno od zahtevnosti modela, ki ga izdelujemo. Preprosti

neorganični objekti, kot so stavbe, orožja, pohištvo po navadi zahtevajo manj truda kot pa organični

(ljudje, obrazi, pokrajina itd.).

Slika 1: Primer 3D-modela ter uporabniškega vmesnika za Autodesk Maya [3]

Drug način je uporaba modernih skenerjev in naprav, ki jih lahko uporabimo za skeniranje raznih

objektov, ki jih želimo uporabiti oz. urejati v 3D-prostoru, ta proces je lahko zelo drag in včasih

37

nenatančen, če nimamo primerne opreme. Ena izmed teh tehnologij se imenuje Lidar. Z uporabo

naprednih senzorjev, kamer in laserjev lahko kreira dokaj točen model objekta s skoraj človeško

stopnjo podrobnosti in primernostjo topografije modela. Vsak pristop ima svojo pozitivno in

negativno plast.

LASTNOSTI 3D MODELA

Slika 2: Primer 3D-skenirane okolice [4]

3D-model je hkrati enostavna in kompleksna zadeva, vsebuje mnogo povezujočih se robov, točk in

obrazov, ki sestavljajo nek objekt. Te 3 glavne lastnosti lahko po želji manipuliramo, dokler ne

dobimo nek željen rezultat. S tem manipuliranjem lahko iz navadnih kock, valjev in krogel dobimo

bolj napredne oblike.

Obraz je ploskev nekega telesa. Praviloma mora imeti 4 robove, lahko pa jih ima tudi manj ali več.

S pomočjo programskih orodij je možno obraz kot tudi druge lastnosti objekta preoblikovati in

manipulirati na razne načine. Lahko ga podvojimo, podaljšamo, prerežemo, rotiramo, zbrišemo itd.


UREJENOST MODELA

Slika 3: Obraz, točka in rob modela [5]

Pomembno je obvladovanje teh glavnih treh elementov modela za brezhiben proces modeliranja in

predvsem za urejen model. Na neurejen model je skoraj nemogoče dodati neko teksturo. Npr. pri

neurejen modelu obrazi pokrivajo drug drugega, robovi povezujejo napačne točke, ni jasnih meja

itd. Čeprav se v dodajanje tekstur v tem projektu nismo preveč poglobili, saj zahteva znanje

kompletno drugačnega programa, smo si vseeno pogledali nekaj izobraževalnih videoposnetkov,

kjer so razlagali o tej temi.

38


Model lahko na koncu modeliranja zgleda izvrstno, ampak to nič ne pomaga, če je topologija

neurejena, saj je model neuporaben. Ne moremo mu dodati tekstur, ne moremo ga dodatno urediti in

posledično ga ne moremo uporabiti v našem končnem produktu.

AUTODESK MAYA

Je industrijski standard, kar se tiče 3D-modeliranja in animacij, saj ponuja ogromno orodij,

pripomočkov in funkcionalnosti, ki jih lahko uporabimo, da dosežemo svoje cilje. Zdaj že skoraj

vsako podjetje, ki se ukvarja oziroma dela s 3D-zadevami zahteva neko stopnjo predznanja uporabe

tega programa.

Slika 4: Uporabniški vmesnik programa [8]

2 REKONSTRUKCIJA GRADU

Preden smo sploh lahko začeli z rekonstrukcijo, smo najprej morali pripraviti nekaj osnovnih 3Dmodelov,

s katerimi bomo delali. Ker nimamo zelo napredne laserske tehnologije za skeniranje

objektov, smo se morali lotiti dela ročno. Začeli smo tako, da smo z orodjem, ki ga ponuja program,

ustvaril preproste 3D-oblike, kot so krogla, valj, kocka itd.

Z orodjem smo tudi dodali slike gradu v sceno, saj je veliko lažje najti primerne proporcije objektov,

če imamo neko primerjavo. Nato smo jih počasi začeli preoblikovati v bolj smiselne oblike. Večino

objektov v sceni je nastalo iz kocke, saj je najbolj vsestransko in preprosto telo.

Dela smo se lotili postopoma, najprej smo kreirali kamneno okvirje vrat, ker smo želeli dobiti nek

začetni objekt v sceni, po katerem bi se lahko orientirali, in ker ga je bilo najenostavnejše narediti.

Ker je bil okvir prvi objekt, je služil kot poskusni zajček. Bil je hkrati kompleksen in preprost objekt,

ki je vseboval enostavne kocke in pa tudi bolj zahtevne oblike. Uporabili smo število orodij, da smo

lahko končno, po mnogih poskusih ter nasvetih, dobili končen objekt, ki je bil tudi pravilno

sestavljen.

39

Slika 5: Okvir vrat [10]

Vedeti, kateremu namenu bo služil naš model ob koncu modeliranja, je ključno, saj brez te

informacije ne moremo narediti optimalnega modela. V našem primeru gre model čez 2 fazi, v prvi

fazi je nizko kvaliteten oz. »low poly«, kar pomeni, da nima ogromno podrobnosti in je v svoji

najbolj osnovni obliki. Druga faza zahteva, da je model visoko kvaliteten oz. »high poly«. Razlika

med tema fazama je ogromna, model lahko preide iz 100 obrazov na 1000. Pri točkah je razlika še

bolj opazna, njihovo število lahko zraste 30-krat. Vsak dodaten obraz, rob ali točka pomeni, da bo

model zahteval več sistemskih surovin, kar pa ni želeno v projektih, ki so namenjeni za slabše

naprave, kot so telefoni.


Slika 6: Razlika med nizko kvaliteto in visoko [11]

Cilj teh modelov je, da bodo uporabljeni v AR (Augmented Reality), kjer se bodo ljudje lahko

sprehajali okoli njih. AR-naprave dandanes še niso na ravni računalnikov glede zmogljivosti, tako

da je bilo ekstremno pomembno paziti na optimizacijo modela.

PROBLEMATIČNI MODELI

V celotnem delovnem procesu sta 2 modela delala precej težav, in sicer so to bila vrata in profil nad

vrati. Profil je bil problematičen predvsem zaradi zunanjih in notranjih vogalov. Prvi poskus je bil

neuspešen, saj je model zgledal v kotih zelo nenaraven. Pokazana nam je bila iznajdljiva metoda, ki

je v takih situacijah izjemno koristna. To metodo smo uporabili, da smo dosegli željene rezultate pri

40


tem modelu in še pri nekaterih drugih.

Naslednji problem so bila vrata. Vrata so kompleksen model, saj so bila zanimive oblike. Vsebovala

so tudi gravure, ki pa so bile težke za replicirat, ker so zahtevale ogromno podrobnosti, ki bi

premaknile model čez »low-poly« mejo. Problema smo se lotili reševati na več načinov, vendar smo

na koncu vedno dobili enak oz. podoben rezultat. Model je zgledal v redu iz naše perspektive, vendar

je imel ogromno nepotrebnih obrazov, robov in točk ter neurejeno topologijo. Potrebovali smo

pomoč, da je bil model veliko boljši kot prej.

KONČNA SCENA

Slika 7: Primer modela in referenčne slike [12]

Končna scena je vsebovala vse izdelane modele, sestavljene skupaj, da so tvorili neko skupno celoto.

Tam, kjer so se modeli med seboj povezovali, je bilo potrebno odstraniti obraze, ker niso bili vidni in

bi brez pomena porabljali sistemske surovine. Določene modele smo razvrstili po skupinah v

pregledovalcu oz. »outliner« za boljšo organizacijo. Scena je bila v tej točki več ali manj pripravljena

za naslednje faze.

Slika 8: Končna scena [13]

41

DODAJANJE TEKSTUR 3D MODELOM

Dodajanje tekstur je faza pri modeliranju, v kateri se dodajajo teksture na objekte, ki so v sceni.

Čeprav Maya ponuja možnost dodajanja tekstur v samem programu, je to opravljeno boljše v

programu Zbrush, ki je namenjen temu. Dodajanje tekstur na objekt je dokaj preprost postopek,

ampak prilagajanje in urejanje teh tekstur za bolj realistične in umetniške efekte rabi več mesecev

učenja in treniranja. Eni se celo specializirajo samo v tem programu, saj je zelo obsežen.

3 ZAKLJUČEK

3D-industrija je masivna in se povečuje iz dneva v dan. Programi za delo s 3D-svetom postajajo vse

bolj rafinirani in obsežni. Kljub trenutni situaciji smo pridobil ogromno znanja, izkušenj in

delovnih navad.


[1] S. Maya pros, cons and quirks, dostop 29. 3. 2021, https://medium.com/imeshup/maya-proscons-quirks-and-links-4ee1c4eeecc2

[2] Benefits of 3D animation videos, dostop 28. 3. 2021, https://virtualmediagroup.net/5-benefits-of-

3d-animation-videos/

[3] About Laser Scanning, dostop 6. 4. 2018, http://www.smartgeometrics.com/about-laserscanning/

[4] Upodabljanje pri Mayi, dostop 15. 3. 2021, https://sl.wikipedia.org/wiki/Upodabljanje

[5] What is a 3D model, dostop 29. 3. 2021, https://whatis.techtarget.com/definition/3D-model


42

STRES MED ŠTUDENTI

Tjaša Drašler, mag. Zvonka Krištof

POVZETEK

V današnjem času je tempo življenja izredno hiter, vsakodnevne naloge in prilagajanje spremembam

pri veliko ljudeh povzročajo stres, kar je osrednja tema prispevka. Stres je fiziološki, psihološki in

vedenjski odziv posameznika na notranje in zunanje dražljaje, na katere se želi prilagoditi. Ločimo

pozitiven in negativen stres. Ker stres vpliva na vsakega posameznika drugače, je pomembno, da

negativni stres pravočasno prepoznamo in ga z različnimi tehnikami zmanjšamo ali celo povsem

obvladamo ter tako preprečimo nastanek bolezni.

Obdobje študija je za večino mladostnikov stresno, kar je pokazala tudi raziskava, zato se na

različne načine spoprijemajo s težavami in s stresom, ki jih prinaša to obdobje na poti v

samostojnost.

Ključne besede: stres, stresorji, tehnike za obvladovanje stresa, študent

1 UVOD

Stres je pričakovan odziv posameznika, kadar je porušeno njegovo telesno ali duševno ravnovesje

zaradi različnih dejavnikov.

Na stres se ljudje različno odzovejo, odvisno je tudi od starosti in izkušenj. Tudi študenti so pogosto

v situaciji, ko še nimajo izkušenj in znanja, kako ravnati v stresni situaciji in kako prepoznati

simptome stresa.

Middleton [1] navaja, da je stres lahko prisoten že v zgodnjem otroštvu, saj so otroci lahko pod

velikim pritiskom šole, staršev in okolice, vse to pa lahko vodi do čustvenih težav in duševnih

bolezni, kot so depresija, samomorilske misli, motnje hranjenja, samopoškodbe. Tudi adolescenca je

lahko za veliko mladostnikov stresno, zmedeno in težavno obdobje, ker se dogajajo številne telesne

in duševne spremembe.

Mladostniki se na stres odzivajo drugače kakor odrasli. Občutljivost za stres je odvisna od

mladostnikove starosti, zrelosti in izkušenj. Tisti, ki nimajo izkušenj s stresnimi situacijami, so

praviloma bolj občutljivi, in ko pride do stresne situacije, še niso opremljeni z znanjem, kako ravnati.

Od študentov okolica pričakuje, da so čustveno že dozoreli in imajo zgrajeno lastno identiteto,

vendar se nekateri še vedno iščejo tudi na tem področju.

Pri mladostnikih se lahko pojavijo drugačni simptomi stresa kot pri odraslih in žal se prepogosto

zatekajo k nepravim oblikam soočanja s stresom, kot je npr. uživanje drog. Pohvalno je, da se mladi

poslužujejo različnih aktivnosti za izboljšanje svojega počutja. Z različnimi aktivnostmi in tehnikami

lahko sami preprečijo nastanek stresa oz. ga zmanjšajo ali pa ga poskušajo nadzorovati in

obvladovati.

Namen članka je predstaviti teoretična spoznanja o stresu, v eksperimentalnem delu prispevka pa

raziskati pojav in vpliv stresa na študente in ugotoviti, kako poskrbijo za obvladovanje stresa oz.

poiskati rešitve za njegovo zmanjšanje ali njegovo preprečitev.

Študijski program KOZMETIKA

44


2 TEORETIČNA IZHODIŠČA

Stres je postal za marsikoga reden spremljevalec in ima med ljudmi največkrat negativen prizvok,

saj predolgo trajajoč stres škoduje posamezniku in ga lahko tako izčrpa, da zboli, kar ga pripelje do

izgorelosti.

Pojem stres razumemo kot reakcijo na stresor. Stresor, ki je sprožilec stresne reakcije, je subjektiven

in se med ljudmi razlikuje ter je lahko pri vsakem posamezniku nekaj drugega. Kar nekomu

predstavlja stres, še ni nujno, da to predstavlja tudi drugemu.

Starc [3, str. 23] razlaga izvor besede stres, in sicer beseda izvira iz angleščine (angl. Stress) ter

pomeni napetost, obremenitev ali nek pritisk. Gorenc in Jeriček [2, str. 8] pojem stres definirata:

»Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se skuša prilagoditi in privaditi

notranjim in zunanjim dejavnikom.« Stres je nujno življenjsko potreben za naš obstoj, vendar

problem nastane takrat, kadar so za nas stresne situacije prepogosto prisotne, premočne ali pa trajajo

predolgo. Takšne stresne situacije negativno vplivajo na človeka in se izražajo v obliki različnih

motenj.

Stresna reakcija poteka v treh fazah: začne se z alarmno fazo, v kateri se soočimo s stresom. Tej fazi

sledi faza odpora, ko se posameznik začne boriti s stresom, z njim se sooči ali pa se umakne. Če se

iz te faze ne uspe rešiti, preide v fazo izčrpanosti, ki se lahko konča z izgorelostjo.Poznamo škodljiv

in koristen stres oz. negativen in pozitiven stres. Najpogosteje se vedno zavedamo samo

negativnega. Starc [3, str. 30] pozitivni stres ali eustres opredeljuje kot človeku koristen stres. Ta

vrsta stresa posamezniku omogoči, da se prilagodi na nove situacije, novo okolje in spopadanje s

stresnimi situacijami. Spodbuja k ustvarjalnosti, dinamičnosti in kreativnosti in rešuje celo življenja,

ker zaščiti pred morebitnimi nesrečami.

Negativni stres ali distres pa je vrsta stresa, ki je danes najpogosteje obravnavan in od vsakega

posameznika je odvisno, kako se odziva na stresno situacijo. Je posledica stresa, ki ga posameznik

ne zna nadzirati ali ga je preveč oz. je prepogosto prisoten. Schmidt [6, str. 9] loči naravni oz.

koristni stres in umetni oz. škodljivi stres. Naravni stres pozna vsako živo bitje, živim bitjem

pomaga pri preživetju in je obrambna reakcija; druga oblika je prijetnejša oblika stresa, ki jo

doživljamo ob pozitivnih pričakovanjih in kot posledico občutkov zadovoljstva.

Stresorji so notranji ali zunanji dejavniki, ki privedejo do stanja stresa. Stresorje oseba doživlja kot

izziv, obremenitev ali zahtevo. Kadar posameznik pride v stik s stresorjem, se v njem sproži stanje

stresa. Pojavijo se simptomi, ki so posledica spremembe ravni treh stresnih hormonov, kot jih

navaja Schmidt [6, str. 8]: noradrenalina, adrenalina in kortizola in privede do sprememb na

čustveni, vedenjski in telesni ravni. Njihova povečana raven spodbudi srčni utrip, poveča budnost

ter napetost v mišicah, kar nas pripravi, da se odzivamo na stresno situacijo. Pozitiven stres pa

posamezniku daje energijo in občutek evforije, občutek samozavesti … Pri spopadanju z

negativnim stresom se posledice lahko kažejo na čustveni ravni; oseba lahko postane negotova,

nesamozavestna, jezna, žalostna, razdražljiva, celo anksiozna, depresivna, ima slabo

koncentracijo … Telesne posledice se kažejo kot težave s prebavo, motnjami spanja, motnjami

prehranjevanja, glavobolom, utrujenostjo, potenjem, bolečinami v mišicah, razbijanjem srca … Na

vedenjski ravni se posledice lahko kažejo s prekomernim hranjenjem ali izgubo apetita, (povečano)

uporabo dovoljenih in nedovoljenih substanc.

Stres je glavni »nered« v možganih sodobnega človeka, ki pa se kaže samo z živčnostjo,

razdraženostjo, s pešanjem spomina, utrujenostjo ali glavoboli. Nered v možganih je posledica

pogostih čustvenih doživetij, občutka ogroženosti, preobremenitev, sporov in številnih drugih

dejavnikov, ki na možganih puščajo globoke funkcionalne in strukturne posledice. [4] Ko je oseba

pod stresom, telo, duh in um niso v ravnovesju. Če takšno stanje traja predolgo, se telo odzove z

45

izčrpanostjo.

Powell [7] navaja, kaj najpogosteje povzroča stres, in sicer: smrt zakonca ali življenjskega partnerja,

bližnje osebe; ločitev ali razveza, zakonska sprava, vedno pogostejši prepiri s partnerjem; hujša

bolezen ali poškodba; izguba službe ali nova služba; selitev ali prenova stanovanja, poroka, začetek

skupnega življenja; denarne skrbi: visoka hipoteka, posojilo ali dolg; nesreča ali čustven pretres;

izpiti, dodatno izobraževanje ali nastopanje v javnosti …

Kot je bilo že v uvodu povedano, se lahko stres pojavi že v otroštvu, kadar so šolske obveznosti

prezahtevne, pričakovanja ter pritiski staršev in družbe pa prevelike. Tudi izbira ustrezne poklicne

poti pri marsikaterem najstniku povzroči stres. Ko se začne študij, za veliko mladostnikov pomeni

tudi čas za ločitev od družine in začetek samostojne osebnostni poti. V času študija je za študente

najpogostejši stresor čas izpitnega obdobja in strah, da na izpitu ne bi bili uspešni. Prav strah pred

neuspehom se pri mnogih lahko kaže kot razdraženost, težave s koncentracijo, pretiranim uživanjem

poživil, nespečnostjo … Tudi Lep in Zupančič [5, str. 72] navajata, da mlade na osebni ravni

najbolj skrbi opravljanje študijskih obveznosti, možnosti zaposlitve in nekoliko manj lastno finančno

stanje ter delovna uspešnost (dosežki) v prihodnosti, kar se je še zlasti pokazalo pri opravljanju

študijskih obveznosti v času pandemije zaradi korona virusa in je neposredno povezano s

spremembami v izvedbi izobraževalnega procesa, saj je bilo številnim študentom med prilagojenim

študijem, predvsem na daljavo, onemogočeno opravljanje prakse, oteženo izvajanje vaj, omejen

dostop do študijske literature, več so imeli samostojnega študijskega dela, spremenila se je izvedba

izpitov, nekateri so naleteli tudi na težave pri pisanju zaključnih del.

S tehnikami sproščanja se mnogi študenti naučijo obvladati stresne situacije in lažje premagujejo

vsakodnevne izzive in zahteve študija. Starc [4] meni, da urejen življenjski slog vsebuje redno

telesno aktivnost, zdravo prehrano ter opuščanje uživanja poživil in mamil ter izvajanje ustreznih

načinov oz. tehnik, ki so primerni za sproščanje stresa, kot so npr. tehnike relaksacije, meditacije,

vizualizacije, ukvarjanje s glasbo in poslušanje glasbe, druženje … V primeru, da si posameznik ne

more sam pomagati, je potrebno poiskati strokovno pomoč, s pomočjo katere si pomaga prekiniti

začarani krog slabega počutja.

3 EKSPERIMENTALNI DEL

S pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli ugotoviti, ali so študenti pod stresom, kaj jim povzroča

stres in kako se z njim najpogosteje soočajo ter ga obvladujejo na poti do dobrega počutja. Anketni

vprašalnik, ki je bi narejen s spletno anketo 1KA in študentom poslan s pomočjo spletne strani

Facebook, je izpolnilo 82 študentov, in sicer 67 žensk (82 %) in 15 moških (18 %).

Na vprašanje, na kaj pomislijo ob besedi stres, so anketiranci lahko izbrali med 13 ponujenimi

trditvami več trditev, kar je prikazano na grafikonu 1. Najpogosteje so izbrali trditev, da ob besedi

stres pomislijo na bolezen, in sicer je bila ta trditev izbrana 51-krat, nato sledi druga najpogosteje

izbrana trditev: 50-krat, ko ob besedi stres pomislijo na izgubo službe, na tretjem mestu po

pogostosti ob besedi stres kar 49 študentov pomisli na šolo.


46


Grafikon 1: Ob besedi stres pomislim na …

Na vprašanje, ali študenti vedo, da je stres tudi pozitiven, je 62 anketirancev (76 %) odgovorilo z

da, 20 anketirancev (24 %), pa je odgovorilo, da ne ve, da je stres tudi pozitiven. V enakem številu –

62 študentov je odgovorilo, da bi prepoznali osebo, ki je pod stresom.

Na vprašanje, ali bi svoje življenje ocenili kot stresno, je 53 anketirancev (64 %) odgovorilo z da.

Več kot polovica študentov je odgovorilo – 49 študentov, da so pogosto oz. vedno pod stresom, 34

anketirancev (40 %) je odgovorilo, da so pod stresom včasih, le 5 (6 %) pa redko, nihče ni

odgovoril, da ni nikoli pod stresom. Podatki so prikazani na grafikonu 2.

Grafikon 2: Pogostost stresa

Zanimalo nas je, katere tehnike za obvladovanja stresa uporabljajo. Podanih je bilo 11 trditev, lahko

so jih izbrali več. Iz spodnje tabele 1 lahko ugotovimo, da je največkrat (70-krat) izbrana telesno

aktivnost, pa tudi sprehod v naravo in poslušanje glasbe (69-krat).

Tabela 1: Načini oz. tehnike za obvladovanja stresa

47

4 REZULTATI

Kot je navedeno v teoriji in je pokazala tudi raziskava v tem prispevku, so študenti pogosto pod

stresom. Ob besedi stres jih največ pomisli na bolezen in izgubo službe, pa tudi šola je pogost razlog

za stres, saj je to trditev izbralo skoraj 60 % študentov. To se ujema tudi z rezultatom v že omenjeni

raziskavi Lepa in Zupančič, v kateri je navedeno, da študente najbolj skrbi opravljanje študijskih

obveznosti. Tudi Krištof in Justinek [9, str. 252] sta v raziskavi med študentkami kozmetike

ugotovili, da je najpogostejši vzrok za stres šola.

Menimo, da je pozitivno, ker se študenti zavedajo, da je stres lahko tudi pozitiven, da vedo, kaj ga

povzroči. Večina se zna s stresom tudi pozitivno spoprijeti in ga premagati, saj je na vprašanje, kako

se spopadajo s stresom, največ študentov odgovorilo, da s telesno aktivnostjo, s sprehodom v naravo

in poslušanjem glasbe, pogovori s prijatelji, gledanjem televizije in branjem, pa tudi s tehnikami

sproščanja, kot so meditacija, dihalne vaje, masaža. Žal pa nekateri za obvladovanje stresa kadijo in

pijejo alkohol. Predlagamo, da tudi za študente organiziramo delavnice, na katerih bi tako

strokovnjaki kot sovrstniki spregovorili o zdravem življenjskem slogu, ki vpliva na dobro počutje in

lažje opravljanje nalog, ki jih prinaša študij.

5 ZAKLJUČEK

Stres je dandanes zaradi hitrega tempa življenja zelo pogost pojav. Na podlagi analize odgovorov

anketnega vprašalnika lahko potrdimo, da so mladi zelo pogosto pod stresom, saj je tako odgovorila

večina anketiranih študentov. Kot enega od najpogostejših razlogov za stres pa je šola.

Pomembno je, da se študenti naučijo prepoznati stresorje, saj si lahko vsak sam z različnimi

aktivnostmi in uporabo tehnik sproščanja pomaga pri spopadanju s stresom.

Predlagamo, da natančneje raziščemo, kako konkretno šola deluje z vidika stresa na študente in

poiščemo oblike, ki bi prinašale dobre rezultate in manj stresa med študenti.

6 LITERATURA

[1] K. Middleton, Stres, kako se ga znebimo, Mladinska knjiga, 2014.

[2] M. Gorenc in H. Jeriček, Ko te strese stres: kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in

depresivne motnje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja, 2006.

[3] R. Starc, Stres in bolezni. Ljubljana: Sirius AP, 2007.

[4] R. Starc, Zdravje in poslovna uspešnost skozi meditacijo. Ljubljana: Siurius AP, 2010.

[5] Ž. Lep in K. Hacin Beyazoglu, Psihologija pandemije: Posamezniki in družba v času koronske

krize, 2020. Lep, Ž in M. Zupančič. Zdaj pa še korona: skrbi mladih na prehodu v odraslost v času

tveganj, povezanih z epidemijo COVID-19. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete

Univerze v Ljubljani. Dostop 1. 6. 2021, https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/

book/243

[6] A. Schmidt, Najmanj kar bi morali vedeti o stresu. Ljubljana. Samozaložba, 2003.

[7] T. Powell, Kako premagamo stres. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999.

[8] Z. Krištof et. al., Duševni velnes kot izbira za dobro duševno počutje, Zbornik prispevkov 3.

mednarodnega kongresa velnesa, Z. Krištof in M. Justinek: Duševni velnes in načini sproščanja med

mladimi. Ljubljana, 2021 Ljubljana. Dostop 1. 6. 2021, https://www.velneskongres.si/


48


ANALIZA POTREB IN ŽELJA STRANK ZA

NOVOUSTANOVLJENI KOZMETIČNI SALON

Doroteja Kržič, Tatjana Vene

Podjetništvo predstavlja gonilno silo našega gospodarstva. Človek je skozi vso zgodovino iskal

načine, kako bi si življenje lahko olajšal in izboljšal. Tako tudi danes podjetniki iščejo nove

možnosti za izboljšanje življenjskih standardov. Ves čas stremijo k izboljšavam, odkrivajo novosti,

pomagajo ljudem. Človek, ki želi ustvariti svoje podjetje, mora ustvariti dober poslovni načrt. Na ta

način preuči vse možnosti poslovanja, tako dobre kot slabe, in si tako zagotovi uspešen začetek

poslovanja.

V članku so na kratko opisani elementi poslovnega načrta za novoustanovljeno podjetje Center

dobrega počutja Aurora d. o. o. in analizirane potrebe in želje potencialnih kupcev kozmetičnih

storitev.

Novoustanovljeno podjetje se bo ukvarjalo z izvajanjem kozmetičnih storitev. Podjetje bo ljudem

omogočilo dostop do kakovostnih storitev tudi izven poslovnih prostorov, saj bo svoje storitve

nudilo tudi ljudem po domovih. Ciljne stranke storitev na domu so predvsem starostniki, ki jim je

dostop do takih storitev otežen ali celo onemogočen. Podjetje si bo prizadevalo za čim širšo

ponudbo kakovostnih ter cenovno ugodnih storitev. Strankam bo omogočeno koriščenje več storitev

hkrati. Poslanstvo podjetja bo pomoč ljudem do dobrega počutja. Naš moto se glasi S prijaznimi in

kvalitetnimi storitvami do lepote in zdravja. Posebno pozornost želimo nameniti predvsem ljudem

tretjega starostnega obdobja. Menimo, da je to skupina ljudi, ki ne le da bo vesela naših storitev,

ampak jim bo v veliko veselje tudi naš pristen in prijazen osebni stik. Glavni cilj naloge je raziskati

potrebe in želje potencialnih strank za namen izdelave poslovnega načrta.

Ključne besede: podjetništvo, poslovni načrt, kozmetična dejavnost, delo na domu

1 UVOD

Vsakdo želi v življenju pisati zgodbo o uspehu, zato je pomembno, da ves čas iščemo novosti in

izboljšave, imamo vizijo in si postavljamo cilje. Pojem podjetništvo predstavlja temelj našega

gospodarstva. Gre za raziskovanje, odkrivanje novosti, izboljšanje obstoječih stvari. Če želimo

ustanoviti svoje podjetje, je eden prvih korakov dobro izdelan poslovni načrt.

Glavni cilj raziskave je ugotoviti želje in potrebe strank v novoustanovljenem kozmetičnem salonu.

Podatki raziskave bodo podlaga pri izdelavi poslovnega načrta v delu, ki govori o raziskavi trga.

Uporabljena je kvantitativna metoda raziskovanja z uporabljenim instumentom spletnega anketnega

vprašalnika, v katerem je sodelovalo 100 anketirancev.


Definicija podjetništva, ki jo je po Antončiču in drugih povzela avtorica Gomezelj Omerzel, se

glasi: »Podjetništvo je proces, ki mu podjetniki namenjajo svoj čas in prizadevanja, prevzemajo

pripadajoča finančna, psihična in družbena tveganja za ustvarjanje nečesa novega, vrednega in

prejmejo pripadajoče nagrade v obliki denarja, osebnega zadovoljstva in neodvisnosti.« [1]

S podjetništvom se ukvarjajo podjetniki, ki sprejemajo tveganja, odkrivajo novosti in so za svoje

delo nagrajeni. Celotno svetovno gospodarstvo predstavljajo različna podjetja, ki se ukvarjajo z

49

različnimi dejavnostmi na različnih področjih.

Žižek definira podjetnika takole: »Podjetnik je oseba, ki vidi, kar so drugi spregledali, in ukrepa,

medtem ko se drugi obotavljajo.« [2]

Podjetništvo je v današnjem svetu precej razvito in trenutno predstavlja najuspešnejšo metodo za

povezovanje trga in znanosti. Preko podjetništva na trg prihajajo novi izdelki in storitve.

Podjetje lahko ustanovijo fizične osebe kot samostojni podjetnik ali pravne osebe, ki lahko

ustanovijo osebne ali kapitalske družbe. Nam najbolj znana je kapitalska oblika družbe – družba z

omejeno odgovornostjo. [3]

Priporočljivo je, da podjetnik pred ustanovitvijo svojega podjetja ustvari dober poslovni načrt. Kot

je zapisano v učbeniku avtorja Ruzzierja, je poslovni načrt: »dokument, ki ga zapiše podjetnik ali

podjetniška skupina pred pričetkom nekega novega posla […]. S poslovnim načrtom namreč

podjetnik naredi popis prednosti in slabosti, vpletenih v posel znotraj podjetja […].« [4]

Vsak dober podjetnik preuči konkurenco ter potrebe trga, preden se pojavi na njem. Zavedati se

mora, da je trg nasičen z mnogimi idejami. Analiza trga je torej ena ključnih točk za uspeh. Biti

moramo boljši, drugačni. Kupca je potrebno prepričati. Raymond Aaron je v svojem članku zapisal:

»Temeljita tržna analiza vam bo dala vpogled v stanje izbrane panoge in potencial rasti vašega

podjetja, z njo pa boste lažje načrtovali tudi razvoj in prihodnje poslovanje vaše organizacije.« [5]

Če želimo vstopiti na trg, je analiza kupcev ena od pomembnih aktivnosti. Na izbiro kozmetičnega

salona vpliva več dejavnikov. Potrebujemo informacije, kot so: koliko so stranke pripravljene

plačati, kako daleč je kozmetični salon, delovne ure, izkušnje zaposlenih in še mnogo drugih

dejavnikov. [6]


Za ugotavljanje želja in potreb strank kozmetičnih salonov so uporabljene informacije iz različnih

člankov avtorjev, ki se ukvarjajo s področji podjetništva in marketinga. Uporabljeni so bili tudi

različni spletni prispevki, ki so vir koristnih informacij in nasvetov za ustanovitev novega podjetja.

Za namen raziskave želja in potreb potencialnih strank kozmetičnega salona je bil izdelan anketni

vprašalnik, ustvarjen na spletnem portalu 1KA ankete. Anketni vprašalnik je bil objavljen na

družbenem omrežju Facebook in je trajal od 19. 3. 2020 do 23. 3 2020. V anketi je sodelovalo 100

anketirancev. Namen izvedbe ankete je bila raziskava potencialnih kupcev – ugotoviti, kaj je

kupcem kozmetičnih storitev pomembno, ko izbirajo kozmetični salon, katere storitve najpogosteje

obiskujejo, katere stvari v zvezi z lokacijo in organizacijo dela so jim pomembne, koliko so

pripravljeni plačati za storitve itd. Dobljeni rezultati so nam pomagali pri izdelavi poslovnega načrta

novega podjetja.


4 REZULTATI

Z izdelavo poslovnega načrta za podjetje Center dobrega počutja Aurora d. o. o. smo raziskali

najpomembnejše kriterije z vidika strank, ki vplivajo na odločitev za obisk kozmetičnega salona.

Na podlagi rezultatov ugotavljamo pomembnost kriterijev, s katerimi bomo poskušali pridobiti

zadovoljne stranke v novoustanovljenem kozmetičnem salonu. Podjetje Aurora je uvrščeno v obrtno

panogo, in sicer v kozmetično in pedikersko dejavnost. Gre za družinsko podjetje.

Glavna ideja našega podjetja ni le omogočanje storitev v salonu, ampak bi želeli delo razširiti tudi

na teren. Izvajali bi predvsem pedikuro na domu pri starejših ali v domovih za ostarele. Zraven bi

ponudili tudi oblikovanje obrvi, urejanje nohtov na rokah, mogoče tudi striženje las.

50


Center dobrega počutja Aurora bo tako posloval s končnimi kupci – strankami. Starost potencialnih

strank se giblje od 20 let pa vse do starostnikov, po spolu pa bi bili tako moški kot ženske. Želimo si

sodelovati tudi z domovi za starejše občane v naši regiji. Poleg svoje ponudbe vidimo prednost tudi

v lokaciji salona, saj bi svojim strankam radi omogočili dostop do našega salona z lastnim

avtomobilom, kjer bi jih tudi čakalo brezplačno parkirišče za čas koriščenja storitev. Prav tako bo

omogočen dostop za invalide in mamice z vozički. Še ena izmed prednosti bo dobro izobražen

kader, ki bo na svojem strokovnem področju vrhunski, znanje zaposlenih pa bi želeli ves čas

nadgrajevati in jih spodbujati k izobraževanju. Radi bi mladim omogočili praktično usposabljanje z

delom in na ta način širili krog svojih zaposlenih. Podjetje se bo ukvarjalo predvsem s storitveno

dejavnostjo, svojim strankam pa bi omogočili tudi nakup izdelkov, ki bi jih sicer kot salon

uporabljali pri svojem delu. Tako bi prodajali kakovostne izdelke tudi za domačo uporabo.

Glede na rezultate, ki smo jih pridobili z raziskavo želja in potreb potencialnih kupcev kozmetičnih

salonov, smo se v poslovnem načrtu dodobra približali željam in potrebam strank.

Rezultati kažejo, da kozmetične salone obiskuje veliko ljudi različnih starostnih skupin, in sicer tako

moški kot ženske. V anketi so bili zajeti različni kriteriji, po katerih smo sklepali, da stranke izbirajo

kozmetične salone in se jim zdijo pomembni. Glede na ceno ljudje izbirajo kozmetične salone

srednjega cenovnega razreda. Glede lokacije je ljudem najbolj pomembno in zaželeno, da ima

podjetje svoje lastno parkirišče za stranke. Ljudem so izredno pomembni kakovost opravljenih

storitev, zunanji in notranji izgled salona, higiena prostorov, urejenost ter prijazen in spoštljiv

odnos zaposlenih. V tabeli 1 je prikazana pomembnost različnih kriterijev za izbiro kozmetičnega

salona po mnenju strank.

Tabela 1: Kriteriji za izbiro kozmetičnega salona glede na pomembnost [7]

51

5 ZAKLJUČEK

Za odprtje svojega podjetja se lahko odloči vsak. Le vztrajni, odločni in usmerjeni v cilje lahko

pišejo zgodbo o uspehu. Razlike nastanejo najprej v osebnih zmožnostih posameznika. Lastnosti, ki

jih mora imeti človek, ki se odloči za podjetniško pot, so: iznajdljivost, vztrajnost, zaznavanje težav,

iskanje učinkovitih rešitev, dobro razpolaganje z denarjem, izkoriščanje dobrih priložnosti in še bi

lahko naštevali. Poleg dobrih lastnosti je pomembno, da bodoči podjetnik ustvari kakovosten

poslovni načrt, s katerim se osredotoči na svoje delo, razišče trg, preuči konkurenco in predvidi

finančni plan. Potrebno pa je tudi upoštevanje zakonov in predpisov.

Ugotavljamo, da bi se s svojo idejo o odprtju novega kozmetičnega salona dodobra približali željam

strank. Kljub nasičenosti trga s to dejavnostjo menimo, da bi nam s kakovostnim delom ter

potrošnikom prijaznimi cenami lahko uspelo. Rezultati naše spletne ankete nam podajajo

informacije o najpomembnejših kriterijih za izbiro kozmetičnih salonov v očeh potencialnih strank.

Z objavljeno spletno anketo smo lahko zajeli širok krog ljudi različnih starosti, z različno finančno

strukturo, različnimi uporabniškimi izkušnjami ter željami. Dobili smo odgovore o potrebah in

željah strank s področja delovanja kozmetičnih salonov, ugotovili smo, kaj stranke pogrešajo v

kozmetičnih salonih ter dobili vpogled, kaj jim je pomembno. Z upoštevanjem mnenj in rezultatov

lahko prispevamo k zadovoljstvu strank. Dobljena mnenja in želje strank smo lahko vključili v svoj

poslovni načrt. Gledano v celoti se rezultati ujemajo z našimi pričakovanji in idejami.

Vsi zgoraj zastavljeni in doseženi cilji nam bodo v veliko pomoč ob ustanovitvi našega podjetja,

Center dobrega počutja Aurora d. o. o.


[1] D. Gomezelj Omerzel, Podjetništvo in znanje, Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za

managment Koper, 2010.

[2] S. Lah, Podjetništvo, dostop 4.11.2020, http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/

Skriti_dokumenti/Podjetnistvo-Lah.pdf.

[3] T. Vene, Podjetništvo in podjetniška ideja, Novo mesto: Šolski ceneter Novo mesto, Višja

strokovna šola.

[4] M. Ruzzier, Podjetništvo, Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave Koper, 2008.

[5] R. Aaron, 8 Ključnih sestavin za odličen poslovni načrt, dostop 21.5. 2019, https://

www.businesstitans.online/8-kljucnih-sestavin-poslovni-nacrt/.

[6] Easyladys, Kako izbrati kozmetični salon, dostop 7.6.2021, https://easyladys.com/sl/

issues/11432

[7] Lastni vir, 2020


52


POSLOVNI NAČRTI V KOZMETIČNIH SALONIH

Valentina Povalej Rezar, Tatjana Vene

Podjetništvo je širok pojem, vsak si ga lahko razlaga po svoje. Podjetništvo predstavlja vse

dejavnosti oz. produkte, ki nastajajo pri procesih. Podjetništvo »žene« gospodarstvo naprej in nam

omogoča pretok denarja. Zanj se odločijo posamezniki, ki izgubijo službo, si želijo narediti nekaj

novega v življenju ali prodajajo rešitve za težave ostalih ljudi. Poslovni načrt je prvi korak, ki ga

bodočim podjetnikom svetujejo za lažji zagon podjetja. Ima dve glavni funkciji: podjetja ga lahko

uporabijo, da ga predstavijo potencialnim vlagateljem in bankam ter z njegovo pomočjo usmerjajo

poslovanje k uspehu podjetja in dobičku.

Cilj prispevka je predstaviti in približati pomen izdelave poslovnih načrtov lastnikom kozmetičnih

salonov in predstaviti kozmetični in velnes center Orchidée.

V prispevku je na podlagi raziskave ugotovljen pomen poslovnih načrtov za lastnike kozmetičnih

salonov ter koliko lastnikov kozmetičnih salonov se je za izdelavo poslovnih načrtov odločilo.

Ugotovljeno je, da skoraj tretjina anketirank ni napisala poslovnega načrta in da je najbolj

pomembno planirati in načrtovati finančni del zaradi dobička in predvidevanja prihodkov in

odhodkov.

Ključne besede: podjetništvo, poslovni načrt, kozmetični salon, podjetnik

1 UVOD

Poslovni načrt predstavlja prvi korak na poti v podjetništvo. S poslovnim načrtom predstavimo

podjetniško idejo novoustanovljenega kozmetičnega salona.

Namen izdelave poslovnih načrtov je v pridobivanju zagonskih ali dodatnih sredstev. Raziskava je

usmerjena v ugotovitve, koliko lastnikov kozmetičnih salonov je pred odprtjem salona naredilo

poslovni načrt.

Cilj prispevka je predstaviti pomen izdelave poslovnih načrtov za lastnike kozmetičnih salonov, saj

podatki raziskave kažejo, da se jih za izdelavo odloči premalo. Predstavili bomo tudi kozmetični in

velnes center Orchidée s podatki, ki jih bomo navajali v poslovnem načrtu.


Podjetništvo je panoga gospodarstva, pri kateri podjetnik zazna potrebo po izdelku ali storitvi pri

ljudeh; ugotovi, kako jo bo uresničil, izdela izdelek ali ponudi soritev ter zato dobi plačilo.

Kozmetični saloni ponujajo storitve za ohranjanje in skrb našega največjega organa – kože in njenih

derivatov. Kozmetični saloni spadajo pod storitvene dejavnosti, pri katerih imamo neoprimerljive

vhodne in izhodne elemente, celoten proces temelji na ljudeh, procesi se izvajajo pod točno

dolečenimi pravili in po vnaprej predpisanih postopkih, storitve so časovno omejene in med

ponudniki storitev je vedno večja in močnejša konkurenca. [1]

Poslovni načrti

Poslovni načrt je besedna zveza, na katero naletimo kmalu ob vstopu v podjetništvo. Poslovni načrt

je prvi korak k realizaciji podjetniške ideje. Poslovna ideja in podjetniška vztrajnost oblikujeta

priložnost in tako pride do realizacije. V življenju si vsak želi delati, kar mu je prijetno, pri čemer se

53

dobro počuti in ima pri tem občutek, da uresničuje svoj potencial in življenjski cilj.

Poslovni načrt je planiranje, kako bo podjetje čez časovno obdobje razvijalo podjetniško idejo oz.

zamisel. S pomočjo poslovnega načrta vidimo, katere so dobre strani podjetniške ideje in jih lahko

izkoristimo v smeri, da bo podjetje pridobilo največ kapitala in dobička, ter predvidimo, kaj vse gre

lahko pri poslovanju narobe. Če podjetnik ne napiše poslovnega načrta, tvega neuspeh in težje

odreagira na določeno težavo, ki se pojavi na poslovni poti. Res je, da v poslovnem načrtu ne

moremo predvideti vseh možnih situacij, ki lahko doletijo podjetnika, vendar se na tiste

najpogostejše lahko pripravimo in jih predhodno odpravimo oziroma preprečimo, da do njih pride.

Poslovni načrt priporočajo tisti, ki se ukvarjajo z menedžmentom, saj z njim vizualiziramo situacije

in težave in pot razvoja novega podjetja.

Namen poslovnih načrtov

Podjetniki napišejo poslovne načrte zaradi različnih razlogov. Izdelan poslovni načrt bo vodilo,

opomnik in komunikacijsko sredstvo, ki bo omogočalo oceno potenciala poslovne zamisli in

pridobivanja ustreznih virov za uresničevanje. Podjetnik izdela poslovni načrt zaradi sebe. Z njim

razišče in predstavi svoje cilje, namene in poslanstvo; ki jih želi s svojim podjetjem predstaviti

svetu.

Naslednji razlog je pridobitev kapitala. Poslovni načrt se največkrat napiše zato, da se prepriča

vlagatelje, naj zagotovijo denar za zagon ali nadaljnji razvoj podjetja. [2]

Poslovni načrt lahko pomaga zrasti že ustanovljenemu podjetju. [2]

Velikokrat podjetniki iščejo vedno nove načine, ki bodo pripomogli k dobremu poslovanju podjetja.

Uspešni podjetniki poslovne načrte zapišejo tudi, ko pride do točke razširitve svoje ponudbe storitev

ali izdelkov in potrebujejo finančna sredstva. [2]

Glavni deli poslovnega načrta so:

−

−

−

−

povzetek poslovnega načrta,

opis podjetja, panoge, izdelka ali storitve,

raziskava in analiza podjetja,

načrt trženja,


−

−

−

−

−

−

−

kadri in organizacija,

razvoj storitve,

poslovni procesi in proizvodni viri,

terminski načrt,

analiza kritičnih tveganj,

finančni del,

pridobitev finančnih sredstev.

54



Pri pisanju poslovnega načrta smo uporabili informacije iz literature za pisanje poslovnih načrtov in

spletnih strani.

V raziskavi smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika ugotovili, koliko lastnikov kozmetičnih

salonov je naredilo poslovne načrte, kakšne prednosti vidijo v izdelavi in kateri del poslovnih

načrtov je za njih najpomembnejši. Za zbiranje kvantitativnih podatkov smo uporabili spletno

anketo 1KA anketo. V anketi je sodelovalo 24 lastnic kozmetičnih salonov po Sloveniji.

4 REZULTATI

Podjetje Valentina Povalej Rezar, s. p. je registrirano s 1. 9. 2020 v Celju in na isti dan je začelo s

poslovanjem. Kozmetični in velnes center Orchidée se ukvarja z različnimi masažami (klasična

švedska, masaža z zeliščnimi snopki, aromaterapija, protibolečinska masaža, ayurvedska masaža),

pedikurami, refleksnoconsko masažo stopal, manikiro z naravnim ali permanentnim lakiranjem.

Stranke lahko izbirajo med pripravljenimi paketi za uporabo savn, masažnih bazenov skupaj z

masažami in možnostjo prenočitev. Podjetje posluje od torka do sobote. Podjetje storitve izvaja v

okviru turistične kmetije in se nahaja v Vitanju.

Ciljne stranke so osebe, ki potrebujejo sprostitev, imajo bolečine v vratnem ali križnem delu, imajo

težave z urejanjem nog, imajo rade urejene nohte ali pa si preprosto želijo odklopiti misli in se

umiriti. Potencialne stranke so večinoma ženske, ki želijo biti urejene, vendar predvidevajo, da tudi

moški ne bodo zaostajali pri storitvah v centru. Prepoznavnost kozmetičnega in velnes centra

Orchidée gradijo tudi z izdelanim logotipom podjetja, ki je predstavljen na sliki 1.

Slika 1: Logotip podjetja

Rast podjetja vidijo predvsem v pridobivanju zadovoljnih strank in rasti povpraševanja po storitvah.

Trudijo se, da strankam zagotovijo kakovostne storitve in izdelke, z dobrim oglaševanjem pa

pridobijo slovenske in tuje turiste. S pospeševanjem prodaje in akcijami so pridobili tudi tiste

stranke, ki še niso bile pri njih. Podjetje se razlikuje od drugih podjetij predvsem po raznoliki

ponudbi storitev, kakovostni izvedbi in kakovosti izdelkov. Podjetje ponuja ugodne cene storitev za

stranke in celostno svetovanje za njihove težave.

Analiza rezultatov raziskave o izdelavi poslovnih načrtov lastnikov kozmetičnih salonov

Raziskavo smo izvedli med lastniki kozmetičnih salonov v Sloveniji. Cilj raziskave je ugotoviti,

koliko lastnikov je napisalo poslovni načrt, katere prednosti vidijo v izdelavi in kateri del poslovnih

načrtov je za njih najpomembnejši. V anketi je sodelovalo 24 lastnic kozmetičnih salonov po

Sloveniji.

55

Na sliki 2 so prikazani rezultati raziskave, ki kažejo, da 61 % anketirancev ni naredilo poslovnega

načrta pred odprtjem kozmetičnega salona. Navajajo, da ga po njihovem mnenju niso potrebovali ali

na njega niso pomislili. Lastnicam kozmetičnih salonov, ki so ga napisale, pa je najbolj pomembno

to, da so postavile finančni načrt in ovrednotile stroške in poslovanje podjetja v prihodnosti. Podatki

raziskave navajajo pomen opredelitve finančne plati poslovanja, ki je zelo pomembna pri

poslovanju v kozmetičnih salonih in na splošno v podjetništvu.

Slika 2: Ali ste pred odprtjem salona napisali poslovni načrt? [3]

Pri lastnicah kozmetičnih salonov, ki so izdelale poslovni načrt pred odprtjem salona, smo

ugotavljali, katere prednosti predstavlja poslovni načrt za njihova podjetja. Dobili smo odgovore:

−

−

−

Načrtovali smo razvojni načrt podjetja, finančni načrt in prostorski načrt za obdobje 10 let.

Ugotovili smo, kako bo podjetje poslovalo, katero metodo določanja cen izbrati in kako

zaposlovati nove kadre.

Poslovni načrti so dobro premišljeni tretmaji, ki jih bomo izvajali in s tem določili prihodnost

poslovanja in kvalitetno oglaševanje na spletni strani podjetja.


−

−

−

Z vizijo v poslovnem načrtu določim, kako naj bi poslovali in kako bo izgledal naš kozmetični

salon.

Predvidevamo stroške in zaslužek.

Vedno moramo imeti postavljene cilje, da znamo upravljati s prihodki, stroški, odhodki,

dobičkom in vlaganjem v investicije.

−

S poslovnim načrtom naredimo plan, kako in na kakšen način se vse začne, kakšen naj bi bil

finančni zalogaj, kaj vse potrebujemo, plan, kako do čim večjega števila zadovoljnih strank.

S sliko 3 prikazujemo, kateri elementi poslovnega načrta so po mnenju lastnic kozmetičnih salonov

najpomembnejši. Rezultati raziskave kažejo velik pomen v finančnem načrtu (38 % lastnic). Z

urejenimi finančnimi načrti lahko upravljamo s prihodki, odhodki in dobičkom. Drugi elementi, ki

jih lastnice zaznavajo kot pomembne, pa so (13 % vseh lastnic):

−

Analiza kupcev, trga in konkurence, ker se lahko na tak način organizira in ve, katere so

potrebe kupcev.

56


−

−

−

−

Opis podjetja in izdelkov/storitev, ker je to bistvo pri opisu podjetja in predstavlja to, kar

stranke vidijo, še preden se odločijo za nakup storitve ali izdelka.

Poslovni proces (dela, storitev, material, opreme) zaradi upravljanja in poslovanja celotnega

podjetja.

Načrt trženja, ker je z dobrim načrtom kozmetični salon uspešen pri prodaji.

Terminski načrt, ker z njim organiziramo delo, dogodke, akcije pravočasno.

Slika 3: Kateri del poslovnega načrta je za vas najbolj pomemben? [3]

5 ZAKLJUČEK

V prispevku smo raziskovali predvsem izdelavo in uporabo poslovnih načrtov ter na podlagi

rezultatov ugotovili, da je za dobro poslovanje na kozmetičnem področju potrebno izdelati podroben

poslovni načrt.

Rezultati spletne ankete kažejo, da več kot polovica anketiranih lastnic kozmetičnih salonov pred

ustanovitvijo svojih podjetij ni izdelalo poslovnih načrtov. Na podlagi rezultatov tudi ugotavljamo,

da je za lastnice kozmetičnih salonov, ki so izdelale poslovni načrt, najpomembnejši finančni del

poslovnega načrta, saj v njem načrtujejo poslovanje podjetja. Rezultati kažejo, da izdelava

poslovnih načrtov pri lastnikih kozmetičnih salonov še ni najbolj uveljavljena.

Za nadaljevanje samostojne karierne poti na področju podjetništva poslovni načrt predstavlja vez

med pričakovanji in uspehom. Z njim se lahko na vse ovire in spodrsljaje pripravimo in jih sproti

rešujemo.


[1] T. Kosi, Poslovni procesi. Ljubljana: Zavod IRC, 2010.

[2] G. Sutton, et. al., Pisanje uspešnih poslovnih načrtov – Kako narediti poslovni načrt, ki ga bodo

vlagatelji želeli prebrati in vlagati vanj. Varaždin: Katarina Zrinski d. o. o., 2012.

[3] Lasten vir.

57

KERATINSKO VIHANJE TREPALNIC

Tjaša Fortuna, Barbara Stopar

V sedanjem svetu je zunanji izgled zelo pomemben tako ženskam kot tudi moškim, mlajšim in tudi

starejšim. Opaženo je, da čedalje več žensk skrbi za svoj zunanji izgled, in sicer z urejenimi,

lakiranimi nohti, negovanimi nogami, urejenimi in pobarvanimi obrvmi in tudi trepalnicami.

Urejene trepalnice prihranijo marsikatero minuto v jutranji stiski s časom, saj nanje ni potrebno

nanašati ličil in so dame tako rekoč urejene že takoj, ko se zbudijo. Zelo priljubljeno je postalo

keratinsko vihanje trepalnic, ki se opravlja v kozmetičnem salonu pod vodstvom kozmetičarke, ki je

opravila tečaj.

V raziskovalnem delu je predstavljeno keratinsko vihanje trepalnic. To je postopek, kjer naravne

trepalnice privihamo in ustvarimo optično bolj odprte oči. Še posebej priporočljivo ga je izvajati na

trepalnicah, ki rastejo navzdol in silijo v oko. Namenjeno je vsem tipom trepalnic, od svetlih,

temnih, kratkih, dolgih, ravnih, ukrivljenih … Obenem se naravne trepalnice nahrani s keratinom za

dodatno nego. Študija primera prikazuje uspešno keratinsko vihanje trepalnic na različnih tipih

trepalnic.

Ključne besede: anatomija, trepalnice, keratinsko vihanje trepalnic, As-Lashes, RefectoCil

1 UVOD

K izboru teme so nas spodbudili čudoviti rezultati keratinskega vihanja na strankah. Ugotovili smo,

da se ljudje med seboj zelo razlikujemo. Nekateri imajo temnejšo polt, drugi svetlejšo. Nekateri

imajo masten, drugi suh tip kože. Prav tako je z dlakami, lasmi in trepalnicami. Na slednje smo bili

še toliko bolj pozorni.

Namen teme je predstaviti, kaj pravzaprav je keratinsko vihanje trepalnic. Predstavili bomo izdelke

dveh proizvajalcev, ki jih uporabljamo pri omenjenem postopku. Prikazani bodo primeri vihanja na

različnih tipih trepalnic, npr. kako se vihanje obnese na močnejših in kako na šibkejših trepalnicah,

kako na kratkih in kako na dolgih trepalnicah, kako na gostih in kako na redkih trepalnicah ter

kakšna je razlika med vihanjem svetlih in naravno temnih trepalnic.



Dlake oz. lasje spadajo h kožnim produktom poleg nohtov in eksokrinih kožnih žlez. S skupnim

imenom so to kožni priveski oz. adneksi. Celotno telo, razen dlani in podplatov, je poraščeno z

dlakami ali lasmi.

Dlaka se anatomsko deli na del lasu, ki je nad kožo ˗ lasno steblo (lasni cilinder) in del v mešičku, ki

pa je lasni koren ˗ korenina. Spodnji del korena se odebeli v lasno čebulico. Le-to s krvjo oskrbujejo

žilice, prisotni pa so tudi živčni končiči.

Lasje in dlake so zgrajeni iz čvrste, vlaknaste beljakovine keratina. [1]

Iz lasnega mešička oz. folikla raste dlaka ali las, ob dlaki pa se pripenja žleza lojnica in mišica

naježevalka dlake, kar je prikazano na levem delu slike.

58


Slika 1: Zgradba lasu [2], [3]

Ločimo različne vrste oz. izraze za dlake, in sicer glede na mesto rasti. Poznamo lase na lasišču,

obrvi, trepalnice, brado, brke in dlake na obrazu, dlake pod pazduho in sramne dlake. Tudi

novorojenčki imajo posebne vrste mehkih dlačic, ki jim odpadejo kmalu po rojstvu ˗ imenujejo se

lanugo dlačice.

Vsak lasni mešiček na telesu je v svojem 'življenju' podvržen približno 25 ciklom rasti. Pri laseh

ločimo tri osnovne faze rasti, tako kot je prikazano na sliki 2:

−

−

−

anageno (zgodnja oz. prva faza rasti),

katageno (upočasnitev oz. mirovanje rasti),

telogeno (mirujoča faza, ki prehaja v izpadanje).

Slika 2: Rastni cikel lasu [5]

Za keratinsko vihanje smo uporabili dve liniji, AS-LASHES in REFECTOCIL.

Paket AS-Lashes vključuje:

−

−

−

peno za čiščenje trepalnic,

manjši čopič za lažje in res temeljito čiščenje trepalnic,

priloženo je lepilo za čopič, ki je narejeno na vodni osnovi, zato se hitro suši in se zelo

59

enostavno odstrani z vodo,

− trajni oz. permanentni losjon 1 in fiksirni losjon 2,

−

keratin za nego trepalnic, ki trepalnice navlaži, nahrani s keratinom, kolagenom, glicerinom,

vitamini in proteini,

Sestavine keratina so:

Hidroliziran keratin ˗ veže vlago v trepalnicah, jih naredi bolj ukrotljive in sijoče.

Hidrolizirana svila ˗ preprečuje plastenje trepalnic in daje izgled bolj gladkih in močnih

trepalnic ter ohranja vlago.

Hidrolizirana pšenica ˗ lahko pomaga pri poškodovanih trepalničnih foliklih in poškodovanih

konicah.

Kolagen, ki pomaga obnoviti stopnjo vlažnosti v trepalnicah.

−

−

−

olje za končno nego in lažje razčesavanje trepalnic po končanem vihanju, katerega naloga je,

da ščiti trepalnice pred zunanjimi negativnimi vplivi okolja.

Olje, pridobljeno iz breskev, vsebuje vitamine A, E in B ˗ ta pomaga učvrstiti in negovati

trepalnice od znotraj ter vse od korena do konic. Daje jim volumen in jih naredi bolj zdrave.

Jojobino olje se zelo dobro vpije v trepalnice. Majhne molekule potujejo po celotni trepalnici.

Te preprečujejo suhost trepalnice in ji dajejo sijaj.

Vitamin E povečuje prekrvavljenost mešička in ščiti trepalnice pred zunanjimi vplivi okolja

(sončna svetloba, vročina, mraz, vlaga …). Okrepi korenine trepalnic in pospešuje rast.

Arganovo olje vlaži trepalnice in ohranja vlago v notranjosti trepalnic. Trepalnice zgledajo

sijoče in lepe. Arganovo olje ima prav tako antibakterijski učinek na kožo, kar pomeni, da

pozitivno vpliva na njihovo zdravo rast. [6]

silikonske blazinice so na voljo v dveh različnih krivinah: curl v velikostih S, M, in L ter lift

blazinice v velikostih S, M, M1 in M2,

v paketku je priložena tudi kovinska paličica ˗ pinceta, ki služi za pomoč pri vihanju in

lepljenju trepalnic.


Paket RefectoCil pa vsebuje:

−

lepilo,

− serum 1 in serum 2,

− blazinice velikosti S, M in L,

−

−

−

čopiče za nanos losjonov in barve,

leseno paličico za pomoč pri lepljenju trepalnic,

navodila za uporabo.

60


Slika 3: Seta AS- Lashes [7] in RefectoCil [8] ter silikonske blazinice [8]


Za raziskovalni del smo izbrali študijo primera, v kateri je bilo vključenih 8 modelov za keratinsko

vihanje trepalnic. Vsak je imel drugačen tip trepalnic. V prispevku bo prikazan postopek ter nekaj

primerov pred in po končanem vihanju.

Najprej veke in trepalnice očistimo s čistilno peno. Dobro očiščene trepalnice so nujne, saj tako

odstranimo vse ostanke maščob, ki se nahajajo na trepalnicah, in sicer od mejkapa in maskare ter

tako zagotovimo vpojnost serumov in njihovo učinkovitost. Z blazinicama zaščitimo spodnjo in

zgornjo veko. Nato počešemo oz. napenjamo in gladimo trepalnice. Tako kot trepalnice razporedimo

sedaj, bodo ostale razporejene tudi po koncu tretmaja. Paziti moramo, da trepalnice niso razmetane

ena čez drugo, saj bo končni rezultat enak ˗ neenakomerno razporejene trepalnice. Ker je lepilo hitro

sušeče, moramo paziti, da postopoma lepimo trepalnice in vsako zase naravnost poravnamo.

Postopoma dodajamo lepilo in se pomikamo naprej po blazinici vse do kotička očesa. Z

mikrokrtačko serum nanesemo na 1/3 višine trepalnic. Pozorni smo, da losjon res nanesemo

natančno, tudi v kotičkih očesa, kjer so trepalnice zelo svetle. Losjon 1 učinkuje tako, da trepalnice

»odpre« in pripravi na naslednji losjon. Nanesemo še losjon 2. Tega nanesemo malenkost višje kot

prvega. Losjon 2 »zafiksira« trepalnice in jih »zapre«. V majhni posodici s pomočjo mikrokrtačke

zmešamo za grah veliko kroglico črne barve in par kapljic razvijalca barve ter nanesemo na

trepalnice. Kot predzadnji postopek nege vihanja trepalnic je nanos keratina oz. negovalnega losjona

3. Nanašamo ga z mikrokrtačko čez celotno dolžino trepalnic. Pustimo ga delovati 2˗3 minute oz.

toliko časa, da se posuši na zraku. Keratina ne odstranjujemo z vatiranimi paličicami. Na koncu

počasi in nežno odstranimo tudi zaščitni blazinici ter s krtačko nanesemo negovalno olje. Kot

zaključno dejanje pa nežno in počasi razčešemo trepalnice v smeti navzgor, da ustvarjamo »lift

efekt«.

Slika 4: Postopek keratinskega vihanja z RefectoCil [8]

61

4 REZULTATI

Model 1 je oseba z zelo dolgimi trepalnicami. Za keratinsko vihanje se je odločila, ker je primer

vihanja videla na socialnem omrežju Facebook in je želela postopek preizkusiti tudi sama. Pri

vihanju smo uporabili znamko RefectoCil. Trepalnice so zelo močne in dolge, saj jih je pred

vihanjem negovala s serumom za rast trepalnic. Od odhodu domov smo ji svetovali, naj za nekaj

tednov preneha z uporabo seruma za rast, saj bi to lahko negativno vplivalo na sam rezultat.

Trepalnice s pomočjo seruma res hitro rastejo, zato bi učinek vihanja lahko trajal precej manj časa,

ker bi trepalnice hitro prerastle ukrivljenost

Model 2 je oseba s srednje dolgimi in ravnimi trepalnicami. Za keratinsko vihanje se je odločila, ker

je dobila priporočilo od prijateljice in je želela preizkusiti vihanje tudi sama. Pri vihanju smo

uporabili znamko RefectoCil. Razlika je bila zelo opazna, saj so bile naravne trepalnice na konicah

svetlejše in pred barvanjem niso izgledale tako dolge.

Ob odhodu domov smo ji svetovali uporabo ricinusovega olja, da se bodo trepalnice zgostile in

okrepile. Prav tako smo ji svetovali, naj trepalnice do večera vsaj nekajkrat razčeše s krtačko, ki smo

ji jo tudi dali. Naročila smo ji, naj vedno po umivanju obraza trepalnice obriše navzgor, da bo s tem

ustvarila »lift« učinek.

Model 3 ima že naravno zavihane oz. lepo ukrivljene trepalnice. Za keratinsko vihanje se je

odločila, ker želi, da se njene trepalnice lepo razporedi in uredi, da niso prekrižane in ne ležijo druga

čez drugo. Pri vihanju smo uporabili znamko RefectoCil. Razvidno je, da je že pred vihanjem

položaj naravnih trepalnic lepo ukrivljen. Ob odhodu domov smo ji svetovali, naj trepalnice

nekajkrat še razčeše s krtačko za trepalnice.

Model 4 je oseba z zelo dolgimi in ravnimi trepalnicami. Za keratinsko vihanje se je odločila, ker

njene naravne trepalnice rastejo naravnost oz. navzdol in jo motijo, saj se zatikajo v spodnje

trepalnice. Pri vihanju smo uporabili znamko As-Lashe.

Razlika je zelo opazna, saj je rast trepalnic res zelo ravna. Oko izgleda takoj bolj odprto in optično

večje. Ob odhodu domov smo ji predlagali, naj na trepalnice čim kasneje začne nanašati maskaro ali

serum, saj bi lahko trepalnice prej izgubile učinek ukrivljenosti


Slika 5 : Rezultati keratinskega vihanja [8]

62


5 ZAKLJUČEK

Vihanje trepalnic je poznano pod različnimi poimenovanji. S tem postopkom naravne trepalnice tudi

negujemo. Privihamo jih in dvignemo – s tem izgledajo daljše in bolj odprejo oko. Negujemo jih s

keratinom in oljem, ki jih pomaga regenerirati. Postopek vihanja pripomore, da so trepalnice

močnejše in čvrstejše. Učinek vihanja je obstojen od 6 do 8 tednov.

Pri postopku je izredno pomembna natančnost, pravilna namestitev blazinic, lepo napete in

razporejene trepalnice. Pri neustrezni obravnavi strank lahko pride do zapletov, kot so ostanki barve

na trepalnicah, prekrižane trepalnice, pozabljeni kotički trepalnic, neenakomeren nanos serumov in

poškodovane trepalnice zaradi predolgega in neustreznega časa delovanja serumov. To lahko

privede celo do izpadanja trepalnic.

Z raziskovalnim delom smo zadovoljni, ker smo uspešno izvedli keratinsko vihanje na različnih

tipih trepalnic in tudi razgovori z modeli so pokazali, da bodo ta postopek tudi ponovili.


[1] B. Krevel, Kako deluje telo, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2017.

[2] Prva naravna lekarna, dostop 16. 7 .2020, https://prva-naravna-lekarna.si/poskrbimo-za-zdravjelas-in-lasisca/

[3] Prolab, zgradba las, dostop 16. 7. 2020, http://www.prolab.si/lasje-in-tezave-z-lasmi/zgradbalas.html

[4] Planet lepote, dostop 16. 7. 2020, https://m.planet-lepote.com/imej-zavidljivo-dolge-naravnetrepalnice-s-serumom-dermaluxelash/

[5] Dermaluxe, dostop 16. 7. 2020, https://dermaluxe-cosmetics.si/blogs/aktualno/koliko-casapotrebujejo-trepalnice-da-se-obnovijo

[6] Povzeto po As-Lashes, Vihanje trepalnic, dostop 1 .8. 2020, https://www.as-lashes.si/lift-andcurl

[7] Set As-Lashes za vihanje trepalnic, dostop 22. 6. 2021, https://www.as-lashes.si/trepalnice.html

[8] Lasten vir.

63

Študijski program LESARSTVO

ERASMUS + MOBILNOST PREDAVATELJA

POPOLNOMA LESENA HIŠA: REALNOST ALI ILUZIJA?

Janez Pucelj

Sodelovanje v EU-projektu je omogočalo uresničitev strategije internacionalizacije VSŠ, kjer je

glavni namen motivirati predavatelje, ki poučujejo na Višji strokovni šoli, tudi tiste, ki prihajajo iz

podjetij, da se udeležijo mobilnosti za izboljšanje uspešnosti pri poučevanju in prenesejo

posodobljeno znanje študentom. S tem namenom sem se vključil v EU program Erasmus+, projekt

št. KA1-HE 45/18, udeležil sem se tako štiridnevnega usposabljanja, ki ga je organiziralo podjetje

STO v Villachu.

Lesena gradnja ni samo prihodnost, je sedanjost, ki ima temelje v preteklosti, v tradiciji.

Ključne besede: internacionalizacija, fasadni ovoji, lesena hiša

1 UVOD

EU Program Erasmus+ podpira mobilnost za usposabljanje, in sicer strokovno izpopolnjevanje in

osvajanje kompetenc. To je bil tudi cilj mobilnosti, ki sem jo od 27. 4. 2021 do 30. 4. 2021 opravil v

Avstrij. V podjetju STO iz Villacha sem se seznanil o zakonitostih fasadnih ovojev na lesenih

stavbah.

Slika 1: Podjetje STO v Villachu

Lesene gradnje so dejstvo današnjega časa, zato je za predavatelja pomembno, da ima kompetence

in veščine, ki jih prinašajo nove tehnologije, ki jih potem prenaša na slušatelje študente.

Izobraževanje v podjetju STO, ki je specializirano za fasadne ovoje lesenih stavb, je zajemalo

pregled tehničnih smernic, teoretičnih analiz in prikazov - vsaka tema pa je v popoldanskem času

bila nadgrajena s praktičnim prikazom/ogledom stavb na terenu. Poudarek je bil dan detajlom - saj

se majhne nedoslednosti rezultirajo v konkretnih napakah, ki imajo za posledico stroške.

Usposabljanje je dalo novo dimenzijo kot eno izmed oblik, ki se lahko uporablja pri delu na lesenih

stavbah. Rezultati so bili predstavljeni študentom, ker se zavedamo, da morajo poznati osnovne

koncepte ter biti seznanjeni tudi z nedoslednostmi, to je napakami.

65


Slika 2: Predavatelj Janez Pucelj z ekipo v hali podjetja STO

Veliko govorimo o lesu, o njegovi uporabni vrednosti in o tem, kako moramo spremeniti odnos do

lesa. Gradbeništvo je pomemben del svetovnega in europskega gospodarskega prostora, hkrati je

tudi pomemben proizvajalec toplogrednih plinov.

Z uporabo materialov, ki so okolju manj prijazni, manj trajnostni in ki za svojo proizvodnjo

uporabijo preveč energije, negativno vplivamo na okolje.

Lesena hiša je dejstvo naše preteklosti: slovensko in evropsko podeželje in ne samo podeželje je

bilo pred stoletjem polno lesenih hiš. Beton se je v naših krajih izrazito pojavil po 2. svetovni vojni.

Ena izmed tipičnih gradenj je bila ta, ki je imela leseno nosilno konstrukcijo, prostore med “nosilci”

pa so ljudje zapolnimi z materilom, ki so ga takrat imeli na razpolago. In čeprav to ni bila

popolnoma lesena hiša, je bila zgrajena ekološko, ker so bili uporabljeni materiali, ki so bili v

neposredni bližini. Tudi to je primer dobrega odnosa do okolja.



Ugotavljamo, da:

−

več kot 60 % površine države je poraslo z gozdom,

− zaloga lesne mase cca. 340 Mio m 3 ,

−

−

listavcev malo več kot iglavcev,

letni prirast okoli 8,5 Mio m 3 – to pomeni v povprečju 6-8 m 3 /ha,

− letni posek dobrih 5 Mio m 3 .

Problem slabega gospodarjenja gozdov lahko najdemo v 450.000 lastnikov gozdnih posesti.

Poenotiti lastnike v konceptu gospodarenja je skoraj misija nemogoče.

V Sloveniji je primarna predelava lesa relativno skromna (razžagovanje – sušenje – lepljenje).

Nimamo velikih žagarskih obratov, ki imajo sušilne kapacitete in proces podaljašanja primarne

predelave. V Avstriji ima na primer podjetje Hasslacher instalirano kapaciteto primarne predelave

na nivoju 1,0 Mio m 3 vhodne surovine – za primerjavo in v razmislek.

66


Izpostavimo pa tudi:

−

−

da se iz SLO izvozi v Avstrijo in Italijo okrog 1,0 Mio m 3 hlodovine,

da se v Slovenji izvaja sanitarna sečnja na nivoju 20–30 % letnega poseka (na primer lubadar

se je konkretno lotil smreke),

− da Avstrija gospodari z gozdom v principu goloseka. Slovenija pa izvaja prebiralni sistem –

razlik statistično ni zaznati.

Lesa je dovolj, le pametno ga je potrebno predelati. Če primerjamo montažno gradnjo v V Slovenji,

je delež lesenih hiš v letu 2000 bil okoli 4 %, v zadnjih letih se je povečal na 12 %. V Avstrij je ta

delež preko 30 %: že desetletja propagirajo gradnjo z lesom, v Slovenji se je intenzivno začelo

propagirati leseno gradnjo 15-20 let nazaj. V obeh državah poznamo identični načini gradenj.

Potrditev tega je, da veliko slovenskih proizvajalcev montažnih objektov izvaža v Avstrjo, Nemčjo

in seveda ostale članice EU. [6]

4 REZULTATI

Predstavili bomo izhodišča, kako narediti popolnoma leseno hišo, kjer bi dobili poudarek na lesu kot

kompleksnem gradbenem materialu. Eden najstarejših načinov gradnje hiš je bila gradnja z bruni.

Slika 3: Bruna

Poznamo več možnosti, kako zgraditi leseno hišo. Varianta z naravnimi bruni: rustikalen izgled,

prijeten na pogled: vendar EU-smernice o rabi energije, ko je objekt v funkcji, so stroge in tak

način gradnej omejujejo, saj za svojo delovanje rabi preveč energije. Je narejen iz naravnih

materialov.

Nekaj podobnega velja za objekte, narejene iz strojno obdelanih brun. [1]

Slika 4: Rustikalna hiša

67

Druga možnost je uporaba križno lepljene plošče. Tudi tukaj je zastopan les v polni meri. Te plošče

so narejene iz navkrižno lepljenega lesa.

Slika 5: Stavba iz križno lepljenih plošč

Te plošče so “hit “ zadnjega desetletja. Poraba teh plošče v EU hitro narašča. Uporabljajo jih kot

stenske ali kot stropne oz. strešne elemente. Iz takih plošč lahko naredimo celoten objekt. Tak način

gradnje ima še eno pomembno lastnost: statično stabilnost in zrakotesnost. [5]

Naslednja možnost je stebriščna oz. panelna konstrukcija. Tukaj se uporabljajo dolžinsko spojeni

leseni elementi (KVH) ter dolžinsko in širinsko spojeni gradbeni elementi (BSH).


Slika 6: Stebrična konstrukcija

Ti materiali so najpomembnejši in se uporabljajo v stebrišni konstrukcji. Les je suh (na 12–14 %

vlage) in s tem dimenzijsko stabilen – ne bo prihajalo do kasnejših deformacji. [2]

Kaj pa ostali materiali pri gradnji? Imajo lahko korenine v lesu? Ali lahko naredimo popolnoma

leseno hišo?

Ovoj stavbe ni sestavljen izklučno iz nosilne konstrukcije, pomembna sta še izolacija, obloge. Tu

nam les kot surovina ponuja rešitev: izolacijo iz lesne volne, primerno za vgradnjo v in na leseno

kostrukcijo. Klasična fasada na podlago izolacije iz lesnih vlaken (tankoslojna izvedba, ki da

objektu tradicionalen videz) je tehnično standardna izvedba.

Poleg izolacije iz lesenih vlaken (v različnih gostotah in trdotah) lahko uporabljamo tudi konopljo,

ovčjo volno, papirnate kosmiče, kokosova vlakna, celulozno izolacijo.

Postavljeno konstrukcijo (v primeru panelne konstrukcije) moramo zapreti z oblogami. Te so lahko

vezane plošče, mavčno-vlaknene plošče, OSB-plošče. Osnova je zopet les.

68


Stavbno pohištvo: okna in vhodna vrata so lahko lesena. Tradicija proizvodnje lesenih oken,vhodnih

vrat, notranjih vrat je doma v Sloveniji. [3]

LESENE FASADE – vedno se soočamo z mnenjem, da je star les grd, črn. Lahko bi pomislili, da je

srebrn. To posebej velja za fasade. Z leti dobijo patino – posrebrijo. Zakaj se ljudje raje odločajo za

čopič in barvo, ko pa imajo na razpolago izvirno naravno rešitev – ki nič ne stane? [4]

STREHA

Če nadaljujemo in razvijemo “leseno sanjarenje” do konca, ne moremo mimo lesene strešne kritine.

Iluzija? Ne, realnost. Da se. Skodle iz klanega lesa imajo dokazano večdesetletno trajnost.

5 ZAKLJUČEK

Po vsem tem se postavlja vprašanje, ali je možno in smiselno graditi leseno hišo. Odgovor je na

obeh nivojih enak: Da, možno je, smiselnost pa nam bo potrdila prihodnost, če sedanjosti še ne

verjamemo. Ne pozabimo, da naravni materiali ugodno vplivajo na človekovo počutje, na njegovo

zdravje. To pa nima cene.


[1] Predavanja Gradnja z lesom, Janez Pucelj, 2020.

[2] J. Kotnik, Container architecture, Links international. Spain, 2008.

[3] Architecture in wood, Will Pryce. London, Thames and Hudson, 2005.

[4] M. Kitek Kuzman, Les v sodobno slovenski arhitekturi, Univerza v Ljubljani, Biotehniška

fakulteta, 2015.

[5] D. Moškon, Kako graditi lepšo hišo na Slovenskem, Založba obzorja Maribor, Architecture,

1992.

[6] M. Kitek Kuzman, Lesene konstrukcije v stanovanjski in javni gradnji, Univerza v Ljubljani,

Biotehniška fakulteta, 2012.

69

EKONOMSKA UPRAVIČENOST PREDELAVE STROJA ZA

BRUŠENJE MASIVNIH ROBOV

Florijan Tomažin, Marjan Hočevar

Strokovni članek je sestavljen iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu, je predstavljeno podjetje,

kjer sem izvajal diplomsko delo, predstavljeni so stroji in različni postopki pridobivanja ščetkanega

pohištva. V drugem, praktičnem delu, bom predstavil problem pri predelavi stroja, opisani so

postopki, kako smo v podjetju izvedli samo predelavo stroja in s katerimi problemi smo se srečali

med predelavo. Prikazana je tudi ekonomična upravičenost predelave stroja v primerjavi z

nakupom namenskega stroja za krtačenje.

Ključne besede: stroj za brušenje masivnih robov, stroj za krtačenje, ščetke, rustikalno

pohištvo

1 UVOD

Ugotoviti želimo, ali je predelava obstoječega stroja ekonomsko upravičena ali bi bilo bolje, da bi

že na samem začetku kupili namenski stroj za ščetkanje lesa. Pomagali smo si z metodami po

sistemih PDCA-kroga, timskega ustvarjanja idej, vzorčno-posledičnim diagramom in analizo

vplivov.


Ker so zahteve po visoko cenovnem krtačenem pohištvu v vzponu, smo bili postavljeni pred dilemo,

kako proizvesti takšno pohištvo, saj nismo imeli razvitega sistema proizvodnje visoko cenovnega

krtačenega pohištva. Pri tem smo se spopadali z dilemo, ali se nam splača v celoti izvesti izdelavo

takšnega pohištva ali bi se nam bolj splačalo poiskati kooperanta, ki bi za nas izvajal samo ščetkanje

elementov.

Ob tem nas je zanimalo, katere so naše možnosti rešitev. Možnosti je več, zato smo potrebovali

rešitev, ki bi bila najbolj optimalna za podjetje. Po povpraševanju pri proizvajalcih in pri prodajalcih

lesnoobdelovalnih strojev smo že imeli bolj jasno sliko glede naših možnosti.

Za izdelavo takih elementov smo imeli na izbiro tri možnosti:


−

−

−

prva je bila nakup stroja za krtačenje;

druga možnost je bilo sodelovanje s kooperantom in

tretja možnost je predelava obstoječega stroja, ki ga v podjetju ne uporabljamo in je po

osnovnih karakteristikah podoben stroju za krtačenje.

3 EKSPIREMENTALNI DEL

Pri iskanju najbolj optimalne rešitve tako z vidika kvalitete kot z ekonomskega vidika je možnost s

transportom elementov v drugo podjetje na obdelavo odpadlo najprej, saj so bili pri tej rešitvi

stroški najvišji in najtežje je bilo dobiti stroj, ko bi ga potrebovali. Pri nakupu namenskega stroja za

krtačenje površin je bil največji problem velik začetni finančni vložek za nakup in inštalacijo stroja,

ki se bo uporabljal za to naročilo, ter strošek za usposabljanje delavcev za uporabo namenskega

stroja. Pri predelavi stroja za brušenje masivih robov je bil edini viden problem v tem, da je bilo

70


potrebno zamenjati ščetke na vrtečih se valjih, na katerih so bile v tistem trenutku pripete ščetke za

brušenje obdelovancev, v ščetke za krtačenje površin. Ker je bil strošek predelave stroja dosti nižji,

smo se odločili za predelavo. Slika 1 prikazuje stanje valja pred predelavo stroja.

Slika 1: Brusilni valji pred samo predelavo

Na obstoječih valjih za brušenje so bili nameščeni režni brusni papirji, ki jih je bilo potrebno

zamenjati s ščetkami za krtačenje lesa. Na voljo smo imeli tri vrste materialov, iz katerih so izdelane,

gre za jeklene, medeninaste materiale in materiale iz tynexa. Jeklo in medenina sta precej znana,

tynex pa ni tako poznan. Tynex je sestavljen iz nosilnega najlona, po katerem je enakomerno

razpršen abrazivni pesek s postopkom ekstrudiranja. Takšna abrazivna nitka je unikantna zaradi

svojih ostrih robov, ki so naključno razporejeni in se lahko brez težav obdelujejo s kakršno koli

obliko obdelovanca.

Da bi izvedeli, kakšen bo vizualni učinek končnega izdelka in tudi kakšen bo na dotik, smo izdelali

štiri vzorčne kose, ki so bili obdelani z enakimi parametri obdelave, vendar z drugačno kombinacijo

materialov.

4 REZULTATI

Prvi testni kos je bil obdelan tako, da je bilo na prvih dveh valjih nameščenih po 54 ščetk iz tynexa,

na tretjem valju pa 27 ščetk z režnim brusnim papirjem z granulacijo 220. Kos je po takšni obdelavi

že po videzu hrapav, na občutek pa je bil gladko hrapav, kar se je doseglo z režnim brusnim papirjem

na tretjem valju. Končen izgled prve obdelave je viden na sliki 2.

Slika 2: Prvi testni kos

71

Drugi testni kos je bil obdelan tako, da je bilo na prvem valju nameščenih 54 ščetk iz tynexa, na

drugem valju je bilo nameščenih 54 ščetk iz jekla, na tretjem valju pa je bilo nameščenih 27 ščetk z

režnim brusnim papirjem z granulacijo 220. Kos je bil po takšni obdelavi že na videz bolj hrapav, na

otip pa je takšna obdelava dosti bolj hrapava kot prva obdelava. Končni izgled druge obdelave je

viden na sliki 3.

Slika 3: Drugi testni kos

Tretji testni kos je bil obdelan tako, da je bilo na prvem valju nameščenih 54 ščetk iz tynexa, na

drugem valju je bilo nameščenih 27 ščetk z režnim brusnim papirjem z granulacijo 80 in na tretjem

valju je bilo nameščenih 27 ščetk z režnim brusnim papirjem z granulacijo 220. Ta obdelava je že na

videz manj poščetkana in dosti bolj pobrušena kot ostali testni kosi, po otipu pa je testni kos bolj

gladek kot ostali kosi. Končni izgled tretje obdelave je viden na sliki 4.


Slika 4: Tretji testni kos

Na sliki 5 in 6 se vidi, da nam je s predelavami stroja uspelo doseči, da lahko stroj uporabljamo za

ščetkanje lesenih elementov. S tem smo si povečali ponudbo izdelave pohištva. Z izdelavo stroja

smo dosegli tudi to, da lahko izvajamo kooperantske storitve krtačenja lesa, s čimer si bomo še

hitreje povrnili finančni vložek za predelavo stroja.

72


Slika 5: Končni izgled pokrtačenega elementa

Slika 6: Valj s ščetkami, valj z brusnim papirjem in pritisni valj

5 ZAKLJUČEK

Ker se je s strani naročnikov pokazalo zanimanje po krtačenem rustikalnem pohištvu, smo bili

prisiljeni razmisliti, kako bi izdelovali tako pohištvo. S tem se je odprla dilema, ali bi naše podjetje

samo izdelalo tako pohištvo ali bi se bolj splačalo poiskati kooperanta za pomoč pri proizvodnji

takega pohištva. Pri možnosti, da bi sami v celoti izdelovali pohištvo, smo se srečali z dilemo, kako

ga naj proizvedemo. Imeli smo dve možnosti: ali kupimo namenski stoj za krtačenje ali pa predelamo

stroj, ki smo ga že prej imeli v podjetju in je imel podobne karakteristike kot namenski stroj za

krtačenje.

Odločili smo se za predelavo obstoječega stroja. Odločitev se je izkazala za pravilno predvsem s

73

finančnega vidika. Če pomislimo na to, koliko časa smo porabili za razmišljanje o predelavi in

koliko časa smo porabili za iskanje optimalnih rešitev, bi bilo bolje, če bi namenski stroj kupili in se

nam ne bi bilo potrebno srečevati s temi problemi ter bi čas, ki smo ga porabili za predelavo, lahko

usmerili v reševanje drugih problemov v podjetju.

Konec koncev bi bila odločitev za nakup namenskega stroja tudi pravilna, če bi na to gledali bolj

dolgoročno. Z nakupom novega stroja bi imeli tudi garancijo na stroj, imeli bi zagotovljen servis s

strani proizvajalca vsaj v tem času, ko imamo garancijo na nakupljen stroj.


[1] Oprema po naročilu, dostop 1. 10. 2020, http://www.les-kro.com/slo/domov.html

[2] G. Jus, DEMINGOV KROG (PDCA KROG), dostop 1. 10. 2020, http://ecg.si/clanki/demingovkrog-pdca-krog/

[3] S. Lah, Kakovost in zanesljivost proizvodnje, dostop 1. 10. 2020, http://www.impletum.zavodirc.si/docs/Skriti_dokumenti/Kakovost_in_zanesljivost_proizvodnje-Lah.pdf

[4] Viharjenje možganov, dostop 1. 10. 2020, https://www.portalosv.si/podjetnost/viharjenjemozganov/

[5] Grebenc, Analiza vzrokov in posledic (diagram Ishikawa), dostop 1. 10. 2020, http://

www.andrejgrebenc.si/2017/09/26/analiza-vzrokov-posledic-diagram-ishikawa/

[6] Ishihawa diagram, dostop 1. 10. 2020, http://kakovosten.si/2017/10/11/ishikawa-diagram/


74


ANALIZA POTREBE PO ŠTUDENTIH LESARSTVA

Marjan Hočevar

Za namen priprave strategije razvoja višješolskega strokovnega programa lesarstvo smo se v okviru

strokovnega aktiva odločili, da predhodno naredimo analizo potrebe po inženirjih lesarstva, in sicer

v podjetjih, s katerimi sodelujemo v okviru predmeta Praktično izobraževanje I in II. Omejitev na

izbrana podjetja izhaja iz dejstva, da smo v raziskavo želeli vključiti samo podjetja, pri katerih so

študenti že opravljali praktično izobraževanje, kar pomeni, da podjetja poznajo kompetence, ki jih v

času šolanja usvojijo naši študenti. V raziskavi je sodelovalo 26 podjetij iz treh statističnih regij, ki

se po velikosti uvrščajo od mikro do velikih družb.

Še posebej nas veseli dejstvo, da so podjetja prepoznala pomen Višje strokovne šole kot zaupanja

vredne izobraževalne inštitucije, kar se kaže v jasno izraženi potrebi po našem kadru. V raziskavo je

bilo vključenih manj kot 3 % podjetij iz dejavnosti lesarstva v regijah Jugovzhodna Slovenija,

Posavje in Osrednjeslovenski regiji. Ta podjetja so izkazala potrebo po 63 študentih programa

lesarstvo v naslednjih treh letih, kar nam vliva dodatno spodbudo za spremljanje razvoja stroke,

prenašanja znanja in spoznanj na študente ter motivacijo, da gospodarstvu še naprej zagotavljamo

ustrezno usposobljen kader.

Ključne besede: Višja strokovna šola, program lesarstvo, delodajalci, praktično izobraževanje

1 UVOD

Na Šolskem centru Novo mesto, Višji strokovni šoli, na programu Lesarstvo smo se v okviru

strokovnega aktiva odločili, da pripravljamo strategijo razvoja za naslednje srednjeročno časovno

obdobje.

Ker je temeljno poslanstvo višjih strokovnih šol sodelovanje z gospodarstvom, samo med

delodajalci, ki poznajo našo šolo in s katerimi sodelujemo v okviru predmeta Praktično

izobraževanje I in II, naredili raziskavo z namenom, da ugotovimo, kakšna je realna potreba

gospodarstva po inženirjih lesarstva do leta 2024 oz. naslednja 3. leta.


Živimo v času, v katerem je edina stalnica sprememba. Razmere v Sloveniji, v Evropski uniji in po

svetu so se po marcu 2020 močno spremenile. Zaznamovane so s povečano negotovostjo,

nepredvidljivostmi, upoštevanjem novih razvojnih možnosti ob upoštevanju trajnostnega razvoja

okolja.

Kreativnost, inovativnost, razvojno delo, učinkovita tehnologija, novi tržni pristopi in poslovni

modeli, kompetentni kadri ter doseganje sinergije na različnih področjih so najpomembnejša orodja

za pospešen razvoj podjetij v sodobna, na znanju temelječa, fleksibilna in h kupcem orientirana

podjetja, sposobna konkurirati na svetovnem trgu.

Vse bolj kompleksno in zahtevno poslovno okolje na eni strani ter zahtevnejši kupci na drugi strani

predstavljajo tako za podjetja kot tudi za šolo velik izziv, na katerega lahko uspešno odgovorimo

samo z dobrim medsebojnim povezovanjem. [1]

75


Osnova za analizo so bila podjetja, s katerimi sodelujemo v okviru predmeta Praktično

izobraževanje I in II. To pa zato, ker smo želeli pridobiti realne odzive gospodarstva v povezavi s

poznavanjem delovanja Višje strokovne šole, programa Lesarstvo, izkušnjami, ki jih imajo

delodajalci z našimi študenti na praktičnem izobraževanju in ne nazadnje tudi z načinom našega

dela.

Ker si študenti višjih strokovnih šol sami izbirajo delodajalca, pri katerem opravljajo praktično

izobraževanje, imajo le-ta sedež v različnih statističnih regijah in se po velikosti uvrščajo od mikro

do velikih družb. Glavnina podjetij, zajetih v raziskavi, ima sedež v jugovzhodni regiji, kjer ima

sedež tudi šola, ter sosednjih regijah, kot je Posavje z občinami Brežice, Kostanjevica na Krki,

Krško, Radeče, Sevnica in osrednjeslovenska regija z občinami Ivančna Gorica, Grosuplje,

Ljubljana, Medvode.

Za namen raziskave smo pripravili dopis in ga posredovali kontaktnim osebam v podjetja. Nekatera

podjetja so se odzvala takoj, druga so za odgovor potrebovala nekaj več časa in spodbude v obliki

osebnih klicev, pošiljanja elektronskih poročil v obliki prijaznega opomnika, kar gre pripisati

različnemu načinu vodenja oziroma organiziranja podjetja.

4 REZULTATI

Na višješolskem strokovnem programu Lesarstvo, v okviru predmeta Praktično izobraževanje I in

II, sodelujemo s 26 podjetji, ki smo jih za namen raziskave in kot je prikazano v tabeli 1, najprej

segmentirali po številu zaposlenih in po regijah, glede na sedež podjetja.

Tabela 1: Število podjetij po regijah in velikosti glede na potrebe po inženirjih lesarstva


V tabeli 2 so prikazane občine, ki so vključene v posamezno statistično regijo, in število prostih

delovnih mest po inženirjih lesarstva. Ob tem je potrebno poudariti, da je število prostih delovnih

mest še krepko večje, saj v raziskavi niso bila zajeta podjetja, s katerimi ne sodelujemo v okviru

praktičnega izobraževanja.

76


Tabela 2: Potreba po inženirjih lesarstva z vidika regije

Z grafa 2 je razvidno, da največji primanjkljaj po inženirjih lesarstva izkazujejo podjetja iz

Jugovzhodne regije, kar je seveda logično glede na to, da ima šola v tej regiji tudi svoj sedež in da iz

omenjene regije prihaja največ študentov, ki si posledično v domačem okolju poiščejo delodajalca,

pri katerem opravljajo praktično izobraževanje.

Graf 2: Analiza potrebe po inženirjih lesarstva z vidika statističnih regij

Za namene raziskave smo podjetja klasificirali tudi po velikosti na osnovi podatkov, ki smo jih

pridobili iz spletne aplikacije bizi.si. [2]

Na osnovi podatkov, prikazanih na grafu 3, ugotavljamo, da vsa podjetja ne glede na velikost

izkazujejo primamljaj po inženirjih lesarstva. Še posebej je ta primanjkljaj izrazit pri majhnih in

velikih družbah.

77

Graf 3: Potreba po zaposlitvi inženirjev lesarstva z vidika velikosti podjetja

5 ZAKLJUČEK

Na osnovi opravljene analize z veseljem ugotavljamo, da se v okolju kaže primanjkljaj po inženirjih

lesarstva Višje strokovne šole Šolskega centra Novo mesto. Ta primanjkljaj je še posebej izrazit pri

srednjih in velikih podjetij. Nekoliko manjši interes je sicer zaznati pri mikro družbah oziroma pri

tistih družbah, ki nimajo izrazite dodane vrednosti (lon posli), ali pa imajo zaposleno mlado ekipo

ter so tehnološko dobro opremljeni.

V omenjenih treh regijah je bilo po podatkih spletnega portala bizi.si na dan, 12. 5. 2021, v lesni

dejavnosti registriranih 878 pravnih oseb, kar pomeni, da je bilo v raziskavo vključenih manj kot 3

% podjetij, torej je dejanska potreba po inženirjih lesarstva še veliko večja. [2]


[1] Poslanstvo in vizija, dostop 12. 5. 2021, https://www.lesarski-grozd.si/

[2] Napredno iskanje, dostop 12. 5. 2021, https://www.bizi.si/napredno-iskanje


78


OPTIMIZACIJA PROCESA RAZREZA STIROPORA

Edvard Zakovšek, Goran Delajković

Podgorje, d. o. o., v katerem sem zaposlen, je moderno in inovativno evropsko podjetje s 60-letno

tradicijo na področju razvoja, proizvodnje in trženja vrhunsko izdelanega pohištva za karavaning,

yachting in pohištva specialnih izvedb. Ker živimo v času nenehnih sprememb, je zelo pomembno,

da se jim lahko čim hitreje prilagodimo in jih implementiramo v naše življenje. Tako je tudi v

procesu proizvodnje, saj če ne sledimo trendom in pohitritvam dela, ne bomo konkurenčni in ne

bomo dosegali želenih ciljev, ki jih od nas pričakujejo trg oziroma potrošniki. V podjetju izdelujemo

pohištvo, ki se uporablja v kamp prikolicah, avtodomih in vanih. Ker morajo biti vgrajeni elementi

čim lažji, veliko izdelkov (razne stene, police …) vsebuje stiropor kot polnilo. Ta stiropor

obdelujemo s CNC-stroji, a izkazalo se je, da je trenutni proces zastarel in dolgotrajen. Zato smo se

odločili, da bomo ta proces razreza optimizirali.

Ključne besede: stiropor, razrez, optimizacija

1 UVOD

Ekspandirani poliester oz. ESP, kakor pravilno pravimo stiroporu, je eden vsestransko uporabnih

materialov. V stiroporu je kar 98 % zraka, zato je zelo lahek in cenovno dostopen. V lesarstvu ga

uporabljamo kot polnilo pri lahki konstrukciji elementov, kot so razne stene in police. Ker

izdelujemo pohištvo za kamp prikolice in avtodome, morajo biti elementi čim lažji. V tem primeru

je stiropor kot polnilo zelo dobrodošel, saj so stene tako bolj stabilne in tudi lažje.

Stiropor lahko režemo na več načinov: s tlečo nitko, laserjem, vodnim curkom ali rezkanjem, s

paličnim rezkarjem na CNC-stroju. Razrez s tlečo nitko se uporablja pri razrezu stiropora

pravokotnih oblik. Režemo lahko več plasti naenkrat, je tudi najcenejša metoda razreza. Stiropor

lahko režemo z laserjem in vodnim curkom. Laser ni tako primeren, saj topi stiropor in pri bolj

debelih plasteh tudi razbije snop, zato odrez ni tako kvaliteten. Razrez z vodnim curkom je

primeren, saj je zelo natančen in ker je rezalni medij voda, ta ne vpliva na odrez oz. spremembo

površine stiropora. Slaba lastnost razreza z vodnim curkom je investicija v stroj (investitor mora

imeti veliko pretočnost stiropora). Stiropor pa lahko režemo še na način, kot režemo les, se pravi s

CNC-strojem. Postopek je isti kot pri obdelavi lesa z razliko, da lahko stiropor obdelujemo dosti

hitreje, saj je znatno mehkejši kot les.


Ker so naši izdelki specifični, mora biti tudi proizvodnja prirejena za te specifične izdelke, zato

lahko rečemo, da je proizvodnja specializirana za maloserijsko proizvodnjo izdelkov. Da sledimo

vsem tem čedalje zahtevnejšim in čedalje hitrejšim spremembam, smo primorani organizirati službo

proizvodnje tako, da se izdelek naredi čim hitreje in čim učinkovitejše. Zato smo službo proizvodnje

razdelili na šest linij, ki so neposredno vezane druga na drugo in delujejo kot ustaljen celovit stroj za

dosego zastavljenih ciljev.

Ker moramo zaradi potreb trga zagotoviti čim večjo pretočnost in fleksibilnost, je mogoče zaznati

več vrst linij, in sicer linijsko proizvodnjo, robotizirano linijo, avtomatizirano linijo in kombinirano

linijo. Stiropor lahko režemo na več načinov: razrez s tlečo nitko se uporablja pri razrezu stiropora

pravokotnih oblik. To metodo uporabljamo v podjetju za razrez preprostih pravokotnih oblik, saj

lahko režemo več plasti hkrati in je tudi najcenejša metoda razreza.

79

Slika 1: Stroj za razrez stiropora s tlečo nitko

Laser se veliko uporablja v drugih proizvodnjah, kjer uporabljajo materiale, kot so železo, jeklo,

pločevina in razni umetni materiali, odporni na temperaturo, ki so primernejši za razrez z laserjem.

Za našo proizvodnjo ni tako primeren, saj topi stiropor in pri bolj debelih plasteh tudi razbije snop,

zato odrez ni tako kvaliteten. Je tudi počasnejši od klasičnega razreza s tlečo nitko, saj za premik

glave uporablja klasično vpetje kot CNC‐stroj.

Slika 2: Razrez stiropora z laserjem

Razrez z vodnim curkom je relativno nova tehnologija, ki se še razvija. Uporablja ga čedalje več

proizvodenj, saj je zelo natančen in ker je rezalni medij voda, ta ne vpliva na odrez oz. spremembo

površine materialov, četudi so ti materiali nehomogeni ali slabše odporni na temperature, saj je

rezalni medij voda in zato ne prihaja do pregrevanja obdelovanega materiala. Zato je zelo primeren

za razrez stiropora. Slaba lastnost razreza z vodnim curkom pa je investicija v stroj (investitor mora

imeti veliko pretočnost stiropora – slika 3). [6]


Slika 3: Stroj za razrez z vodnim curkom

80



Ker je v današnjem času veliko sprememb in čedalje manj naročenih kosov, moramo biti

fleksibilni in obvladovati več sprememb. Zaradi tega je tudi več možnosti napak oziroma

problemov, ki se lahko pojavijo.

Zato obstaja več vrst metod, s katerimi se rešujejo problemi; najpogostejši, ki jih v

podjetju uporabljamo, so:

FMEA − analiza možnih napak in njihovih posledic;

PDCA − Demingov krog – planiranje, izvedba, preverjanje in ukrepanje;

SMED − hitra menjava orodij;

5S − razvrsti, racionaliziraj, očisti, standardiziraj, ohranjaj;

KVP − proces stalnih izboljšav;

TPM − celovito proizvodno vzdrževanje.

V našem podjetju so uvedeni krožki kakovosti in v tem sklopu je tudi metoda KVP za stalne

izboljšave v proizvodnji. Ta metoda lahko uporablja tudi druge metode za analizo in definiranje

problemov in postopke za uvajanje le-teh. Velik plus te metode je, da za rešitve uporablja praktična

znanja sodelujočih, zato v večini dosežemo pozitivne in učinkovite rešitve. [4]

Z metodo KVP − Kaizen − odpravimo sedem ključnih izgub, kot je razvidno na sliki 4.


Ker je v današnjem času veliko sprememb in čedalje manj naročenih kosov, moramo biti fleksibilni

in obvladovati več sprememb. Zaradi tega je tudi več možnosti napak oziroma problemov, ki se

lahko pojavijo.

Zato obstaja več vrst metod, s katerimi se rešujejo problemi; najpogostejši, ki jih v podjetju

uporabljamo, so:

FMEA − analiza možnih napak in njihovih posledic;

PDCA − Demingov krog – planiranje, izvedba, preverjanje in ukrepanje;

SMED − hitra menjava orodij;

5S − razvrsti, racionaliziraj, očisti, standardiziraj, ohranjaj;

KVP − proces stalnih izboljšav;

TPM − celovito proizvodno vzdrževanje.

V našem podjetju so uvedeni krožki kakovosti in v tem sklopu je tudi metoda KVP za stalne

izboljšave v proizvodnji. Ta metoda lahko uporablja tudi druge metode za analizo in definiranje

problemov in postopke za uvajanje le-teh. Velik plus te metode je, da za rešitve uporablja praktična

znanja sodelujočih, zato v večini dosežemo pozitivne in učinkovite rešitve. [4]

Z metodo KVP − Kaizen − odpravimo sedem ključnih izgub, kot je razvidno na sliki 4.

81

Slika 4: Metoda KVP − sedem ključnih izgub [4]

Ko v podjetju zaznamo problem, imamo več možnih metod za njihovo reševanje. V mojem primeru

smo uporabili metodo KVP, saj smo lahko z njo določili problem, analizirali trenutno stanje in

določili želeno stanje po aktivnostih. Vključili smo lahko več članov iz različnih služb, kot so službe

za vzdrževanje, kakovost, tehnologijo in tudi proizvodnjo s prisotnostjo operaterja, ki se je soočal s

tem problemom.

Najprej smo odprli KVP-delavnico na temo Optimizacija procesa razreza stiropora, na kateri so bili

prisotni člani iz različnih služb.

Vsakemu članu se določijo naloge, ki se tičejo njegove službe. Določi se tudi okvirni termin, v

katerem se mora naloga končati. Naloga se lahko razteza skozi cel termin delavnice ali pa po en

teden, da se lahko sistematično nadgrajuje rešitve in s tem tudi bliža k cilju. Ko se vse aktivnosti

končajo in dosežemo želeni cilj, se delavnica lahko zaključi.

Vsakemu članu se določijo naloge, ki se tičejo njegove službe. Določi se tudi okvirni termin, v

katerem se mora naloga končati. Naloga se lahko razteza skozi cel termin delavnice ali pa po en

teden, da se lahko sistematično nadgrajuje rešitve in s tem tudi bliža k cilju. Ko se vse aktivnosti

končajo in dosežemo želeni cilj, se delavnica lahko zaključi.


4 REZULTATI

V okviru KVP-delavnice smo najprej izdelali dejansko stanje v procesu razreza stiropora. Ugotovili

smo, da na stroju rezka po dva stiropora in s hitrostjo 10 m/min ter s paličnim rezkarjem fi 19 mm.

Čas obdelave dveh obdelovancev na eni mizi je znašal 3,9 minute. Pridobili smo podatek, da imamo

povprečno 17 kosov na serijo, zato smo lahko izračunali, da je skupni povprečni izdelavni čas ene

serije 33,15 minute, kar je razvidno iz izračuna in tabele 1, prikazane spodaj.

Izračun:

(17 kom / 2 kom) * 3,9 min = 33,15 minute

82


Tabela 1: Dejansko stanje

Pridobili smo podatek, da je stroj v enem letu obdelal 14.774 m 2 stiropora, za kar je porabil 1.446,58

ur, kar je skupno 64 dni. Strošek delavca znaša 10,35 €/uro, kar pomeni, da je skupni strošek

delavca 14.972,1 € na leto, kot je razvidno iz spodnjega izračuna in tabele 2.

Izračun: 10,35 € * 1446,58 ure = 14.972,1 €

Tabela 2: Strošek delavca

Ko smo na KVP-delavnici preverili obstoječe stanje, smo začeli z možgansko nevihto oziroma

metodo iskanja idej v skupini. Prišli smo do ugotovitve, da lahko proces znatno pohitrimo z uporabo

PVC-vijakov, s katerimi lahko pritrdimo po več plasti stiropora skupaj in ga obdelujemo kot en kos.

Ugotovili smo tudi, da se lahko hodi rezalnega stroja še bolj optimizirajo in s tem sama hitrost

obdelave, ki bo učinkovitejša in za katero bo potrebnih manj premikov za odrez istih površin kot na

stari obstoječi način.

Kot sem že omenil, smo se vprašali, ali lahko pohitrimo proces s pritrditvijo več plošč stiropora

hkrati. Na internetu smo zasledili, da se lahko uporabijo PVC-vijaki. Podali smo povpraševanje

podjetju, ki jih izdeluje, in pridobili vzorca za testiranje, vidna na sliki 38. Ker pa stroj obdeluje

samo po eno mizo naenkrat, je druga miza v pripravljenosti in je lahko takrat operater naložil

stiropor in ga privijačil, tako da pri naslednji nastavitvi ni bilo več izgub. Posnetek novega stanja je

pokazal, da se je nastavitev stroja (tpz) povečala, vendar pa se je z obdelavo petih plošč hkrati

obdelovalni čas zmanjšal na 13,26 minute, kot je razvidno iz spodnje tabele 3.

Izračun: (17 kom / 5 kom) * 3,9 min = 13,26 min

Tabela 3: Novo stanje s čepi

Slika 5: Slika mize zunaj obdelovalnega območja

83

Ker je bila hitrost pomika rezalnega orodja v CAD-programu nastavljena na tovarniških 10 m/min,

smo testirali, kakšna je lahko maksimalna, da ne poškoduje obdelovanca − v tem primeru stiropor,

zato smo maksimalni pomik orodja povečali na 15 m/min.

V CAD-programu smo tudi optimizirali hode samega rezalnega orodja. Optimizirali smo poti

rezalnega orodja, tako da je notranje izreze izdelal z enim hodom od sredine izreza in po obodu

izreza, kar je znatno hitreje kot po starem načinu, kot je razvidno s slike 6. Po starem načinu je

rezalno orodje potovalo spiralno po višini in rezkalo, kot je vidno na sliki 5.

Slika 6: Nov način rezkanja

Na sliki 6 so prikazane poti rezalnega orodja. Z zeleno barvo sta označena kontura stiropora in izrez

v stiroporu. Z modro barvo pa je označena pot rezalnega orodja, s katere lahko razberemo, da se bo

rezalno orodje spustilo do dna stiropora in nato obrezalo izrez po njegovi konturi. To pomeni, da

rezalno orodje naredi dva glavna pomika − pomik na globino in nato obrez po obodu izreza.

Slika 7: Stari obstoječi način rezkanja

Na sliki 7 so prikazane obstoječe poti rezkanja stiropora. Tako kot pri sliki 6 je kontura stiropora

označena z zeleno barvo, poti rezalnega orodja pa z modro barvo. Tukaj lahko že s prostim očesom

vidimo, da rezalno orodje naredi znatno več poti, saj je veliko več modre barve kot na sliki 5.

Vidimo, da se rezalno orodje spusti do določene višine nad stiroporom in nato začne z obdelavo.

Rezati začne od najvišje točke debeline stiropora in se spiralno pomika po globini proti dnu.

Opazimo, da naredi par hodov v smeri 360 ° več kot pri novem načinu. Seveda je to narejeno z

namenom, saj je program izdelan za izdelavo takšnih izrezov v trših in kompaktnejših materialih, pri

katerih moramo odstranjevati material po manjših količinah, da ne pride do trganja in poškodb. Ker

pa je stiropor najmehkejši material, ki ga obdelujemo s CNC-stroji, smo lahko samo za ta namen

preuredili oziroma optimizirali hode rezalnega orodja. V spodnji tabeli 4 lahko vidimo novo stanje,

ki je za 1,6 minute na serijo hitrejše od obstoječega.

Izračun:

(17 kom / 5 kom) * 2,4 min = 7,99 min


84


Slika 7: Stari obstoječi način rezkanja

Na sliki 7 so prikazane obstoječe poti rezkanja stiropora. Tako kot pri sliki 6 je kontura stiropora

označena z zeleno barvo, poti rezalnega orodja pa z modro barvo. Tukaj lahko že s prostim očesom

vidimo, da rezalno orodje naredi znatno več poti, saj je veliko več modre barve kot na sliki 5.

Vidimo, da se rezalno orodje spusti do določene višine nad stiroporom in nato začne z obdelavo.

Rezati začne od najvišje točke debeline stiropora in se spiralno pomika po globini proti dnu.

Opazimo, da naredi par hodov v smeri 360 ° več kot pri novem načinu. Seveda je to narejeno z

namenom, saj je program izdelan za izdelavo takšnih izrezov v trših in kompaktnejših materialih,

pri katerih moramo odstranjevati material po manjših količinah, da ne pride do trganja in poškodb.

Ker pa je stiropor najmehkejši material, ki ga obdelujemo s CNC-stroji, smo lahko samo za ta

namen preuredili oziroma optimizirali hode rezalnega orodja. V spodnji tabeli 4 lahko vidimo novo

stanje, ki je za 1,6 minute na serijo hitrejše od obstoječega.

Izračun:

(17 kom / 5 kom) * 2,4 min = 7,99 min

Tabela 4: Novo stanje

Iz analize je razvidna razlika med starim obstoječim stanjem in novim stanjem. Izračun spodaj

pokaže, da privarčujemo 25,16 minute na serijo z implementacijo PVC-vijakov in optimizacijo

hodov rezalnega orodja, kar je približno 75 % prejšnjega obstoječega stanja, kot je razvidno iz

tabele 5.

Izračun:

Staro stanje (tabela 1) 33,15 min – novo stanje (tabela 3) 7,99 min = 25,16 minute

Tabela 5: Prihranek obdelovalnega časa

85

Tako pridemo do izračuna, da bomo na leto privarčevali 11.229,1 €, kar je razvidno iz tabele 6 in

spodnjega izračuna.

Izračun:

Strošek delavca (tabela 2) 14.972,1 € – 25 % = 11.229,1 € prihranka na leto.

V izračunu pri prihranku na leto smo vzeli strošek delavca, ki smo ga pridobili iz tabele 2 in znaša

14.972,1 €. Znesku smo odšteli 25 %, da smo dobili 75-odstotni prihranek, ki smo ga izračunali iz

povprečja izdelav serij 15 kosov. Ta prihranek znaša 11.229,1 € na leto.

Preden smo zaključili KVP-delavnico, smo morali optimizacijo procesa implementirati v proces

razreza stiropora.

Cilj je bil pohitriti obdelavo, s tem povečati učinkovitost in kapaciteto ter posledično tudi

razbremeniti CNC-stroje, kar smo dosegli z do 75 % hitrejšim izdelovalnim časom. Tako smo

izračunali, da bomo na leto prihranili 11.229,1 €, kar je skoraj en delavec, ki ga lahko

prerazporedimo na drugo delovno mesto, kjer je večja zahteva ali potreba.

5 ZAKLJUČEK

Vse svoje znanje in izkušnje sem iz dejanskega dela v podjetju prenesel na papir. Pri takšnih

pohitritvah in izboljšavah oziroma optimizacijah raznih procesov se pozna napredek v podjetju. Če

ne sledimo napredku, ki ga zahteva hitro rastoči trg, ki se nenehno spreminja, ostanemo za časom in

postanemo nekonkurenčni in nazadnje zastareli. Potrebne so izkušnje in znanje sodelujočih oseb v

procesih in naravnanost v izboljšave. Kajti če oseba ni naklonjena nenehnemu izboljševanju svoje

osebnosti oziroma sebe kot osebe in tudi okolja, v katerem deluje, ne bo doprinesla k razvoju v

skupini in bo celo ovirala delo ostalih. V tem procesu izboljšanja procesa razreza stiropora sem

ugotovil, da se v uigrani in visoko motivirani skupini lahko doseže veliko, kar pripomore k

boljšemu delovanju celotnega podjetja in s tem tudi konkurenčnosti na trgu, kar zagotavlja, da bo

podjetje delovalo še veliko let.


[1] Podgorje, d. o. o., dostop 14. 11. 2020, https://www.podgorje.si/

[2] Stireks, d. o. o., dostop 15. 11. 2020, https://stireks.si/splosno-o-stiroporu/

[3] Slonep.net, dostop 28. 11. 2020, https://www.slonep.net/gradnja/gradbeni-materiali/vodic/

lastnosti-ki-odlikujejo-stiropor

[4] mag. Miro Mlakar, QM – partner, d. o. o., dostop 29. 11. 2020, http://qm-partner.com/

index.php?option=com_content&view=article&id=176&...

[5] Študij dela v lesarstvu – Marjan Črnčec (Zavod IRC, Ljubljana; Ljubljana, 2009)

[6] Tehnologija strojne obdelave – Janez Abram (Zavod IRC, Ljubljana; Ljubljana, 2009)

[7] Planiranje in vodenje proizvodnje; modeli, metode, podatki – Tone Ljubič (Zavod IRC,

Ljubljana; Ljubljana, 2000)


86


EMSPROUTS

Ema Imamović, Marjan Hočevar

Na Višji strokovni šoli na Šolskem centru Novo mesto smo imeli v okviru predmetov Podjetništvo in

kasneje tudi Ekonomike podjetništv, seminarsko nalogo, ki se je nanašala na poljubno izbrano temo,

morala pa je biti napisana v obliki poslovnega načrta in tako tudi predstavljena. Za svoj poslovni

načrt pa sem razvijala idejo vzgoje kalčkov, namreč v tem času, ko smo prejeli to nalogo, smo imeli

predavanja na daljavo in zunaj njega opravljali res le najbolj nujne opravke. Tako se je porodila

ideja o gojenju kalčkov iz ekoloških semen, ki sem jo poimenovala EMSPROUTS. Cilj moje ideje je bil

vnos vitaminov in mineralov v individuumovo prehrano z živo hrano in ne s substituti. V času priprave

načrta sem se zgledovala po poslovnih modelih, narejenih v obliki vitkega okvira. V celotnem procesu

razvijanja ideje je bila prioriteta razumevanje kaljenja semen in njihove vsebnosti mineralov in

vitaminov in kako ti prispevajo k boljšemu zdravju individuuma. Razumevanje doprinosa teh majhnih

rastlinic je bil tako lastnost, ki sem jo ob razvoju najbolj raziskovala in se ji posvečala, da bi produkt

razumela in z njim lahko pomagala uporabnikom.

Ključne besede: kalčki, ekološka semena, vitki okvir, poslovni načrt

1 UVOD

Poslovni načrt je pisni dokument, v katerem podjetnik opredeli svoje cilje za določen posel in

strategije, s katerimi namerava doseči te cilje. Primer dobrega poslovnega načrta lahko primerjamo

z besedno zvezo »poslovni zemljevid«, ki kaže pot od razmišljanja do dejanskega cilja in podjetja, ki

bo uspešno poslovalo ter omogočilo podjetniku primerno življenjsko raven.

Načrt poslovanja je nepogrešljiv pripomoček vsakega podjetnika. V fazi ustanavljanja podjetja

opozori na vse ključne aktivnosti, kot sta raziskava ali analiza trga. Obenem nudi teoretično podlago

in praktične napotke za izvajanje vseh potrebnih aktivnosti. V že delujočem podjetju pa je lahko

poslovni načrt podlaga za prihodnje delovanje podjetja, ki ga opisuje terminski plan. [1]

Poslovni načrt je najpomembnejši dokument, ki ga podjetnik pripravi za preverjanje elementov

bodočega podjetja. Obenem opredeli njegovo vizijo, poslanstvo in cilje ter podrobno

opiše strategijo za njihovo uresničenje. Dober poslovni načrt naj bi med drugim vseboval kratek

povzetek, raziskavo trga, načrt trženja, terminski plan in finančni načrt, ki vključuje finančne

projekcije in način pridobitve finančnih sredstev. [1]

Torej je poslovni načrt zgrajen iz več delov, ki se med sabo povezujejo, najbolj pomembna pa je ideja,

ki je temelj poslovnega načrta, in jo zanj tudi raziskujemo, opredeljujemo, analiziramo in

uresničujemo z njegovo pomočjo.


Pri nalogo sem se opirala na vitek okvir, s katerim sem pregledno opredelila svojo idejo in kakšen

problem rešuje, kaj je njena neulovljiva prednost in kdo so njeni kupci.

Torej vitek okvir je pripomoček oziroma orodje, ki nam v začetku našega novega podjetja, pa tudi v

nadaljnjem delovanju predstavlja veliko pomoč. Problem in njegovo reševanje, torej naš produkt, tako

hitro ocenimo, ali je sploh primeren za trženje, kakšno je povpraševanje in katere so ciljne skupine

kupcev. Tako v svoji celovitosti precej prekaša klasični pristop k razvoju ideje oziroma razvoju

87

podjetja, saj je celoten proces znatno hitrejši in posledično finančno bolj primeren.


Ideja je prerasla v produkt. Postala je problem, ki ga je bilo vredno rešiti. Zato sem se lotila dela in

začela raziskovati o kaljenju semen in vsem, kar se na to navezuje.

V začetku sem pridobivala podatke o poznavanju kalčkov s strani ciljnih skupin in o njihovem

zanimanju zanje. Tako sem se lahko osredotočila na to, kar vedo, in predvsem na to, kaj vse jim

lahko še predstavim. Začela sem kaliti različne vrste semen v različnih okoljih in z različno opremo

in ugotavljala, kakšni so optimalni pogoji za njihovo rast. Preverjala sem vlago, svetlobo,

temperaturo pa tudi zvok, kar je kasneje preraslo v raziskavo o tem, ali glasba lahko vpliva na

kaljenje semen.

V času razvoja pa ni bil poudarek samo na produktu, temveč tudi na mojem razumevanju in

poznavanju le-tega, pa tudi na raziskovanju na področju opreme za živilsko industrijo in vseh

zakonov, med katerimi je HACCP, ki jih je potrebno upoštevati, ko se ukvarjaš s pridelavo hrane.

Seveda sem v okviru raziskave trga izvedla tudi degustacije, ki so vsebovale sicer manjše količine

kot standardni paketi, sem pa z njimi pridobila zelo uporabne informacije, ki so ravno tako postale

ključni elementi razvoja EMSPROUTS.


Slika 1: Degustacijski paketi kalčkov

4 REZULTATI

Tako je seminarska naloga postala poslovni načrt, s katerim sem se udeležila tekmovanja POPRI.

Na regijskem tekmovanju za JV Slovenijo in Posavje, ki je deloval pod okriljem Podjetniškega

inkubatorja Podbreznik iz Novega mesta, smo se trije tekmovalci v kategoriji študenti in mladi do

29 let vsi skupaj uvrstili na enakovredno mesto in prejeli enake denarne nagrade ter tako

napredovali na nacionalno tekmovanje v upanju, da na stopničkah, ki jih na regijskem tekmovanju

ni bilo, temveč smo si vsi delili eno mesto, zastopamo svoje podjetniške ideje.

88


Slika 2: Regijsko tekmovanje

Na nacionalnem tekmovanju, ki je potekalo, tako kot regijsko preko računalnikov, 7. aprila 2021, so

tekmovali mladi podjetniki iz vseh regij Slovenije, ki so se na svojih regijskih tekmovanjih prebili

naprej. S svojim produktom se sicer nisem uvrstila naprej, vendar bo kljub temu ideja kalila še naprej

in bila v prihodnosti tudi udejanjena.

5 ZAKLJUČEK

Sodelovanje na tekmovanju Popri je bila enkratna izkušnja, ki bi jo predlagala vsem, tudi tistim, ki

mislijo, da s svojimi idejami ne morejo priti daleč. Denarna nagrada prejeta na regijskem tekmovanju

pa je porabljena za namen nadaljnjega razvoja ideje.


[1] SPOT- Slovenska poslovna točka, dostop 20. 5. 2021, https://spot.gov.si/sl/teme/poslovni-nacrt/

89

UVEDBA 3D-OPTIČNEGA SKENERJA

Iztok Zakovšek, Goran Delajković

V prispevku se bomo osredotočili na uporabo sodobne tehnologije v lesarstvu. Na poslovni rezultat

podjetja vpliva veliko dejavnikov; med pomembnejšimi je tudi učinkovit proizvodni proces. Slednji

je razlog, da podjetja nenehno iščejo rešitve, ki bi privedle do čim večje produktivnosti

proizvodnega procesa. K nenehnemu spreminjanju in izboljševanju tega pa pripomore tudi hiter

razvoj tehnologije. V okviru težnje po optimizaciji proizvodnih procesov se spreminja tudi

organizacija dela. Delavce tako zamenjujejo napredni stroji in roboti, ki delo opravijo hitreje in

kvalitetnejše.

Razvoj novih tehnologij vpliva na kvalitetnejše in hitrejše izvajanje delovnih operacij tudi na

področju kontrole izdelkov. Z investiranjem v nove tehnologije je mogoče prihraniti čas opravljanja

dela ter izboljšati kakovost dela. Podrobneje bomo predstavili postopek uvajanja nove tehnologije v

proizvodni proces. Ta del vsebuje predstavitev 3D-skeniranja in kakovosti, ki vse pomembneje

vpliva na konkurenčnost podjetij. Predstavili bomo tudi vse aktivnosti, ki so potrebne za uspešno

uvedbo 3D-skenerja v proizvodni proces.

Ključne besede: 3D-skeniranje, kontrola, reprezentant, investicija, tehnologija, proizvodni

proces

1 UVOD

V poslovnem svetu postaja vse pomembneje, da so izdelki ustrezne kakovosti, kar vpliva tudi na

konkurenčnejši položaj podjetja na trgu. Ustrezna kakovost izdelka ne zagotavlja le zvestobe

kupcev, ampak tudi nižje stroške z vidika popravil ali z vidika zamenjave izdelkov zaradi manj

napak. Pri tem je zelo pomembna končna kontrola, ki predstavlja zadnjo kontrolno operacijo, preden

izdelek zapusti proizvajalca. Zaradi pospešenega razvoja tehnologije je mogoče tudi na področju

končne kontrole optimizirati delovni proces.

V podjetju Podgorje, d. o. o., Šentjernej se je izkazalo, da bi bilo treba izboljšati delovni proces

končne kontrole izdelkov na liniji odpreme, predvsem z zavedanjem da obstaja možnost subjektivne

napake kontrolorja. Zaradi tega smo prišli do ideje, da bi na to delovno mesto uvedli stroj, s čimer bi

bilo mogoče skrajšati čas pregledovanja izdelkov in zmanjšati število napak. Ročno izvajanje

končne kontrole bi tako zamenjala natančnejša, hitrejša in tako rekoč nezmotljiva naprava.

Prikazali bomo tudi upravičenost uvedbe 3D-skenerja.



V podjetju Podgorje, d. o. o., Šentjernej se končna kontrola izdelka na liniji odpreme opravlja

vizualno. To kontrolo opravlja kontrolor, ki pri svojem delu uporablja predvsem tračni meter in

kljunasto pomično merilo. Kontrolorju so pri ugotavljanju neskladnosti v pomoč tudi razni kalibri

za izvrtine, peresa in utori ter etaloni za preverjanje barvne lestvice. Ker kontrolo opravlja človek,

obstaja velika verjetnost subjektivne zmote. Delovno mesto kontrolorja pa je hkrati tudi zadnja

postaja, preden izdelek zapusti skladišče in ga prejme kupec. Vsaka morebitna napaka kontrolorja se

lahko odraža v nezaupanju kupca.

90


3D-skeniranje je najsodobnejši postopek, s katerim je mogoče fizično obliko predmeta v resničnem

svetu prenesti v virtualen zapis. Tak zapis je lažje arhivirati in uporabiti na izdelovalnih napravah, kot

so tiskalniki in CNC-stroji. Običajno gre za polygonski zapis (STL). [2]


Kot osnovo pri uvedbi 3D-skenerja v proizvodni proces je najbolje uporabiti Demingov PDCA-krog.

Gre za nepogrešljivo orodje pri stalnem izboljševanju delovnih procesov, zato bomo v okviru tega

preučili vse štiri korake. Slednje nam bo olajšalo celoten proces. Ključno orodje celovitega

obvladovanja kakovosti je PDCA-krog, ki ga je uveljavil William Edwards Deming. Poznan je tudi

pod imenom Demingov krog ali cikel. V okviru PDCA-kroga je tako mogoče obravnavati posamezne

aktivnosti, različne delovne operacije, spremljati rezultate, reševati probleme ipd.

Naziv »PDCA-krog« izvira iz angleških začetnic štirih korakov, ki ga obsegajo, in sicer:

−

ang. Plan – načrtovanje; ang. Do – izvajanje; ang. Check – preverjanje in ang. Act – ukrepanje.

Koraki PDCA-kroga so v teoriji ponazorjeni v obliki kroga s štirimi uravnoteženimi polji, kar pomeni,

naj bi načrtovanju, izvajanju, preverjanju in ukrepanju posvetili isto količino časa. V idealnih

razmerah bi bilo treba največ časa posvetiti načrtovanju, nato preverjanju in nekoliko manj časa

izvajanju ter ukrepanju. [3]

Slika 1: Uravnoteženost PDCA-kroga [5]

S pomočjo PDCA-kroga je mogoče izboljšati vsak proces ali izdelek. Mogoče ga je uporabiti v vseh

vrstah poslovnih okolij, in sicer pri razvoju novih izdelkov, upravljanju projektov in sprememb,

življenjskem ciklu izdelka in upravljanju dobavne verige. [4]

4 REZULTATI

Najprimernejši stroj, ki bi ga uvedli na končni kontroli na liniji odpreme v podjetju Podgorje, d. o. o.,

Šentjernej, je tisti, ki ima 3D-skener s strukturirano svetlobo. Prednosti slednjega sta predvsem

natančnost in hitrost. Poleg tega mora imeti 3D-skener vrtljivo mizo, na katero je mogoče postaviti

merjeni izdelek. Imeti mora tudi konzolni most ali robotsko roko s pritrjenim skenerjem oz. kamero za

zajemanje oblik. Glava na robotski roki namreč omogoča vsestransko varianto 3D-skeniranja.

Slika 2: Celica ATOS Scan Box 6130 [6]

91

Zaradi prahu mora biti naprava oziroma skener v zaprtem prostoru ali na podajalni mizi oziroma

mizi s tekočim trakom. Skener mora biti popolnoma avtomatiziran. To pomeni, da mora kontrolor

element, ki ga želimo preveriti, samo vstaviti, položiti na mizo, ostalo pa mora stroj narediti

samodejno. Ko stroj konča s skeniranjem, mora zopet kontrolor pogledati na monitor in kos odložiti

na za to predvideno mesto, če je element v tolerančnem območju. Če element ni v tolerančnem

območju, mora stroj opozoriti na napako z nekakšnim vizualnim ali tonskim znakom, da po tem

znaku kontrolor še subjektivno preveri, ali je element primeren oz. neprimeren ter ga v slednjem

primeru odstrani in zabeleži v sistem morebitne dodelave ali zamenjave tega elementa.

Proizvodni proces v podjetju Podgorje, d. o. o., Šentjernej zahteva, da mora imeti 3D-skener

možnost zajemanja oblike elementov do dolžine 200 cm, širine 150 cm in višine 200 cm. Iz tega

izhaja, da mora imeti vrtljiva miza premer 3 m. Ker je zelo pomembna tudi hitrost skeniranja, mora

3D-skener zagotavljati skeniranje približno 150 pozicij na izmeno. Poleg tega mora omogočati

avtomatsko izdelavo končnega poročila oz. analize.

Slika 3: Dimenzijske omejitve 3D-skenerja

Za preizkus na stroju smo se odločili za podjetje Topomatika, d. o. o. v Zagrebu, ki so zastopniki za

GOM GmbH iz Nemčije; ti so proizvajalci 3D-skenerja ATOS Scan Box 6130. V sklopu tega so bili

opravljeni različni testi in meritve. Za analizo smo vzeli šest naključnih izdelkov različnih dimenzij

in zahtevnosti. Za lažjo analizo smo izbrane izdelke razvrstili po zahtevnosti meritve na enostavne,

srednje zahtevne in zahtevne. Na podlagi baze podatkov podjetja Podgorje, d. o. o., Šentjernej smo

ugotovili, da obstaja približno tretjina izdelkov vsake zahtevnosti. Tako je 33 % izdelkov

enostavnih, 33 % izdelkov srednje zahtevnih in preostalih 33 % zahtevnih.

Po obstoječem načinu dela opravlja meritve kontrolor. Kontrola elementov poteka v naslednjem

zaporedju:


− najprej vzame kos s palete, za kar porabi 15 s;

−

−

nato s tračnim metrom premeri končne mere (dolžina, širina, debelina), odmike lukenj in

izrezov, globine lukenj in utorov ipd., kar mu vzame 8 min in 45 s;

na koncu potrdi skladnost z načrtom in odloži element na paleto, kar predstavlja 15 s. Na

podlagi tega smo zaključili, da kontrolor za kontrolo zahtevnega elementa porabi 9 min in

15 s. Po novem načinu dela bo opravljal meritve 3D-skener. Za to delo mora najprej

tehnolog pripraviti projekt oziroma program. Tehnolog potrebuje za celotno pripravo *.SAT

datoteke v programu ATOS 3 min. V ta čas je vključen ves proces dela v programu ATOS

Professional V16. Operater na 3D-skenerju opravi delovne naloge v naslednjem zaporedju:

− zažene projekt v programu ATOS Professional V16, za kar potrebuje 25 s;

−

vzame element s palete in odpre vrata 3D-skenerja, nato ga postavi na vrtljivo mizo, zapre

92


vrata 3D-skenerja in ga aktivira, kar naredi med samim zagonom projekta in operaterju vzame

18 s;

−

po končanem skeniranju vzame element iz 3D skenerja, kar zahteva 17 s. Za vzorec smo izbrali

element, ki ga je treba skenirati le z ene strani, 3D-skener ga poskenira v 1 min in 30 s. To

akcijo izdela računalnik sam. Ker dela akcijo v ozadju, ni treba čakati na njeno dokončanje za

nadaljnje delo s 3D-skenerjem. Operater lahko pripravlja elemente med delovanjem stroja, zato

se ta čas prekriva s samim delovanjem stroja. 3D-skener bi po zaključenem skeniranju elementa

izpisal rezultat DA, če je element skladen z dokumentacijo, in NE, če element ni skladen. Ta

postopek 3D-skener zaključi v 1 min in 30 s.

Tabela 1: Prekrivanje operacij v primeru kontrole 3D-skenerja

Tabela 2: Primerjalna tabela kontrole po starem in novem sistemu

Tabela 3: Podatki o odprtih artiklih v letu 2020, ki so potrebni za delo tehnologa

Pri izračunu iz tabele smo uporabili naslednje podatke:

− (1) število novih in spremenjenih artiklov je dejansko število artiklov, narejenih v letu 2020,

− (2) število minut je izračun, koliko minut potrebujemo za izdelavo vseh novih in spremenjenih

artiklov. Se pravi, število novih artiklov (10.609) x 3 min (potreben čas za izdelavo enega projekta, za

zahteven element) in število sprememb (5.941) x 2,2 min (potreben čas za izdelavo spremembe za

zahteven element),

− (3) število ur je izračun, koliko ur potrebujemo za izdelavo novih artiklov in za spremenjene. Se

pravi min (2) deljeno s 60 min, da dobimo rezultat v urah (3),

− (4) število dni je izračun ur, potrebnih za izdelavo novih/spremenjenih artiklov, deljeno s 7,5 ure

(število ur dela na izmeno, ker je pri tem času odštet čas za malico in počitek),

−

število mesecev je izračun dni, potrebnih za izdelavo novih/spremenjenih artiklov, deljeno z

21 delovnimi dnevi.

93

Ker smo se osredotočili na skeniranje s skenerjem oz. izvajanje kontrole kontrolorja zelo zahtevnih

elementov, smo za pripravo tehnologa izračunali tretjino celotnega časa, potrebnega za pripravo

projektov. Priprava projektov za nove elemente (3 min) se tako opravlja samo 1,1 meseca v letu.

Potem se opravljajo samo še spremembe projektov (2,2 min), preračunane na 0,5 meseca v letu. Iz

tega smo izhajali, da tehnolog potrebuje povprečno 1,6 meseca na leto (0,13 leta) za tretjino vseh

sprememb in novih elementov.

Vrednost investicije uvedbe 3D-skenerja v proizvodni proces znaša 310.160 € po ponudbi podjetja

Topomatika, d. o. o. Kadrovski podatki kažejo, da znaša letni strošek kontrolorja za podjetje

26.000 €, za tehnologa pa 30.000 €. Kontrolorji lahko na izmeno prekontrolirajo 170 pozicij, pri

čemer porabijo za vsako pozicijo 9 min. Čas, ki ga kontrolorji porabijo za 170 pozicij v eni izmeni,

izračunamo na naslednji način: 170 pozicij x 9 minut = 1530 minut. Torej kontrolorji porabijo za

opravljanje svojega dela v eni izmeni 1530 minut. Pri tem so časovno omejeni na eno izmeno. Tako

imajo za opravljanje svojega dela na voljo brez malice in pavze 440 minut. Število potrebnih

kontrolorjev za kontrolo zahtevnih elementov na izmeno izračunamo: 1530 minut / 440 minut =

3,5 kontrolorja na izmeno. V primeru uvedbe 3D-skenerja na liniji odpreme pa bi bile za kontrolo

pozicije potrebne 3 minute, kar pomeni, da bi bilo 170 pozicij opravljenih v naslednjem časovnem

obdobju: 170 pozicij x 3 minute = 510 minut. Če pri tem upoštevamo možni čas opravljanja dela v

izmeni, ki je 440 minut, ugotovimo, da potrebujemo 1,2 operaterja na izmeno, ki delata na stroju,

kar sledi iz naslednjega izračuna: 510 minut / 440 min = 1,2 operaterja na izmeno. Če primerjamo

obstoječ način dela 3,5 kontrolorjev na leto, ki fizično pregledujejo elemente, s številom operaterjev

na 3D-skenerju, ki je zmanjšano na 1,2 operaterja na leto, dobimo prihranek 2,3 kontrolorja na leto,

kar predstavlja približno 60.000 € letno. 3,5 kontrolorjev na leto – 1,2 operaterja = 2,3 kontrolorja

na leto. Pri tem je treba upoštevati, da tehnolog vsako leto pripravi nove elemente in spremembe

(projekte oz. programe) v 0,13 leta. To pomeni, da je strošek tehnologa 3.900 € na leto. Iz zgornjih

dveh podatkov dobimo izračun: 60.000 € – 3.900 € = 56.100 € na leto. Čas, v katerem se povrne

investicija, izračunamo na naslednji način:

310.000 € / 56.100 € = 5,5 leta.

5 ZAKLJUČEK


Izboljševanje delovnih procesov pripomore h konkurenčnosti podjetja. Z izboljševanjem delovnih

procesov je mogoče izboljšati produktivnost in s tem dodano vrednost na zaposlenega. Pri tem je

pomembno, da se izboljševanje nenehno nadaljuje.

Tretjino izdelanih kosov elementov je zelo zahtevnih, zato je smiselno, da se ti elementi ter elementi

z veliko izvrtinami in izrezi preverjajo na avtomatiziranem stroju, kjer je subjektivna napaka skoraj

nična.

Z uvedbo 3D-skenerja bi skrajšali sam delovni proces kontrole in zmanjšali napake. Pri uvedbi

3D-skenerja v proizvodni proces smo sledili PDCA-krogu in v okviru štirih korakov izvedli vse

potrebne aktivnosti za uspešno izvedbo celotnega projekta. Na podlagi zahtev proizvodnje smo se

odločili preizkuse izvesti na 3D-skenerju ATOS ScanBox 6130 sa ATOS III Triple Scan

proizvajalca GOM GmbH.

Da smo dobili pravilno sliko o investiciji, smo naredili analizo šestih elementov. Ta je pokazala, da

se najbolj splača opravljati končno kontrolo na zahtevnih elementih. Izračun je pokazal, da je stroj

pri zahtevnih elementih trikrat hitrejši kot kontrolor, ki izvaja končno kontrolo ročno po obstoječem

načinu. Izniči se tudi skoraj vsa subjektivna napaka kontrolorja, saj je delo povsem programirano.

94


Subjektivna napaka se zelo težko opredeli ali izračuna, je pa zelo moteča za kupca. Ker je treba iti

naprej s korakom razvoja, je smiselno, da se takšen 3D-skener nabavi in postavi v proizvodni proces.


[1] Podgorje.si, dostop 25. 10. 2019, https://www.podgorje.si/

[2] Intri d. o. o., 3D-skeniranje, dostop 14. 8. 2019, https://www.intri.si/storitve/3d-skeniranje

[3] Demetra Lean Way, d. o. o., PDCA v praksi, dostop 25. 10. 2019, https://demetra-leanway.com/

cikel-pdca-ali-demingov-krog-v-praksi/

[4] kakovosten.si, Izboljševanje, dostop 25. 10. 2019, http://kakovosten.si/2017/10/10/izboljsevanje/

[5] Uravnoteženost PCDA-kroga, dostop 25. 10. 2019, https://demetra-leanway.com/wp-content/

uploads/2018/04/PDCA-v-teorija-realnost-idealno.png

[6] Celica ATOS, dostop 25. 10. 2019, https://www.gom.com/fileadmin/user_upload/atos-scanbox/

series-6/atos-scanbox-series-6-header.jpg)

95

Študijski program LOGISTIČNO INŽENIRSTVO

PREVOZ HITRO POKVARLJIVEGA BLAGA PO DOLOČBAH ATP

SPORAZUMA

Mario Lah, mag. Marino Medeot

Pri transportu blaga je potrebno posebno pozornost nameniti hitro pokvarljivemu blagu, saj je ta z

razliko od običajnega transportiranega blaga podvržen številnim tveganjem, da se blago uniči ali

izgubi na kvaliteti in ustreznosti za namenjeno rabo.

Zaradi tega se mora hitro pokvarljivo blago prevažati pod določenimi pogoji in v posebnih

transportnih sredstvih, ki so predpisana v ATP-sporazumu. Med drugim velja, da je potrebno pri

prevozu hitro pokvarljivega blaga ohranjati in vzdrževati primerno mikroklimo, saj je le-ta porok, da

blago ohrani prvobitno kakovost in obliko. Voznik, ki prevaža pokvarljivo blago, je odgovoren za vse

napake in pomanjkljivosti med transportom. Ker pa pri izvedbi teh prevozov obstajajo številna

tveganja za uničenje blaga v sklopu hladne oskrbne verige, je namen tega prispevka izpostaviti

določene delovne postopke, da bi se tveganjem izognili.

Ključne besede: transport, hitro pokvarljivo blago, opomnik, pregled, ATP-sporazum

1 UVOD

Hitro pokvarljivo blago je blago, za katerega je značilno, da se hitro kvari, propada, s čimer se

zmanjšujejo hranilne vrednosti blaga. Do tega največkrat prihaja zaradi dolgega transporta,

sprememb temperatur ali spreminjajoče se vlage med samim prevozom. Hitro pokvarljivo blago se

mora ravno zaradi zgoraj zapisanega prevažati v posebnih transportnih sredstvih, ki so predpisana v

Sporazumu o mednarodnem prevozu pokvarljivih živil in specialnih vozilih za njihov prevoz, pri

čemer je zelo pomembna temperatura transportnega prostora. Da se zagotovi kakovost prevoza

pokvarljivega blaga, je potrebna kontrola blaga ob prevzemu, pri natovarjanju, med prevozom in na

koncu pri razlaganju, saj je pomembno, da se med samim prevozom zagotovi nespremenjena

kakovost blaga, ki ga prevažamo. Predvsem je pomembno, da so o kontrolah obveščeni šoferji, zato

bi bilo potrebno zanje pripraviti opomnike, ki bi jih opozarjali na to, da je potrebno pokvarljivo blago

kontrolirati od prevzema do predaje, s čimer nekako nakazujemo na to, da samo sprejetje

ATP-sporazuma za ohranjanje kakovosti pokvarljivega blaga ni dovolj, ampak je potrebno sam

sistem nadgraditi in dopolniti.


Pri prevozu pokvarljivega blaga je zelo pomembno, da se kakovost blaga med prevozom ne

spremeni, kar dosežemo tako, da se blago, ki se prevaža, hrani oziroma prevaža na določeni

temperaturi. [1]

Ob tem se je potrebno zavedati, da se zaradi večanja mest in višanja števila prebivalstva prav tako

povečuje potreba po večjih količinah hrane. To je vzpodbudilo večja podjetja, da so se začela

ukvarjati tudi s transportom hitro pokvarljivega blaga. [1]

Ob tem se je potrebno zavedati, da veliko prehrambnih proizvodov ne prihaja le iz morebitnih

oddaljenih krajev, ampak jih veliko k nam (še posebej sadje in zelenjava) pride z drugih celin. Pri

tem moramo biti zelo pozorni, kako so proizvodi za transport pakirani, pomembno pa je tudi, da so

prepeljana s specialnimi vozili. Cestni promet je pri prevozu tovrstnega blaga primeren predvsem

97

zato, ker je prevoz po cestah hiter, omogoča pa tudi dostavo »od vrat do vrat«. [2]

Slika 1: Transportna veriga hitro pokvarljivega blaga [1]

Značilnosti tveganj hitro pokvarljivega blaga lahko opredelimo [3]:

−

−

−

zaradi kemičnih in specifičnih bioloških značilnosti je hitro pokvarljivo blago dovzetno tako

za vremenske kot tudi za temperaturne vplive;

predvsem za sveže proizvode je značilno, da so zelo občutljivi na temperaturne vplive;

pri prevozu zmrznjenih proizvodih moramo zagotavljati temperaturo −1 °C;

− pri prevozu globoko zamrznjenih proizvodov moramo med transportom zagotavljati −18 °C

do −40 °C.

Med hitro pokvarljivo blago štejemo meso in mesne izdelke, mlečne izdelke, zelenjavo in sadje,

sokove in nekatere pijače, pa tudi rezano cvetje in različne medikamente sestavine, uporabljene v

farmaciji in v zdravstvu. [1], [3]

Pri prevozu hitro pokvarljivega blaga se soočamo z mikroorganizmi. Do njihovega razvoja pride, saj

prehrambne izdelke tako rastlinskega kot živalskega izvora sestavljajo tkiva, ki so neokužena,

vendar potem prehrambni izdelki v svoje pore iz okolja prevzamejo klice ter nastajajo plesni.

Kadar govorimo o kemični pokvarljivosti blaga, se največkrat soočamo s tem, da se je blago

pokvarilo zaradi človeškega faktorja. V tem primeru pride do okvar blaga, ker je bil tovorni prostor

nepravilno vzdrževan, ni bilo poskrbljeno za čiščenje in izpiranje, prevažalo in nakladalo se je

blago, ki spada tako med prehrambne in neprehrambne artikle, do same okužbe pa lahko pride tudi

zato, ker sveže ohlajeno sadje oddaja ogljikov dioksid, ki povzroči, da se hitro pokvarljivo blago

pokvari. [4]

Blago je podvrženo tudi fizičnim poškodbam, ki so največkrat posledica nepravilnega nakladanja,

shranjevanja ipd. Lahko pa fizične poškodbe povzročijo tudi nekatere živali, kot so denimo žuželke,

glodavci ipd., pa tudi trdni delci, ki v prostor vstopajo skozi prezračevalne naprave. [5]

Pri prevozu hitro pokvarljivega blaga se za prevoz uporabljajo posebna vozila, in sicer so to

termična vozila, izotermična vozila, vozila s prezračevanjem ter vozila z gretjem.

Vozila, s katerimi po ATP-standardih prevažamo pokvarljivo blago, so razvidna s slike 2.


98


Slika 2: Vozila za prevoz pokvarljivega blaga

»Vozila igrajo ključno vlogo v hladni verigi in so pomemben transportni člen. Brez prevoza, ki bi bil

dovolj nadzorovan s temperaturo, bi se tovor pri pošiljanju med lokacijami pokvaril, kar pomeni, da

bi moral končni uporabnik blago teoretično prevzeti neposredno od dobavitelja − ali pa imeti svoje

blago.« [3]


Za transport hitro pokvarljivega blaga tako na krajše kot daljše razdalje je hladna veriga izrednega

pomena, saj omogoča podjetjem, ki se ukvarjajo s tem področjem, da lahko transport blaga

opravljajo ne glede na zunanjo temperaturo ali letni čas.

Pri prevozu je potrebno zagotoviti, da je pripeljano blago enake kvalitete tako ob prevzemu blaga in

tudi potem, ko voznik pripelje blago na cilj. Pri tem je potrebno upoštevati mnogo dejavnikov, od

ustreznega vozila do ustreznih dokumentov, kljub temu pa ima najpomembnejšo vlogo človeški

faktor, ki ga v tem primeru predstavlja voznik vozila, s katerim se vrši sam prevoz.

Postopki voznika pred prevozom HITRO pokvarljivega blaga

Pomembno je, da voznik pred natovarjanjem blaga preveri, ali je vozilo očiščeno in po potrebi

ustrezno ukrepa.

Ko se blago naklada, mora biti voznik prisoten pri nakladanju. »Voznik mora preveriti skladnost

pošiljke z vpisom v tovorni list ali nakladalni nalog. Prav tako mora preveriti lastnosti izdelkov ter

ugotoviti, ali se etikete, listki in številke omotov ali paketov skladajo«. [6]

Voznik mora natančno pregledati tudi embalažo in če ugotovi, da je embalaža na kakršen koli način

poškodovana, umazana ali strgana, mora o tem obvestiti osebo, ki je za blago odgovorna. To je

potrebno predvsem zato, ker se sicer lahko zgodi, da lahko izdelek okuži tudi druge izdelke, pri

čemer je kakovost prepeljanega blaga že na začetku prevoza vprašljiva. Pomembno je tudi, da so vsi

pripomočki za nakladanje čisti in da niso poškodovani.

99

Slika 3: Primer poškodovanega blaga [4]

Poleg stanja embalaže mora voznik obvezno preveriti tudi temperaturo in kadar se temperatura

blaga ne sklada z zapisano, mora praviloma tak prevoz zavrniti.

Kot je razvidno s slike 4, se temperatura blaga lahko izmeri na različne načine, in sicer eden od

načinov je, da se termometer postavi med blago. Priporočljivo je, da se temperatura nekaterim

izdelkom izmeri pred nakladanjem, drugi skupini istih izdelkov med nakladanjem in na koncu še, ko

je blago naloženo.

Slika 4: Merjenje temperature [4]

Prav tako je posebno pozornost potrebno posvetiti temperaturi, kadar se v enem vozilu prevaža več

vrst hitro pokvarljivega blaga.

Postopki voznika med prevozom hitro pokvarljivega blaga

Ko je natovarjanje končano, mora biti voznik pozoren, da se vrata pozorno zaprejo in preko

termografa mora nastaviti primerno temperaturo. Sam transport med pošiljateljem in prejemnikom

mora potekati v skladu z določenimi navodili, prav tako pa se je potrebno držati še zakonskih

omejitev, ki veljajo za voznike in se nanašajo na počitek in čas vožnje. Med celotnim prevozom

mora voznik vzdrževati predpisano temperaturo za določeno vrsto blaga. Glede na prevoz blaga je

hladilno komoro vsaj enkrat na dan potrebno tudi prezračiti. Priporočljivo je, da je vožnja skrbno

načrtovana, in sicer pri prevozu hitro pokvarljivega blaga je zelo pomembno, da se izbere krajša pot

in da so skrbno načrtovani morebitni postanki zaradi dodatnega nalaganja ipd. Pomembno je tudi, da

voznik pravilno odreagira, če se vozilo pokvari. Poskrbeti mora, da se izvedejo vse aktivnosti, da se

blago pretovori v drugo vozilo ali kako drugače zaščiti pred uničenjem.

Postopki voznika pri raztovarjanju blaga

Ko se blago raztovarja, mora biti voznik prisoten ves čas raztovarjanja.

Pomembno je, da raztovarjanje blaga poteka hitro in brez nepotrebnih zastojev, saj je zelo


100


pomembno, da se t. i. hladna veriga ne prekine. Ko je blago raztovorjeno, ga je potrebno pravilno

skladiščiti. V skladiščnih prostorih mora prevzemnik poskrbeti za ustrezno mikroklimo.

Ko se blago prevzema, prejemnik ob prisotnosti voznika preveri samo kakovost pripeljanega blaga,

prešteje količino, prav tako pa preveri med časom prevoza evidentirano temperaturo.

4 REZULTATI

Oskrbna veriga pri prevozu pomeni, da se tekom prevoza vzdržuje primerna in predpisana

mikroklima, ki mora biti taka, da prepreči spreminjanje kakovosti blaga.

Pri prevozu kot pomembnem členu delu hladne verige je zelo pomembno, da je omogočen stalni

nadzor in beleženje stanja blaga in da so beleženi vsi ukrepi, vezani na preprečevanje tveganj,

predvsem da se blago ne bi kontaminiralo z biološkimi ali kemičnimi agensi in bi prišlo do tveganja

ali fizičnih poškodb.

Pri tem morajo biti vsi udeleženci, ki pridejo v stik z živili in drugim hitro pokvarljivim blagom,

dobro seznanjeni in usposobljeni za delo po HACCP-protokolu. Pri prevozu pa z določbami

ATP-sporazuma in določbami Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovmi, ki

prihajajo v stik z živili.

5 ZAKLJUČEK

Več dejavnikov je potrebno upoštevati, da se kakovost pokvarljivega blaga med transportom ne

spremeni. Kot predstavljeno, je potrebno zagotoviti tehnično ustrezna vozila, prav tako pa je

potrebno izobraziti voznike, kaj vse morajo upoštevati. Pomembni so trije koraki, in sicer pred

prevozom, med prevozom in po njem. Vse tri korake moramo upoštevali, ko pripravljamo osnutek

opomnika za voznike, ki prevažajo hitro pokvarljivo blago.


[1] M. Medeot, Prometni sistemi. Novo mesto: Višja strokovna šola, 2005.

[2] M. Ambrož, Logistika prometa. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 2018.

[3] J. Kolenc, J. Organizacija in tehnologija cestnega prometa. Portorož: Fakulteta za pomorstvo in

promet, 1998.

[4] M. Medeot, Logistični sistemi, 2018, dostop 43. 10. 4040, https://www.ic-geoss.si/wp-content/

uploads/4018/11/4-Izro%C4%8Dki-5-Predmeti-dela-specifi%C4%8Dni-tovoriTOVORI1.pdf

[5] S. Samar Ali, J. Maadan, T Chan in S. Kannan, 4013, Inventory management of perishable

products: a time decay linked logistic approach. International Journal of Production Research 51

(13), 3864–3879. doi: 10.1080/00407543.4014.754587

[6] The Agreement on the International Carriage of Perishable Foodstuffs and on the

Special, 6. 7. 4040, dostopno 7. 10. 2020, https://www.unece.org/fileadmin/DAM/trans/main/wp11/

ATP_publication/4040/ECE_TRANS_490_En_web_protected.pdf

101

REGISTRACIJA DOPOLNILNE DEJAVNOSTI V LUČI

POVEČANJA DOHODKA

Tanja Zupančič, Marjan Hočevar

V prispevku je ugotovljeno, da imamo dobre potenciale in ideje za razvitje dopolnilne dejavnosti na

naši kmetiji. Na kmetiji delajo trenutno štiri osebe, ena od teh se bo upokojila to poletje in ne bo več

takšnega mesečnega zaslužka. Zato je dobro, da se je začelo razmišljati v smeri odprtja dopolnilne

dejavnosti. Na začetku se je poizvedelo vse o dopolnilni dejavnosti in vsem potrebnem, da se jo

lahko odpre. Nato pa so se raziskali potenciali naše kmetije in možnost realizacije ideje o dopolnilni

dejavnosti. Raziskane so bile tržne zmožnosti za izdelke in način vpeljevanja izdelkov na trg.

Navedeni so ciljni kupci določenih izdelkov na podlagi starosti ljudi. Narejene so ocene cen

izdelkov, stroškov za izdelavo teh izdelkov, stroški za samo odprtje dopolnilne dejavnosti oziroma

začetni vložek in ocenjen zaslužek v eni soboti na tržnici. Nato je analiza trga in konkurence

pokazala malo bolj realno sliko nad vsemi stroški in možnostmi za uspeh. Na koncu pa so bila

ugotovljena tveganja za odprtje in dodaten zaslužek na kmetiji. Na podlagi vsega raziskovanja,

ugotavljanj stroškov in tveganja je ugotovljeno, da se odprtje dopolnilne dejavnosti na tej kmetiji

obrestuje. Potrebno bi bilo še dodatno oziroma bolj natančno raziskovanje trga.

Ključne besede: dopolnilna dejavnost, izdelek, konkurenca, tveganje

1 UVOD

Na kmetiji delajo trenutno štiri osebe in vsi živijo na istem naslovu. Od tega sta dve osebi, mož in

tast, prvotno zaposleni iz drugega naslova in jim je delo na kmetiji vir drugega zaslužka. Čez poletje

se bo tast upokojil. Dve osebi pa sta trenutno zaposleni na kmetiji, tašča in jaz, in si sami plačujeva

prispevke. Na začetku poletja grem na porodniško. Zaradi upokojitve tasta in moje porodniške ne bo

več takšnega mesečnega zaslužka. Zato je pravi čas, da smo začeli razmišljati v smeri odprtja

dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

Naša kmetija se ukvarja z pridelavo mleka. Z letom 1993 smo začeli s posodabljanjem in razvojem

kmetije. Do zdaj smo naredili veliko in še vedno se trudimo, da si delo poenostavimo in skušamo

razmišljati v smer razvoja in poenostavitve dela. Ker sta mož in tast zaposlena in vedno popravljata,

vzdržujeta in posodabljata kmetijo, stroje in njeno infrastrukturo, nimata časa za odprtje dopolnilne

dejavnosti, ampak bi bili primerni za to tašča in jaz. Odprli bi dopolnilno dejavnost v smeri

umetnosti, dekoracije in peke oziroma priprave sladic.

Namen diplomskega dela je ugotoviti, kaj bi bila za nas najprimernejša dopolnilna dejavnost in na

podlagi te ideje oceniti stroške odprtja dopolnilne dejavnosti, določiti ceno izdelkom in tako priti do

ocene stroškov in zaslužka. Tako bomo ocenili, ali bi se nam odprtje te dopolnilne dejavnosti

obrestovalo. Torej odgovorimo na vprašanje, če bi bili v izgubi ali bi imeli zaslužek ali pa bi bili na

ničli, kar pomeni, da samo delamo za nič zaslužka oziroma izgubimo čas, ki pa je vedno več vreden.

Naše ocene konkurence in tveganja bodo temeljile na lastni presoji in na enkratnem obisku dveh

tržnic in vseh podatkov, ki smo jih izvedeli na njej. Torej od ponudbe na stojnicah in samih

prodajalcev na tržnici.


102



Dopolnilna dejavnost je bolj znana kot “popoldanski s. p.” Da lahko naprej govorimo o dopolnilni

dejavnosti, moramo vedeti nekaj o osnovni kmetijski dejavnosti. Za osnovno kmetijsko dejavnost

štejejo vse pridelave kmetijskih in gozdarskih pridelkov v obsegu kmečkega gospodinjstva, ki je

določeno z zakonodajo. Osnovno pravilo je, da pridelkom nista bili spremenjeni oblika in sestava ter

niso na noben način predelani. To dejavnost se izvaja na ustrezno evidentiranem zemljišču, ki je

zapisano v zemljiškem katastru. Osnovne kmetijske dejavnosti so: čebelarstvo, pridelava poljščin,

živinoreja, pridelava različnih vrst sadja, hmelja, grozdja in oljk, gojenje in varstvo gozda ter dela za

vzdrževanje lastnih gozdnih cest. K pridelavi štejejo tudi priprava izdelkov za prodajo, kot so

čiščenje, luščenje in sortiranje. Dopolnilna kmetijska dejavnost je povezana s kmetijstvom oziroma

gozdarstvom, saj se lahko izvaja le na kmetijah, ki že opravljajo določeno osnovno kmetijsko ali

gozdarsko dejavnost. [1], [2]

Dopolnila dejavnost na kmetiji je dejavnost, za katero se odloči nosilec kmetije ali član kmetije ob

soglasju nosilca kmetije. Ta dejavnost je delo, ki se opravlja poleg osnovne kmetijske oz. gozdarske

dejavnosti. Kmet se lahko odloča med več kot 120 različnimi dopolnilnimi dejavnostmi. Zaslužek je

omejen na tri povprečne plače letno na zaposlenega oziroma na pet letnih plač za kmetije z

omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Dopolnilno dejavnost izvaja nosilec dopolnilne

dejavnosti, ki je lahko član ali nosilec kmetije. Da je lahko nosilec dopolnilne dejavnosti član

kmetije, potrebuje soglasje nosilca kmetije. Na podlagi zakona o kmetijstvu lahko izvaja dopolnilno

dejavnost na kmetiji zgolj na podlagi odločbe upravne enote, ki pa je omejena na letni dohodek. [1],

[3]

Nosilec kmetije mora izpolnjevati dva osnovna pogoja za podelitev dovoljenja za dopolnilno

dejavnost. Mora biti vpisan v register kmetijskih gospodarstvenikov, kar pomeni, da mora imeti v

uporabi najmanj en hektar primerljivih kmetijskih površin, in pa zaslužek ne sme biti večji od treh

povprečnih plač. Na območju z omejenimi možnostmi ne sme presegati petih povprečnih plač. [1],

[4]


Odločili smo se, da bi odprli sezonsko dopolnilno dejavnost. Odprti bi bili od januarja do začetka

poletja in nato bi se odprli spet v jeseni in bili odprti preostanek leta. To bi naši situaciji po našem

menjuj najbolj odgovarjalo. Čez poletje imata tast in mož največ dela s strojnim delom na kmetiji:

od košnje, mešanja, baliranja, žetve, siliranja, pobiranja krompirja. Takrat sta v hlevu le, ko imata

čas. Dostikrat se zgodi, da se ravno v tem času kaj pokvari v hlevu, poči vodovodna cev, kakšna

krava dobi mastitis in bi bila dopolnilna dejavnost takrat preveč obremenjujoča. Še posebej če

upoštevamo, da imam doma majhne otroke in še enega na poti. Ideja je, da bi imeli v naši ponudbi

vse možne praznične in sezonske dekoracije, kot so šopki, aranžmaji, ikebane za na grob, okrasje za

na mizo, vrata. Prav tako bi ponudili božične, novoletne in velikonočne aranžmaje in voščilnice.

Poleg tega pa bi začeli izdelovati sladice v kozarcih, ki bi bile domače, narejene s kar se da

domačimi sestavinami.

Pri vsem tem je pomembno poudariti, da bodo dekoracije in aranžmaji izdelani s kar se da naravnih

in recikliranih materialov. Naravne materiale bi dobili v gozdu, od dreves listje, lubje, storžev, vej in

debel. Veliko se da izoblikovati z naravnimi materiali. Iz recikliranih materialov bi izdelovali tudi

voščilnice. Ko govorimo o recikliranem materialih, so mišljeni tisti materiali, s katerimi so bila

zavita darila, ki smo jih prejeli ob posebnih priložnostih. To so celofani, pentlje, trakovi, razne

figure itd. Prav tako imajo znanci kar nekaj tega odpadnega materiala, ki bi ga rade volje podarili

naprej. S temi materiali bi kar nekaj privarčevali pri izdelovanju izdelkov oziroma bi bili stroški na

103

izdelek minimalni. Potrebno bi bilo kupiti le material za oblikovanje, pritrditev materialov in kakšna

malenkost za popestritev ter papir.

Podatke za eksperimentalni del bomo dobili z lastnim znanjem in izkušnjami, ki jih imamo na

področju dekoracije in peke. Torej cene sestavin in materialov za izdelovanje teh izdelkov smo

zapisali na podlagi trenutnih cen, sestavin. Če bi izdelovali večje količine izdelkov, bi lahko dobili

od prodajalcev sestavine in materiale po nižji ceni.

Za oceno in izračun bomo morali malo bolj točno določiti vse podatke. Torej, določimo, da bomo

začeli z dopolnilno dejavnostjo v jeseni, septembra. Takrat bi lahko ponudili sladice v kozarcu,

ikebane, šopke, dekoracijo za na vrat in dekoracijo za na mizo. Zabeležiti si moramo vse stroške, ki

bi bili potrebni za samo odprtje dopolnilne dejavnosti. Razdelili jih bomo na začetne obvezne

stroške, stalni stroški in obvezni material. Začetni obvezni stroški so zapisani v tabeli 1.

Tabela 1: Začetni obvezni stroški


Stalne stroške za potrošni material in sestavine ter stroške potrošnega materiala za aranžiranje in

izdelavo voščilnic smo razčlenili. V tabeli 2 je zapisana vsota vseh treh stroškov.

104


Tabela 2: Skupni stroški

Določili bomo ceno izdelkom in naredili primerjavo zaslužka in profita v primeru, če smo določili

relativno višjo ceno izdelka ali nižjo ceno izdelka. To smo naredili v tabeli 3 in tabeli 4. Določili

smo tudi vse druge pomembne podatke za čim bolj natančen izračun.

Tabela 3: Potencialen dober zaslužek v eni soboti

Tabela 4: Potencialen slabši zaslužek v eni soboti

Nato smo izračunali, koliko delovnih sobot bi bilo potrebnih, da dobimo nazaj začetni strošek

odprtja dopolnilne dejavnosti. Od tistega dne bi potem začeli služiti denar oziroma bi imeli od

dopolnilne dejavnosti dobiček. To smo izračunali tako, da smo izračunali količnik med začetnimi

stroški in profitom v eni soboti in nato rezultat zaokrožili navzgor. Prvi primer imamo, ko

izračunamo količnik med 1620,1 in 268 €. Količnik pride 6,04 in ga nato zaokrožimo navzgor in

dobimo rezultat 7 delovnih sobot. Drugi količnik pa imamo med 1620,1 € in 148 €. Dobimo

količnik 10,94, kar pomeni, da potrebujemo 11 delovnih sobot, da odplačamo začetni vložek.

105

Podatke, da smo lahko ocenili velikost trga in konkurenco, smo dobili na podlagi lastnega znanja,

poznavanja okoliša in z enkratnim obiskom tržnice. Obiskali smo tržnico v Ivančni Gorici in tržnico

v Trebnjem. Na tržnici smo se pogovarjali tudi s prodajalci in tako izvedeli še druge informacije. Od

njih smo izvedeli, da imajo v Grosupljem odprti kar dve tržnici v soboto od 7. do 13. ure in pa eno

tržnico še v torek, ki pa je odprta od 10. do 18. ure. Žal grosupeljske tržnice nismo obiskali.

4 REZULTATI

Izračunali smo, da imamo začetnih stroškov za odprtje dopolnilne dejavnosti 1620,1 €. V soboti, če

bi bila cena na izdelek višja, bi bil predviden profit 268 €, če pa bi bila cena izdelka nižja, pa 148 €.

Razlika v profitih pride 120 €. V praksi bi postavi različne cene na vsak aranžma, ker so uporabljeni

različni materiali, ki imajo različno ceno. V primeru, da bi povprečno zaslužili 268 € v soboti, bi

potrebovali sedem sobot, da bi povrnili začetni strošek. Če pa bi bil zaslužek 148 €, bi potrebovali

enajst delovnih sobot. Od te sobote dalje bi imeli dobiček.

Z obiskom na tržnici smo ugotovili, da nimamo nobene konkurence na področju dekoracije,

aranžmajev in voščilnic. Ena stojnica pa je to soboto prvič ponudila sladice v kozarcu, tako da tudi

tukaj ni nič dorečenega. Za vse potencialne izdelke, kot sta kruh in potica, ki bi ju lahko dali v

prodajo, pa jih je na tržnicah kar dosti.

5 ZAKLJUČEK

V zaključku povzamemo temeljne ugotovitve in izpeljemo sklepe glede na teorijo in uporabljene

postopke oz. metodologijo. Kritično ocenimo metodologijo in izvedemo sklepe glede veljavnosti in

posplošenja ugotovitev. V zaključku podamo tudi napotke oz. predloge za nadaljnje delo na

obravnavanem področju.

Na podlagi finančnega in splošnega pregleda lahko rečemo, da bi bila ta potencialna dopolnilna

dejavnost ravno pravšnja za naše razmere in kmetijo. Vsota začetnih vloženih sredstev 2000 €

relativno nizka. Ni potrebno nobeno vlaganje v infrastrukturo. Osnovne stvari, ki jih potrebujemo,

imamo skoraj že vse doma. Tudi v primeru, da se dopolnilna dejavnost ne bi obrestovala, ne bi imeli

dosti izgube, ker je kar nekaj elementov na našem seznamu, ki so uporabni v vsakdanjem življenju

oziroma bi jih porabili sčasoma. To je na primer pečica in malenkosti za dekoracije, ki jih imamo

zapisane v tabeli 1. Ker smo začeli z dopolnilno dejavnostjo v jeseni, smo dali v ponudbo izdelke, ki

so napisani v tabeli 2. Novembra in decembra bi dodali tudi kak drug primeren izdelek za praznike in

zimo, kot so venčki in božično-novoletne voščilnice ter domača potica.

Tržnice smo obiskali prvi vikend v marcu. Velika noč je letos 4. 4. 2021. Z obiskom na tržnici smo

ugotovili, da nimamo nobene konkurence na področju dekoracije, aranžmajev in voščilnic. Ena

stojnica pa je to soboto prvič ponudila sladice v kozarcu, tako da tudi tukaj ni nič dorečenega. Je pa

možno, da bi v štirinajstih dnen pred veliko nočjo prodajalci dali v ponudbo tudi velikonočno

dekoracijo, pirhe in potico, kar bi pomenilo, da bi ponudbo prav tako prilagodili decembrskim

praznikom.

Moramo tudi vedeti, da obstaja več tveganj in dvomov glede konkurence in dejanskega

povpraševanja in ponudbe. Pomislit moramo na tiste trgovce, ki svoje izdelke prodajajo od vrat do

vrat ali preko poznanstev. Ti nam prav gotovo lahko vplivajo na dejansko povpraševanje in na

potencialne kupce, ki jih zaradi teh trgovcev ne moramo dobiti ali pa nam jih prevzamejo.

V ponudbi na tržnici je kar nekaj pekovskih izdelkov in zato je konkurenca kar velika. Lahko pa bi

se povezali z sosednjo kmetijo, ki izdeluje svoje mlečne izdelke in bi te uporabili za peko peciva in


106


pripravo slaščic v kozarcu. Tako bi nas lahko on priporočil njegovim strankam in bi imeli manj

težav s samo predstavitvijo na trgu. Pri sami naši prvi predstavitvi na trg bi morali poskrbeti za

dober prvi vtis in potrebno bi bilo dobro poslušanje kupcev na tržnici, saj bi samo tako izvedeli, kaj

jim odgovarja, kaj bi bili pripravljeni kupiti in kaj jih zanima.

Če bi se res odločili in odprli dopolnilno dejavnost na kmetiji, bi morali malo dlje časa opazovati

trg. Večkrat bi morali obiskati tržnice, da bi videli čim bolj realne in natančne podatke glede

konkurence, povpraševanja in splošnega zanimanja za naše izdelke, ker je dosti verjetno, da če bi šli

pogledat na tržnico naslednjo soboto, bi bila ponudba malo drugačna.


[1] A. Žagar, Dopolnilna dejavnost na kmetiji kot možnost dodatnega zaslužka, Mladi podjetnik,

dostop 31. 10. 2020, https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/dopolnilna-dejavnost-nakmetiji-kot-moznost-dodatnega-zasluzka

[2] Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dopolnilne dejavnosti na kmetijah GOV,

Republika Slovenija GOV.SI, 14. 1. 2021, https://www.gov.si/teme/dopolnilne-dejavnosti-nakmetijah/

[3] Kaj morate vedeti o opravljanju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, Agro biznis, 31. 10. 2020,

https://agrobiznis.finance.si/8933865/Kaj-morate-vedeti-o-opravljanju-dopolnilnih-dejavnosti-nakmetiji?cctest&

[4] Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dopolnilne dejavnosti na kmetijah e-uprava,

31. 10. 2020, https://e-uprava.gov.si/podrocja/kmetijstvo-gozdarstvo-prehrana/kmetijske-dejavnosti/

dopolnilne-dejavnosti-na-kmetijah.html

[5] Vlada republike Slovenije, Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, PISRS.SI, 10. 2. 2021,

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6074&d-49683-s=3&d-49683-p=1&d-

49683-o=2#

107

POMEN ZAVAROVANJ V CESTNEM TRANSPORTU

Karmen Turk, Dijana Ivić

Ko govorimo o transportu, govorimo o prevozu. Besedi imata enak pomen. Transport spada med

najstarejše dejavnosti, saj je bila že v začetnih oblikah človeške družbe prisotna potreba po prevozu

blaga in ljudi. Ko govorimo o transportu, ga običajno delimo na kopenski, zračni in vodni, po

značilnostih pa še na cestni, železniški, zračni, cevovodni, pomorski/vodni. Poudarek tega prispevka

je na cestnem transportu, prepletenim s transportnim zavarovanjem. Cestni transport ima kar nekaj

prednosti. Prva prednost je njegova velika dostopnost, ki je posledica širjenja cestne infrastrukture.

Druga je hitrost. Prav tako ni vmesnih manipulacij blaga. Je pa tudi zelo prilagodljiv z vidika

specifičnega tovora, kot na primer izredni obsegi oziroma dimenzije tovora na prevoznem sredstvu.

Vedno pa obstaja možnost nastanka škode ali izgube tovora, ki ima lahko za podjetja zelo velike

posledice. Zato ima transportno zavarovanje blaga zelo pomembno vlogo pri menjavi blaga.

Temeljna funkcija zavarovanja je ustvarjanje gospodarske varnosti, kar pomeni gotovost, da bo z

zavarovalno odškodnino za nastalo škodo vzpostavljeno prvotno stanje. Pomembno je, da imajo

lastniki blaga oziroma podjetja urejeno primerno zavarovanje. Zavarovalnice ponujajo različne

vrste zavarovanj, zato je pravilna izbira še kako pomembna. Najbolj pogosta transportna

zavarovanja so kasko, kargo in zavarovanje odgovornosti prevoznikov. Pri slednjih dveh pogosto

prihaja do napačnega razumevanja, zamenjave, ker sta si na videz podobni, vendar nista enaki.

Zato so lastniki blaga oziroma pošiljatelji pogosto v dilemi, ali naj zavarovanje blaga sklenejo ali

ne. Po prevoznikovih besedah naj bi to že imeli urejeno. Z zavarovanjem prevozniške odgovornosti

je zavarovana samo odgovornost prevoznika v skladu s predpisi in ne tovor.

Ključne besede: kargo zavarovanje, odgovornost cestnega prevoznika, transport

1 UVOD

Velikokrat se zgodi, da lastniki tovora mislijo, da ima prevoznik sklenjeno zavarovanje tovora

(kargo zavarovanje), vendar temu ni tako. Le-ta ima običajno sklenjeno zavarovanje prevozniške

odgovornosti za blago v cestnem prometu v skladu s predpisi, ki pa ne varujejo premoženjskih

interesov lastnika tovora. Zato mora naročnik tovora oziroma lastnik sam zavarovati tovor.

Predvsem se bomo osredotočili na ti dve vrsti zavarovanj: kargo zavarovanje in zavarovanje

prevozniške odgovornosti. Prikazali bomo njune bistvene lastnosti, da bomo razumeli, kako zelo je

pomembno poznati razlike med njima, kar je tudi namen članka. Cilj pa je na primeru videti, kaj se

zgodi, če ni ustreznega zavarovanja, in ozavestiti udeležence v transportu, kako zelo pomembno je

zavarovanje in kakšne so lahko posledice. Dotaknili se bomo klavzul Incoterms 2020, pravil, ki

določajo obveznosti prodajalca in kupca v zvezi z dobavo blaga. Tu nas bo predvsem zanimal

prehod rizika poškodovanja ali izgube tovora s prodajalca na kupca, obveznosti prodajalca in kupca

v zvezi s sklenitvijo transportnega zavarovanja in kdo ima zavarovalni interes.



Ljudje smo že iz zgodovine izpostavljeni različnim nevarnostim in tveganjem. Zato se bomo v tej

točki dotaknili zgodovine zavarovanj. Ljudje so se v preteklosti povezovali v skupnosti in tveganje

porazdelili na več subjektov, ki so posledično skupaj nosili posledice. Bistvo zavarovanja je v

vzajemnosti in solidarnosti subjektov, povezanih v tako imenovane rizične skupnosti. Skozi čas se

je znotraj take rizične skupnosti pojavil posrednik – zavarovalnica. Le-ta je zbirala sredstva, jih

nalagala in oplajala ter izplačevala članom skupnosti, ki so imeli nesrečo, poškodbo … Tako je

108


nastala organizirana dejavnost zavarovanja. Lahko rečemo, da je zavarovanje inštitucija, ki

nadomešča nastale škode, ki so posledica naravnih sil ali nesrečnih dogodkov. [1]

Z razvojem trgovine in prometa se je razvijalo tudi transportno zavarovanje. Glede na prevozna

sredstva ločimo multimodalni, zračni, kopenski in pomorski prevoz. Sama transportna zavarovanja

se delijo na kasko zavarovanja, kargo zavarovanja in zavarovanja odgovornosti prevoznikov, ki jih

bomo v nadaljevanju bolj podrobno predstavili. Podjetja so izpostavljena različnim nevarnostim in s

tem se tudi povečuje potreba po zagotovitvi varnosti, da bi se čim bolj izognili morebitnim

škodljivim posledicam. Rešitev je zavarovanje, ki se je razvilo do takšne stopnje, da v razvitih

deželah predstavlja eno od najpomembnejših gospodarskih dejavnosti. Predstavlja varnost za

posameznika, podjetje, družino in konec koncev tudi za stabilnost gospodarstva. Transportna

zavarovanja so imela in imajo še vedno zelo veliko vlogo pri razvoju mednarodne trgovine,

predvsem trgovci in ladjarji so dobili zagotovilo, da bodo dobili nadomestilo za morebitno nastalo

škodo. [2]

Incoterms je kratica za International comercial terms. Incoterms so mednarodna pravila za

tolmačenje trgovinskih klavzul, ki jih je izdala Mednarodna trgovinska zbornica (ICC). Cilj je med

nastankom obveznosti, pravic in odgovornosti popolnoma izključiti nesporazume v mednarodnem

prometu. Klavzule določajo pravice in obveznosti prodajalca in kupca pri izpolnjevanju prodajne

pogodbe (kdo nosi stroške v zvezi z dobavo blaga, kraj in način dobave, kdo blago naklada/

razklada, trenutek prehoda nevarnosti …). Transportne klavzule imajo v mednarodni trgovini trojen

pomen, in sicer:

−

−

določajo čas in kraj dobave blaga ter prehajanje poslovnih rizikov s prodajalca na kupca,

označujejo naloge, ki jih mora opraviti prodajalec ali kupec in

−

določajo mejo stroškov med prodajalcem in kupcem.

Pravno so Incoterms pravila le priporočila, zato je nujno potrebno, da stranke v kupoprodajni

pogodbi določijo izbrano pravilo. Na splošno je stališče, da uporaba teh pravil temelji na

mednarodnih trgovskih običajih. [3]


Bistvene razlike med kargo zavarovanjem in zavarovanjem prevozniške odgovornosti:

−

−

−

Pri kargo zavarovanju je blago zavarovano že pri samem nakladanju in razkladanju in traja

ves čas prevoza. Zavarovano je tudi v času prekladanja na drugo prevozno sredstvo. Prevoznik

odgovarja za blago od trenutka, ko je blago že naloženo na prevozno sredstvo, in do trenutka,

ko ga izroči prejemniku za razkladanje.

Kargo zavarovanje pomeni zavarovanje stvari ali tovora ali blaga v cestnem transportu s

strani osebe, ki ima na blagu zavarovalni interes. Zavarovalni interes izhaja iz potrebe po

povračilu škode oziroma iz potrebe po gospodarski varnosti. Drugače je pri prevozniku, ki

nima zavarovane stvari, marveč svojo odgovornost za škodo na tovoru, ki ga je prevzel za

prevoz.

Izplačilo zavarovalnine je pri kargo zavarovanju določeno z izbrano zavarovalno vsoto,

medtem ko je odgovornost prevoznika omejena s konvencijo CMR v mednarodnem transportu

in z lokalno zakonodajo v domačem transportu. Po zakonu je odgovornost prevoznika

določena na kilogram bruto teže tovora, in sicer 8,33 SDR za kilogram kosmate teže poškodbe

ali manjka blaga. Odškodnina v slučaju zamude ne more presegati višine voznine.

109

−

Kargo zavarovanje krije tudi nevarnosti za škode, ki so posledica višje sile. Obstaja možnost

zavarovanja proti specialnim rizikom, za katere prevoznik ne odgovarja. Prevoznik ne

odgovarja za škode, ki so posledica višje sile (potres, poplave …).

−

−

−

Povrnitev škode z naslova kargo zavarovanja je dokaj hitra, saj je obveznost zavarovanca

oziroma lastnika tovora, da dokaže, da je škoda nastala na zavarovani relaciji in zavarovanem

tovoru ter obvesti zavarovalnico o nastanku škode ter priloži vso potrebno dokumentacijo. Če

se lastnik tovora zanaša, da ima prevoznik urejeno primerno zavarovanje, obstaja velika

verjetnost, da ostane brez povrnjene škode. Ta ima običajno zavarovano svojo odgovornost za

poškodbo na tovoru, lahko pa se zgodi, da ga nima, saj to zavarovanje ni obvezno. Prvi korak

je ugotavljanje, ali prevoznik odgovarja za škodo ali ne. V primeru, da ne odgovarja, pomeni,

da mora lastnik tovora stroške škode nositi sam. V primeru, da odgovarja za škodo, se najprej

ugotavlja, ali ima prevoznik sklenjeno zavarovanje odgovornosti. Če se zgodi, da prevoznik

nima urejenega tega zavarovanja, mora lastnik tovora (oškodovanec) izterjati škodo

neposredno od prevoznika. Ni nujno, da ima prevoznik denarna sredstva, lahko je nelikviden.

Ko ima prevoznik urejeno zavarovanje odgovornosti, se pogosto dogaja, da ne priznava svoje

odgovornosti in ne priloži ustrezne dokumentacije in zato je čas povrnitve škode lahko zelo

dolgotrajen. Poleg tega nudi zavarovalnica izplačilo škode le do določenega limita, kargo

zavarovanje pa do zavarovalne vsote, ki je bila določena ob sklenitvi zavarovanja.

Odškodnina se pri kargo zavarovanju izplača oškodovancu, pri zavarovanju odgovornosti

prevoznika pa zavarovancu – prevozniku. Oškodovancu se odškodnina izplača le v primeru

pooblastila, katerega je dal zavarovanec zavarovalnici. Tu lahko nastopi težava, kajti

prevoznik je lahko insolventen, v finančnih težavah. Če zavarovalnica nima pooblastila za

izplačilo odškodnine oškodovancu, bo izplačala zavarovancu – prevozniku, ta pa bo zaradi

finančnih težav denar zadržal.

Pri zavarovanju prevozniške odgovornosti se pojavlja še ena težava, in sicer ko se tovor

prevaža z različnimi prevoznimi sredstvi. Težko je ugotoviti, na katerem delu prevoza je

škoda nastala in od katerega prevoznika se bo zahtevala odškodnina. [2], [3], [4]

V nadaljevanju je prikazana tabela, ki prikazuje rast vplačanih premij v odstotkih od leta 2015 do

leta 2019. Razvidno je, da zavarovanje prevoza blaga upada, viša pa se postavka zavarovanja

odgovornosti pri uporabi motornih vozil, v katerem je vključeno zavarovanje prevozniške

odgovornosti za blago v cestnem prometu

Tabela 1: Rast vplačanih premij v odstotkih [5]


Primer iz prakse: Reševanje škode iz zavarovanja odgovornosti za blago v cestnem prometu

Prevoznik Globus, d. o. o. ima sklenjeno zavarovanje prevozniške odgovornosti v cestnem prometu.

Pošiljatelj Atlantic Grupa, d. d. tovor pošilja podjetju Billa v Avstrijo. Pri prevozniku se je med

prevozom na kamionu vnel požar. Tovor, ki ga je prevažal, je bil popolnoma uničen.

Ker ima Atlantic Grupa urejeno kargo zavarovanje, jim je bila škoda izplačana s strani

zavarovalnice Allianz Hrvatska, d. d. Tuja zavarovalnica jim je povrnila škodo, nakar je vložila

regresni zahtevek na prevoznika, ta pa je zahtevek odstopil v reševanje svoji zavarovalnici

110


Sava, d. d. Predložil je še polico, fotografije, zapisnik o ogledu škode, CMR‐potni list, račun celotne

pošiljke, regresni zahtevek tuje zavarovalnice. Po pregledu celotne dokumentacije je bila

odškodnina nakazana tuji zavarovalnici.

Kaj bi se zgodilo, če prevoznik ne bi imel zavarovanja prevozniške odgovornosti v cestnem

prometu? V tem primeru, bi moral prevoznik plačati odškodnino iz lastnih sredstev, kar ga lahko

pripelje do velikih finančnih težav, če je odškodnina visoka.

Primer iz prakse: Reševanje škode kargo zavarovanja

Iz Nemčije je v podjetje Seka, d. o. o. prispel tovor, ki ga je pripeljal prevoznik Globus, d. o. o. V

podjetju je prišlo do poškodbe tovora, saj je viličarist na paleti poškodoval tovor, ki je bil pravilno

ovit v folijo na način, da jo je prebodel z vilicami. Zanima nas, kdo uveljavlja odškodninski

zahtevek in iz katerega zavarovanja.

−

−

Seka, d. o. o., ima urejeno kargo zavarovanje. Zavarovalnica bo ob prejemu odškodninskega

zahtevka in ob predložitvi celotne dokumentacije izplačala odškodnino podjetju Seka, d. o. o.

Seka, d. o. o. nima sklenjenega kargo zavarovanja. V tem primeru bo moralo podjetje kriti

škodo iz lastnih sredstev.

4 REZULTATI

Nemalokrat se zgodi, da prevozniki zavajajo pošiljatelje oziroma lastnike tovora, da imajo že oni

sami urejeno zavarovanje. Zavajajo lahko hote ali nehote. Prevozniki imajo vedno zavarovano le

svojo odgovornost v skladu s predpisi in še to omejeno po višini, ne pa samega tovora. Interes

zavarovanja je seveda povezan z lastnino na blagu v transportu. Zato je tudi zelo pomembno

poznavanje prehoda nevarnosti uničenja, poškodovanja ali izgube tovora s pošiljatelja na kupca.

5 ZAKLJUČEK

Nepoznavanje, možnost prihranka in nerazumevanje teh zavarovanj ter nevednost in kakšne so

lahko posledice ob škodnem dogodku so po mojem mnenju razlog, da se tovor še vedno ne zavaruje

v dovolj veliki meri, saj kot vidimo, podatki kažejo, da se vplačevanje premij pri kargo zavarovanju

iz leta v leto zmanjšuje.


[1] S. z. z. g. i. z., Izobraževanje zavarovalnih zastopnikov in posrednikov, Ljubljana: Slovensko

zavarovalno združenje g. i. z., 2010.

[2] A. Pirš, Transportno zavarovanje, Portorož: Fakulteta za pomorstvo in promet Portorož, 2000.

[3] S. Zupančič, Mednarodni transport in transportno zavarovanje, Ljubljana: Ekonomska fakuleta

Ljubljana, 2016.

[4] F. Žohar, Logistika in transport, Celje: Visoka komercialna šola, 2005.

[5] S. z. združenje, Statistični zavarovalniški bilten 2020, 2021, dostopno http://szb.zavzdruzenje.si/szb-2020.html#SZB.

111

KAPACITETNA ANALIZA ŠTIRIKRAKEGA KRIŽIŠČA

Darko Kovačević, mag. Marino Medeot

Prometni sistem bistveno vpliva na učinkovitost gospodarstva in družbeni razvoj določenega okolja.

Zato lahko rečemo, da prometna ureditev predstavlja ožilje vsakega urejenega okolja, bodisi

urbanega ali ruralnega. V prispevku je prikazan kapacitetni izračun, ki podaja odgovor, ali bo

križišče preneslo predvidene prometne obremenitve, ki bodo nastale ob začetku obratovanja novega

poslovnega objekta v konkretnem urbanem območju. V kapacitetnem izračunu so podane

raziskovane variante: obstoječe stanje z novim priključkom, semaforizacija križišča in krožno

križišče. Kapacitetni izračun je izdelan s programskim orodjem SIDRA INTERSECTION 8, skladno

z metodologijo HCM in Pravilnikom o projektiranju cest. V prispevku so predstavljeni simulirani

postopki in pristopi raziskave ter njihovi rezultati.

Ključne besede: cestni promet, križišče, krožišče, kapacitetni izračun, prometna propustnost

vozil

1 UVOD

Dobro načrtovan cestni sistem mora omogočati varen, udoben, hiter in ekonomičen potek prometa.

Predstavlja sistem cest, ki se križajo kot vozlišča in tudi križišča. Križišča morajo omogočati čim

bolj podobne vozne razmere, kot so na posameznih odsekih ceste. Za vsako poseganje v ureditev

prometa potrebujemo povod. Tudi za urejanje križišča je tako. Mobilnost potnikov in tovora se

veča, zato se mora tudi prometna infrastruktura temu prilagajati. Cestnoprometna infrastruktura je

načrtovana in grajena za določeno raven prometnih obremenitev. Ko se te spremenijo, se zgodi, da

nekatere ceste, predvsem pa križišča, niso več ustrezne. Največkrat se odločamo za spremembo v

ureditvi križišča, ko se pojavijo zastoji z dolgimi vrstami avtomobilov. To običajno pomeni

prevelike časovne zamude. Lahko se poveča število prometnih nesreč, kar preprosto pomeni, da gre

za neprimerno rabo prometne infrastrukture, ki lahko pripelje do zmanjšanja prometne varnosti. Ni

vedno potrebno delati velikih posegov. Včasih zadostuje manjša korekcija ali dopolnitev.

Pogostokrat pa problem zahteva temeljito rekonstrukcijo križišča.

Možnosti za urejanje križišč je več. Pri tem je najpomembnejša naloga, da glede na funkcijo in

napovedane prometne obremenitve izberemo takšno vrsto križišča, ki bo v načrtovani dobi

zagotavljala ustrezno raven prometne varnosti, zadostno propustnost in predpisan nivo uslug. Pri nas

je pojav krožnih križišč povzročil zamenjavo velikega števila klasičnih križišč. Dejstvo je, da so

krožna križišča prometno varnejša in imajo praviloma večjo prometno prepustnost kakor ostali tipi

križišč. Kljub vsem dobrim lastnostim krožnih križišč se lahko izkažejo tudi za slabo rešitev, če se

uporabljajo nepremišljeno.



Predmet obravnavane raziskave v članku je kapacitetna preveritev obstoječega trikrakega križišča z

možnostjo priključitve dostopne ceste do industrijskega objekta preko četrtega kraka. Obstoječe

križišče je trikrako nesemaforizirano križišče Obrtniške ulice in državne ceste R1-215/1162 Trebnje

–Mokronog. Predvideni objekt se navezuje kot četrti krak v obstoječem križišču. Skladno s

predvideno industrijsko pozidavo je bilo treba izračunati generacijo in atrakcijo novega objekta ter

kapacitetno preveriti obstoječe križišče. Osnovo za kapacitetni izračun je predstavljala obstoječa

oziroma predvidena geometrija križišča in obstoječe prometne obremenitve (štetje prometa) z

112


upoštevanjem predvidenih prometnih obremenitev. Kapacitetna preveritev se je izdelala za obdobji

jutranje in popoldanske konice v izhodiščnem letu in na koncu desetletne planske dobe. Kapacitetni

izračuni so izdelani s programskim orodjem SIDRA INTERSECTION 8.0, skladno z metodologijo

HCM, ki se uporablja v Sloveniji za tovrstne kapacitetne izračune.

Kljub številnim pozitivnim učinkom razvoja prometne infrastrukture in prometnih sredstev nastajajo

številne težave, kot so:

−

−

−

−

promet narašča hitreje kot infrastruktura (zastoji, zamude);

prometne nesreče;

obremenjevanje okolja (hrup, emisije plinov, emisije trdih delcev);

klimatske spremembe, povzročene z emisijami toplogrednih plinov;

− različne migracije itd. [1]

Prometno načrtovanje se srečuje z dvema nasprotujočima si problemoma:

−

želimo hitreje, dalje, ceneje potovati, proizvajati, pošiljati blago …;

−

na drugi strani pa želimo bivati kakovostno, brez hrupa, emisij, odpadkov, zabetoniranih

površin, se gibati varno in zanesljivo. [1]

Pri načrtovanju prometa je izredno pomembno tudi mobilnostno obnašanje. Ta pojem predstavlja

vzorec mobilnosti, ki vsebuje število potovanj na dan, namen potovanja, izbor časa in cilja ter izbor

načina potovanja. Potovalne navade oziroma mobilnostno obnašanje posameznika je odvisno od več

dejavnikov, kot so:

−

−

posameznikov subjektivni vrednostni sistem;

posameznikove objektivne življenjske situacije;

− objektivni dejavniki okolja, v katerem posameznik živi. [2]

Pri načrtovanju prometa želimo vplivati na spremembo mobilnostnega vzorca, predvsem na

spremembo izbora sredstva, spremembo izbora časa, cilja ali poti potovanja, pa tudi na spremembo

pri organizaciji potovanja. Upoštevati in poznati moramo vzroke in procese mobilnostnega

obnašanja. Dejavniki, ki vplivajo na mobilnost, so osebni življenjski (starost, velikost gospodinjstva,

spol, izobrazba, zaposlitev, dohodki, delovni čas …) in splošni družbeni (poselitvena struktura,

ponudba in kakovost ponudbe prevoza, razpoložljivost in pogoji uporabe osebnih prevoznih sredstev,

telekomunikacije, institucionalna in pravna ureditev, letni čas in vreme, vrednostni družbeni sistem

…). Tako imamo v različnih okoljih dokaj različne mobilnostne vzorce. Na dejavnike mobilnosti

vplivajo osebne življenjske situacije, kot tudi splošni oziroma družbeni elementi.

Prometno načrtovanje je del prometnega inženirstva in se ukvarja s povezavami med rabo prostora in

potovalnimi navadami, povpraševanjem in načrtovanjem ter vrednotenjem in programiranjem

prometnih naprav, vključno s cestami, javnim potniškim prometom, kolesarskim prometom in

prevozom tovora. Elementi prometnega sistema so:

−

−

prometna infrastruktura;

prevozna sredstva;

−

človek (ki se pojavi kot objekt prevoza ali kot subjekt prevoznega postopka).

Prometna raziskava poteka po naslednjih korakih:

113

−

−

−

analiza problema;

priprava variant ukrepov;

ugotavljanje posledic različnih variant ukrepov;

− ovrednotenje posledic različnih variant ukrepov. [3]

Metodologija za izdelavo študije ureditve križišča predstavljajo med seboj povezani koraki:

−

−

indentifikacija problema v obstoječem križišču (zastoji, zamude, prometne nesreče, drugi

vzroki …);

pobuda za ureditev križišča (pristojni državni uradi, občine, lokalna skupnost, uporabniki cest,

policija, investitorji vplivnih objektov);

−

−

−

−

identifikacija potrebnih analiz in ciljev ureditve (priprava projektne naloge za izdelavo študije

križišča);

preverjanje in izbor usposobljenega izvajalca za izdelavo študije ureditve križišča;

izdelava študije križišča;

predstavitev rezultatov študije pobudnikom in ostalim vpletenim s predlogi nadaljnjih

ukrepov. [4]

Pri izboru optimalne ureditve križišča je treba upoštevati naslednja merila:

−

−

−

−

−

−

merilo prepustnosti in ravni uslug;

merilo prometne varnosti;

funkcionalno merilo;

projektno-tehnično merilo;

prostorsko merilo;

okoljsko merilo;

− ekonomsko merilo. [4]

Merilo prepustnosti pomeni ugotavljanje ravni prepustnosti križišča in temu primerno kontrolo ter

izbiro elementov križišča (število prometnih pasov, preveritev potrebe po usmerjevalnih pasovih,

izbira načina vodenja prometnih tokov).

Prometna varnost bi morala biti med najpomembnejšimi merili za ugotavljanje ustreznosti križišča.

Vendar pa se pri nas križišča pogosto preurejajo samo s ciljem preprečevanja prepustnosti in

zmanjševanje zamud. Prometni varnosti se velikokrat posvečamo, ko že število nesreč preseže neko

družbeno sprejemljivo raven.

Funkcionalno merilo predstavlja presojo pred prenovo križišča, ki zahteva vnaprejšnje ugotovitve,

kakšna je funkcija že obstoječega križišča. Ugotavljamo najprej ustreznost lokacije in položaja v

cestni mreži glede na vlogo križišča in tip prometa, ki se ali se bo odvijal preko križišča.

S prostorskim merilom ugotavljamo, ali je za posamezni način ureditve križišča, ki ustreza

funkcionalnemu merilu, merilu prepustnosti in prometne varnosti, na obravnavani lokaciji na voljo

dovolj prostora oziroma ali obstajajo kakšne prostorske omejitve (objekti, infrastruktura, zavarovana

območja, lastništvo zemljišča), ki onemogočajo umestitev križišča v prostor.


114


Okolijsko merilo predstavlja enega izmed dejavnikov pri izboru posamezne rešitve križišča, ki

predstavlja tudi usklajenost predvidenega novega oziroma rekonstruiranega zemljišča z obstoječo

okolico oziroma prostorom, kjer se križišče nahaja. Oblika, ureditev in lokacija križišča je pogojena

tudi z lego glede na širšo okolico (urbana, ruralna).

Projektno-tehnično merilo se nanaša glede na dane razmere na območju predvidene ali obstoječe

lokacije križišča, s katerim preverjamo, kakšne so možnosti uporabe posameznega načina ureditve

križišča glede na okoliščine na obravnavani lokaciji. [5]


Predmet raziskave je kapacitetna analiza variant ureditve novega priključka za potrebe navezave

proizvodno-poslovnega objekta na parcelah št. 547/5 in 547/6, k. o. 1422 Trebnje, na državno cesto

R1-215/1162 Trebnje–Mokronog. Obstoječe križišče je trikrako nesemaforizirano križišče Obrtniške

ulice in državne ceste R1-215/1162 Trebnje–Mokronog. Predvideni objekt se navezuje kot četrti krak

v obstoječem križišču. V sklopu prometne študije je bilo potrebno izdelati kapacitetni izračun, ki bi

podal odgovor, ali bo križišče preneslo predvidene prometne obremenitve, ki bodo nastale ob

začetku obratovanja novega poslovnega objekta.

V kapacitetnem izračunu so preverjene variante:

−

−

−

obstoječe stanje z novim priključkom (štirikrako nesemaforizirano križišče);

semaforizacija križišča;

krožno križišče.

Slika 1: Območje obdelave [6]

Prometna študija temelji na podlagi štetja prometa, ki je bilo izvedeno v decembru 2019, in nove

generacije prometa. Podatke o prometni generaciji je glede na predvidene podal investitor.

Kapacitetni izračun je izdelan s programskim orodjem SIDRA INTERSECTION 8, skladno z

metodologijo HCM in Pravilnikom o projektiranju cest. Analizirani sta obdobji jutranje in

popoldanske konice ob koncu 10-letnega planskega obdobja (rekonstrukcija). V sklopu prometne

študije je izdelana analiza prometnih nesreč na območju križišča, v zaključku pa je podan predlog

najprimernejše ureditve križišča.

Za navezavo proizvodno-poslovnega objekta v Starem trgu v Trebnjem na državno cesto

R1-215/1162 Trebnje–Mokronog je predviden novi priključek. Predvidena prometna ureditev je

prikazana na sliki 2. Iz smeri Mokronoga je predviden levi zavijalni pas približno 40 metrov.

115

Slika 2: Prikaz območja novega priključka [6]

S strani naročnika smo prejeli podatke o predvideni kapaciteti in načinu obratovanja poslovnega

objekta. Obratovalni čas objekta bo med 6. in 22. uro od ponedeljka do petka. Zaposlenih bo največ

10 delavcev v dopoldanski izmeni in 6 delavcev v popoldanski izmeni. Za potrebe dostave

materialov in odvoza izdelkov bo tedensko pripeljalo največ 5 kamionov do 7,5 t. [6]

V kapacitetnem izračunu je tako upoštevano, da v jutranji konici območje polni skupno 10 vozil, 5

vozil iz smeri Trebnjega in 5 vozil iz smeri Mokronoga. V popoldanski konici območje prazni

skupno 10 vozil (ponovno 5 vozil v smeri Trebnjega in 5 vozil v smeri Mokronoga) ter polni skupno

6 vozil, 3 iz smeri Trebnjega in 3 iz smeri Mokronoga.

Za potrebe kapacitetne preveritve je bilo 4. 12. 2019 izvedeno štetje prometa s pomočjo

videokamer. Štetje se je izvajalo v obdobju od 6. do 18. ure, ločeno po smereh in strukturi prometa.

Na sliki 3 je prikazana lokacija štetja prometa z oznakami priključnih krakov.


Slika 3: Lokacija štetja prometa z oznakami priključnih krakov [6]

116


Štetje se izvajalo v začetku meseca decembra, ki je glede prometnih obremenitev karakterističen

ostalim mesecem. To je razvidno iz podatkov dnevnih obremenitev za leto 2018, števnega mesta 903

Dol pri Trebnjem, ki je v bližini obravnavanega območja.

4 REZULTATI

Kapacitetna preveritev obravnavanega križišča je izdelana s pomočjo programskega orodja SIDRA

INTERSECTIONS 8.0. SIDRA, ki se uporablja za analizo križišč in nivoja uslug in omogoča

modeliranje najrazličnejših geometrij in variant križišč, prometnih obremenitev, semaforskih naprav

in drugih prometnih režimov. V kapacitetnem izračunu je preverjeno stanje križišča z novim

priključkom. V izračunu sta preverjeni še varianti semaforiziranega in krožnega križišča.

Slika 4: Štirikrako nesemaforizirano križišče

Slika 5: Prikaz variante semaforiziranega križišča

117

Slika 6: Prikaz variante krožnega križišča

Na osnovi vnesenih podatkov v model je program ponudil rešitve, kot so razvidne s sledečih slik.


Slika 7: Prikaz kapacitetnih parametrov nesemaforiziranega križišča v konici

118


Slika 6: Prikaz variante krožnega križišča

Na osnovi vnesenih podatkov v model je program ponudil rešitve, kot so razvidne s sledečih slik.

Slika 7: Prikaz kapacitetnih parametrov nesemaforiziranega križišča v konici

119

Slika 8: Prikaz kapacitetnih parametrov semaforiziranega križišča v konici


Slika 9: Prikaz kapacitetnih parametrov krožnega križišča v konici

Predmet raziskave je kapacitetna analiza variant ureditve novega priključka za potrebe navezave

novega proizvodno-poslovnega objekta na državno cesto R1–215/1162 Trebnje–Mokronog.

Obstoječe križišče je trikrako nesemaforizirano križišče Obrtniške ulice in državne ceste

R1-215/1162 Trebnje–Mokronog. V kapacitetnem izračunu so preverjene variante: obstoječe stanje z

novim priključkom (štirikrako nesemaforizirano križišče), semaforizacija križišča in krožno križišče

zunanjega premera D = 32 metrov. Uporabljen model simulacije prometne obremenitve je pokazal,

da sta semaforizacija križišča ali rekonstrukcija v krožno križišče varianti, ki bi zagotavljali

sprejemljivo pretočnost prometa.

5 ZAKLJUČEK

Raziskava v prispevku skuša podati strokovno podlago za odločanje, katera varianta urejanja

prometa oziroma možnosti četrtega priključka bi bila ustrezna v konkretnem primeru obstoječega

120


nesemaforiziranega trikrakega križišča državne in lokalne ceste. Četrti priključek bi bil namenjen

dostopu do industrijskega objekta v naselju Stari trg v Trebnjem. V kapacitetnem izračunu so zato

na podlagi dejanskih prometnih obremenitev in predvidene generacije prometa preverjene različne

variante urejanja prometa. Z vidika povečanja prepustnosti križišča sta sprejemljivi semaforizacija

križišča in rekonstrukcija v krožno križišče. Krožno križišče daje ob koncu planske dobe ugodnejše

kapacitetne rezultate, vendar zahteva večji poseg v prostor. Glede na analizo prometnih nesreč

posebni ukrepi za umirjanje prometa ali povečanje prometne varnosti niso potrebni. Izbiro

najprimernejše geometrije križišča je treba poleg prepustnosti ovrednotiti tudi na podlagi drugih

meril (prostorskih, ekonomskih, okoljskih …).


[1] M. Lep, B. Mesarec, D. Sever, I. Čerpes in S. Težak, Planiranje prometa. Maribor: Fakulteta za

gradbeništvo, 2015.

[2] S. Leben, Metodologija za izbor optimalne ureditve križišča – preveritev na konkretnem

primeru, diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 2009.

[3] T. Tollazzi, T. Maher, M. Renčelj in Z. Zavasnik, Analiza značilnosti krožnih križišč na

državnem cestnem omrežju, Gradbeni vestnik, 2005, let. 54, str. 178–183.

[4] Tehnična specifikacija za javne ceste, TSC 03.341 Krožna križišča, 2011, Republika Slovenija,

Ministrstvo za promet.

[5] P. Vogrinec, Metodologija za dimenzioniranje nesemaforiziranih nivojskih križišč, diplomska

naloga. Maribor: Univerza v Mariboru, 2010.

[6] Interna literatura podjetja Appia d. o. o., Leskoškova 9E, Ljubljana.

121

KOMPONENTE USPEŠNEGA TRANSPORTA

Rebecca Perše, Dijana Ivić

V prispevku so opisane vse komponente, ki prispevajo k uspešnemu tovornemu transportu v cestnem

prometu. Vsebina je predvsem namenjena temu, da razmislimo, kaj vse vpliva na transport in kako

pomemben je vsak član, ki tvori transportno verigo. Dandanes lahko kaj hitro pozabimo na

transportne verige in imamo vse za samoumevno, kot recimo vse artikle na polici priljubljene

trgovine ali recimo hitre in kakovostne servise. Velikokrat se ne zavedamo, da za vsem tem stoji

veriga ljudi, ki nam vse to zagotavlja. Pozabimo tudi na voznike tovornih vozil, ki so zgolj ljudje in

imajo kljub vsemu svoje potrebe in za boljše dobro vseh nas žrtvujejo čas, ki bi ga lahko posvetili

svojim družinam. Zato je tudi smiselno predstaviti zadovoljstvo vseh delavcev na primeru.

Ključne besede: transport, podjetje, voznik

1 UVOD

Dandanes si ne znamo predstavljati življenja brez cestnega tovornega transporta, ki poskrbi, da ima

vsak posameznik vse na dosegu roke in s tem olajšan vsak dan. S tem prihranimo tako čas kot denar

posameznika. Redko kdo pa se vpraša, kako sploh transport poteka. Pri uspešnem transportu je

pomembno, da prometnik transportnega podjetja ali disponent dobro pozna delo voznikov in

specifikacije vozil ter mesta nakladov, da ne pride do raznih nevšečnosti, kot so zamuda,

nezmožnost naklada, slaba volja voznikov itd. Razumevanje voznikov pa doprinese ne le dobre

medsebojne odnose, ampak tudi večjo varnost, saj z dobrimi odnosi in razumevanjem vozniki niso

pod takšnim stresom, kot bi bili sicer. Veliko znancev, ki opravlja poklic voznika, pravi, da je boljše

delo v manjših transportnih podjetjih, kjer človek ni le številka, kot v večjih podjetij, kjer obstaja

velika možnost, da po daljšem času zaposlitve voznik še vedno ne pozna vseh svojih nadrejenih

osebno. Ker ljudje nismo roboti, nam ta pristni človeški stik zelo veliko pomeni in pripomore k

boljšemu delovanju posameznika. Zato je pomembno, da se zavedamo, da je vsak človek

pomemben v transportni verigi, saj le tako lahko tvorimo uspešno celoto oziroma v našem primeru

uspešno izveden cestni tovorni transport.

2 TEORETIČNA IZHDIŠČA

Da si lahko postavimo ustrezna teoretična izhodišča, je pomembno razumevanje osnov, kot so

dokumentacija in posamezniki, vpleteni v cestni tovorni transport. Sprva moramo imeti registrirano

podjetje. V primeru, da smo samostojni podjetnik, mora biti podjetje vpisano oziroma prijavljeno v

AJPES. Če pa imamo d. o. o., mora biti registriran pri okrajnem sodišču.

Pred tem pa je pomembno, da ima odgovorna oseba za podjetje pridobljeno izobrazbo odgovorne

osebe v prometu. Z opravljenim izpitom pridobi licenco. Potem lahko začnemo s pridobitvijo

licence skupnosti, ki je glavni dokument, da lahko opravljamo prevoze tovora. Za pridobitev licence

mora podjetnik ali pravna oseba vložiti zahtevek na Gospodarsko zbornico Slovenije ali na Obrtno

zbornico Slovenije. [1]

Podjetje mora imeti v lasti ali najemu tudi vozila, ki so potrebna za opravljanje določene oblike

cestnega tovornega transporta, saj je od vrste vozila odvisno, kaj se bo transportiralo in v kakšnih

količinah. Od vozila pa je odvisno tudi, ali bo namenjen zgolj notranjemu transportu, torej

dnevnemu transportu, ali tudi zunanjemu oziroma mednarodnemu transportu. To pogojuje predvsem

spalna kabina, brez katere mednarodni cestni transport ne bi bil mogoč.


122


Voznik tovornega vozila je pomemben sestavni del tovornega transporta v cestnem prometu, saj

brez njega opravljanje le-tega ne bi bilo mogoče. Ker pa ne more vsak voziti vozila večjih dimenzij,

je pomembno, da ima zakonsko določena potrdila oziroma izpite. To sta vozniški izpit C-kategorije

za tovorno vozilo, priporočljiv pa je tudi izpit E-kategorije, ki se ga opravlja za priklopnik. Z

opravljenim izpitom C-kategorije voznik pridobi dovoljenje za upravljanje vozil, katerih največja

dovoljena masa presega 3500 kg v cestnem prometu. Vozniški izpit lahko bodoči voznik opravlja

pri kateri koli pooblaščeni avtošoli za izvajanje in opravljanje zgoraj navedenih kategorij. Postopek

se prične z uspešno opravljenim zdravniškim pregledom, s katerim potrdimo fizične sposobnosti

kandidata. Nadaljuje pa se s poslušanjem predavanj o cestnoprometnih predpisih oziroma CPP. Po

opravljenih CPP ima kandidat možnost prijave na teoretični izpit iz izbrane kategorije na kateri koli

Upravni enoti v Sloveniji. Če je njegov izpit uspešen, lahko prične s praktičnimi urami v tovornem

vozilu. Po opravljenem programu vožnje se lahko prijavi na zaključno izpitno vožnjo. Enak pa je

postopek tudi za kategorijo E, ki jo opravlja po opravljeni C-kategoriji.

Za vožnjo po Sloveniji in evropskih državah je potrebno imeti opravljeno tudi Temeljno poklicno

kvalifikacijo. TPK ali temeljna poklicna kvalifikacija voznika v cestnem prometu je teoretičen in

praktičen preizkus za voznike C- in D-kategorije. Kandidat z opravljenim vozniškim izpitom zgoraj

omenjenih kategorij opravlja teoretični in praktični del izpita pri državni komisiji. Z opravljenim

TPK se voznik odpravi na Upravno enoto, kjer vloži zahtevek za vpis kodo 95 v vozniško

dovoljenje. K zahtevku mora priložiti tudi kopijo spričevala o opravljeni TPK. Kodo 95 mu v

vozniško dovoljenje vpišejo pod opombe in velja 5 let. Podaljšuje se jo lahko na 5 let v obsegu

35 ur ali vsako leto sproti v obsegu 7 ur. [2]

Da pa vse skupaj funkcionira, je tu prometnik, ki išče in usklajuje prevoze, ki jih vozniki opravljajo.

Tako deluje kot glavni organizator transporta v dotičnem podjetju. Zato je pomembno, da pozna

svoj vozni park in zmogljivosti voznikov in vozil. Seznanjen mora biti tudi z možnimi načini

naklada. Prav tako pa mora poznati tudi delovni čas voznika in biti dosegljiv 24 ur za reševanje

kakršnih koli težav, ki se pojavijo med transportom.

Za prevoz pa so pomembne tudi urejene prevozne listine. V cestnem tovornem transportu je

najpogostejši dokument CMR. CMR je kratica za francosko ime dokumenta Convention relative au

contrat de transport international de marchandises par route, kar v slovenščini pomeni Sporazum o

pogodbi za mednarodni prevoz tovora po cesti. Ta sporazum je pomemben za pošiljatelje pošiljke,

prevoznika in prevzemnika, saj ureja potek transporta ter jamstvo pri zamudah, izgubah ali

poškodbah tovora. Kratica CMR sicer označuje sporazum oziroma konvencijo, a v praksi se

uporablja kot oznaka prevozne listine oziroma tovornega lista. Ta pa se uporablja vedno, kadar je

vsaj ena država, torej tista, iz katere gre tovor, ali tista, v katero gre tovor, članica konvencije CMR,

kar so danes vse evropske države in še nekaj drugih. [3]


Pri eksperimentalnem delu je predstavljena ena izmed možnosti transporta. Nanaša se na vožnjo

granulata iz Sežane (SLO) v Gyor (HU) ter vožnjo GM-avtodelov iz skladišča v Budimpešti (HU) v

Trast Rugvica (CRO). Prevoz poteka z vlačilcem Scania R450 letnik 2016, za katerega je zapeta

prikolica s cerado tipa Mega proizvajalca Krone.

S štirimi vozili inventarnega parka prevažamo tovor po prevozni poti, kar je razvidno s slike 2.

Nosilnost vozila je 24 t. Koeficient tehnične sposobnosti voznega parka je 0,75. V točki A

nakladamo 0,2 t/min s koeficientom 1, čas razkladanja tovora pa znaša 60 minut ne glede na to,

koliko tovora imamo. V točki C nakladamo 0,13 t/min s koeficientom 0,5. Pri obeh nakladih in za

dokumentacijo porabimo 10 minut. v točki X na parkirišču opravimo 45-minutni odmor. V točki B

pa pred razkladom opravimo 9-urni počitek. Delovni čas traja 48 ur. Na mesec pa opravimo 10

123

voženj. Povprečna hitrost naloženega vozila znaša 80 km/h, praznega pa 88 km/h. Izračunati je

potrebno: prepeljano skupno količino tovora, izkoristek transportnega dela, koeficient izkoristka

prevožene poti, koeficient izkoristka delovnega časa, koeficient izkoristka delovnega časa v 48 urah

in proizvodnost.

Slika 1: Slika poti z Google Maps


Slika 2: Skica prevožene poti z razdaljami

Spodnji graf prikazuje pretečen čas na določeni točki poti. Tn predstavlja čas naklada v točki, tm

predstavlja čas urejanja dokumentacije, tvt predstavlja čas vožnje iz ene točke v drugo ter tr, ki

predstavlja čas razklada.

124


Graf 1: Časi poti in postankov

Legenda grafa:

3 – točka A (Sežana)

2 – točka B (Gyor)

1 – točka C (Budimpešta)

0 – točka D (Rugvica)

4 REZULTATI

V procesu transporta tovora je potrebno zagotoviti čim bolj optimalno povezavo posameznih krajev,

tako da bodo stroški transporta čim nižji oz. da bo čas potovanja čim krajši ter da bodo pri tem

upoštevani veljavni predpisi.

V tabeli je prikazana količina prepeljanega tovora, predstavlja količino, ki jo prepeljemo s tremi vozili

voznega parka, ki jih imamo v uporabi. Pri izkoristku transportnega dela izračunamo dejanski

izkoristek, ki ga delimo z maksimalnim izkoristkom. Tako dobimo koeficient izkoristka transportnega

dela, ki nam pove, da je naš izkoristek 53 %.

Koeficient izkoristka delovnega časa nam pove, koliko dejansko dela opravlja voznik, koeficient

izkoristka delovnega časa v 48 urah pa nam pove, da kljub vsem odmorom in počitkom v 48 urah

voznik dela 61 % celotnega časa.

Uspešno upravljanje večjega voznega parka je težka in zahtevna naloga, ki v današnjem času zahteva

ustrezno informacijsko podporo, ki s kvalitetnejšim pregledom nad delom voznega parka omogočajo

njegovo optimalno delovanje in zmanjšanje stroškov.

125

Tabela 1: Izkoristek transporta

5 ZAKLJUČEK

Glede na končne rezultate eksperimentalnega dela lahko opazimo, da v zgornjem primeru prometnik

organizira linijo, ki je konstantna. Glede na izkoristek tovornega transporta ni ravno najboljša,

vendar ima voznik v zgornjem primeru več prostega časa, kot bi ga imel v primeru, kjer bi vozil

zbirnik. Koeficient izkoristka delovnega časa je s tem manjši, vendar imamo tako bolj spočite

voznike, ki predstavljajo manjše tveganje za razne zaplete, ki so posledica človeške napake. S tem

lahko dokažemo tudi, da je v denarju veliko, ni pa vse, kajti vsi, ki sestavljajo uspešni tovorni

transport v cestnem prometu, morajo biti zadovoljni, saj tako pride do najmanj napak, ki nas

mogoče lahko več stanejo kot pa le razlika v zaslužku.


[1] GZS, Licence za opravljanje prevozov. Dostop 12. 5. 2021, https://www.gzs.si/skupne_naloge/

javna_pooblastila/vsebina/licence-za-opravljanje-prevozov-v-cestnem-prometu

[2] Prometni center Blisk, Temeljna kvalifikacija vozni/voznica v cestnem prometu, Ljubljana,

2016.

[3] Timocom, Transportni leksikon. Dostop 12. 5. 2021, https://www.timocom.si/lexicon/transportni

-leksikon/cmr


126

PREDELAVA KRMILNE OMARE ZA STISKALNICO GROZDJA

Andrej Vukšinič, Matevž Čadonič, Mihael Kolar

V članku je opisana predelava zastarelega krmilja stiskalnice grozdja. Sama stiskalnica drugače

deluje brezhibno. Pred predelavo je bilo potrebno analizirati delovanje trenutnega relejskega

krmilja. Med predelavo smo v krmilno omaro dodali krmilnik, nekaj ostalih komponent in zamenjali

neustrezne vodnike. Predelavo smo ustrezno dokumentirali. Na kratko je opisan uporabljeni

krmilnik in izboljšano delovanje stiskalnice po predelavi.

Ključne besede: stiskalnica, krmilje, krmilnik

1 UVOD

Zaradi zastarelega relejskega krmilja smo prišli na idejo o predelavi krmilne omare za stiskalnico

grozdja. Želeli smo doseči izboljšano delovanje stiskalnice z možnostjo poznejših nadgradenj. Po

analizi delovanja je sledilo načrtovanje same omarice in programa. Pri prenovi smo upoštevali

zaznane pomanjkljivosti v delovanju in varnostne zahteve, ki so se v času od izdelave stiskalnice

bistveno spremenile.

Podjetje Elmeko se ukvarja s strojegradnjo in servisiranjem strojev od leta 1994. Specializirani so za

izdelavo strojev za avtomobilsko in lesno industrijo, kar pa ne pomeni, da ne delujejo tudi na drugi

področjih.

2 ANALIZA STANJA

Stiskalnica grozdja (slika 1) proizvajalca Meaat Societa' Cooperativa je stara več kot 30 let.

Mehanski del stiskalnice deluje brezhibno, krmiljenje pa je izvedeno z relejsko tehniko (slika 2).

Študijski program MEHATRNONIKA

Slika 1: Stiskalnica grozdja

128

Študijski program MEHATRONIKA

Slika 2: Relejsko krmilje pred predelavo

Stiskalnica ima dva enaka trifazna motorja (slika 3). Na gredi imata različne prenose preko

jermenov. En motor služi za hitre gibe, drugi pa za počasne, in sicer v skladu z jermenicami na gredi.

Hitri gibi so namenjeni skrajšanju časa stiskanja, počasni za doseganje večje sile stiskanja in

posledično večji izkoristek stiskanja grozdja. Oba motorja sta na plošči, privarjeni na gred z ležajem.

Ob obremenitvi se plošča nagne na stran in preklopi odpiralno stikalo. Stikali sta dve, za vsak motor

eno. Ti stikali sta ključnega pomena za delovanje stiskalnice, saj preklapljata iz hitrega giba na

počasno. Stikala preklaplja posebna os, ki na začetnem ali končnem položaju razklene stikalo. V

primeru aktiviranja stikala se delovanje stiskalnice ustavi, jermen je nato potrebno ročno premikati,

dokler se končno stikalo ne deaktivira. Poleg teh dveh končnih stikal imamo tudi referenčno stikalo

(slika 4), ki služi za določitev začetnega stanja.

Slika 3: Motorja stiskalnice

129

Slika 4: Končno in referenčno stikalo

Vklop napajanje je izveden s samodržno vezavo kontaktorja. Motorja sta pred preobremenitvami

zaščitena s termoelektrično zaščito.

Stiskalnica ima dva načina upravljanja – ročno ali avtomatsko. Ročno upravljanje stiskalnice

omogočajo 4 tipke, po dve za vsako smer in vsako hitrost. Vsaka od tipk ustrezno preklopi svoj

kontaktor. Par kontaktorjev na motor ustrezno zamenjata med seboj dve fazi, kar povzroči

zamenjavo smeri vrtenja motorjev. Avtomatski način delovanja je deloval s pomočjo dveh časovnih

relejev, ki sta v ustreznih časovnih intervalih preklapljala kontaktorje.

3 PREDELAVA KRMILJA

Kot je vidno na sliki (slika 2), so bile povezave izvedene pretežno z rdečimi vodniki, kar otežuje

iskanje napak ali dodajanje komponent ali funkcij. Zamenjali smo vse vodnike, razen napajalnih in

vodnikov 24‐polnega konektorja, ki je priklopljen na stiskalnico.

Vse napajanje, trifazno omrežno za motorje, 24 V DC za napajanje PLK in transformator 24 V AC

za napajanje kontaktorjev, smo varovali z ustreznimi nadtokovnimi zaščitnimi napravami.

V prenovljeni krmilni omari (slika 5) se nahajajo:

− unitronicsov krmilnik Jazz R31,

−

24 V DC napajalnik za krmilnik,


−

−

−

−

−

−

−

24 V AC transformator za napajanje kontaktorjev,

nadtokovne zaščitne naprave,

glavno stikalo,

kontaktorji in releji,

motorska zaščitna stikala,

kanali za vodnike in

letve s sponkami.

130

Študijski program MEHATRONIKA

Slika 5: Prenovljena krmilna omara

Za primer vzdrževanja smo izdelali vezalno shemo, popis vodnikov, oznake napajanj in oznake

sponk. Dokumentirali smo tudi program krmilnika. Vsa dokumentacija je vložena v krmilno omaro.

Vrata krmilne omare so ostala nespremenjena.

4 KRMILNIK UNITRONICS JAZZ

Stiskalnica je krmiljena z Unitronicsovim krmilnikom Jazz JZ20‐J‐R31 (slika 7). Program je napisan

v proizvajalčevem programu U90 ladder. Naš krmilnik ima na voljo 20 vhodov in 11 izhodov. [1] Na

vhode so vezane vse uporabljene tipke in stikala, na izhode pa releji za vklapljanje kontaktorjev in

signalne lučke.

Slika 7: Uporabljen krmilnik Unitronics Jazz [1]

131

Programiranje z lestvičnim diagramom izhaja direktno iz relejske tehnike. Simbole (kontakte in

tuljave) postavljamo v »prečke lestve«, kjer navpični črti predstavljata napajalna vodnika. Kontakti

predstavljajo vhode, tuljave pa izhode. Tako vhodi kot izhodi niso nujno fizični, lahko gre tudi za

posamezne bite v pomnilniku krmilnika. Zaporedno vezani kontakti predstavljajo logično IN

operacijo, vzporedno pa ALI. Ob nalaganju programa na krmilnik ga le‐ta bere od leve proti desni in

od zgoraj navzdol.

Programiranje z lestvičnim diagramom izhaja direktno iz relejske tehnike. Simbole (kontakte in

tuljave) postavljamo v »prečke lestve«, kjer navpični črti predstavljata napajalna vodnika. Kontakti

predstavljajo vhode, tuljave pa izhode. Tako vhodi kot izhodi niso nujno fizični, lahko gre tudi za

posamezne bite v pomnilniku krmilnika. Zaporedno vezani kontakti predstavljajo logično IN

operacijo, vzporedno pa ALI. Ob nalaganju programa na krmilnik ga le‐ta bere od leve proti desni in

od zgoraj navzdol.

4 REZULTATI

Način delovanja je tudi s prenovljenim krmiljem ostal enak, torej ročen ali avtomatski. Naredili smo

tudi nekaj sprememb, in sicer v zvezi s končnimi stikali. Ko je eno od končnih stikal aktivirano, je

sedaj možen premik v nasprotno smer brez ročnega premikanja jermena. To je seveda aktualno

predvsem v ročnem načinu delovanja.

V avtomatskem načinu stiskalnica začne z delovanjem samo, če se nahaja v referenčnem položaju.

Če ta pogoj ni izpolnjen, jo je potrebno v referenčni položaj spraviti ročno. Avtomatski način začne

s hitrim gibanjem do prve aktivacije preobremenitvenega stikala, nato se vklopi počasno gibanje.

Ob drugi aktivaciji preobremenitvenega stikala se gibanje stiskalnice ustavi. Po nastavljenem času

se lahko počasni gibi nadaljujejo tolikokrat, kot je nastavljeno v programu. Po končanem stiskanju

se stiskalnica razklene, najprej 5 s počasnega gibanja potem pa hitro gibanje do aktivacije končnega

stikala.

V prenovljenem krmilju smo uvedli tudi zaščito pred hkratnim pritiskom več tipk hkrati tako, da

smo v serijo s krmilnimi releji vezali tudi odpiralne kontakte ostalih relejev, kar preprečuje hkratni

vklop več kontaktorjev. Testiranje programa je potekalo samo s krmilnikom, dokler ni bilo

delovanje programa takšno, kot smo si zadali. Šele takrat je potekalo testiranje stiskalnice. Ker je

sama stiskalnica delovala že prej, težav nismo zaznali.


5 ZAKLJUČEK

Predelava krmilja stiskalnice je popolnoma dosegla svoj namen. S krmilnikom je spreminjanje

parametrov bistveno enostavnejše kot v relejski tehniki. Tudi glede varnosti je novo krmilje

ustreznejše. Uporaba krmilnika omogoča tudi enostavnejšo nadgradnjo, kot na primer dodajanje

novih funkcij. Pojavila se je že ideja o avtomatiziranem črpanju stisnjenega soka, ko v podloženi

kadi doseže določen nivo in ustavi črpanje, kot pade pod najnižji nivo. V tem primeru bi bilo

potrebno dodati še pretočno črpalko in dva senzorja nivoja.


[1] Unitronics, Technical Specifications Model JZ20-R31/JZ20-J-R31, dostop 26. 6. 2021, https://

www.unitronicsplc.com/wp-content/uploads/2015/12/JZ20-R31_JZ20-J-R31_TECH-SPEC_01-

141.pdf

[2] Unitronics, Jazz®- PLC Controller With Integrated HMI, dostop 26. 6. 2021, https://

www.unitronicsplc.com/jazz-series-jazz/

132

NAVIJALEC POVEZOVALNIH TRAKOV

Blaž Novšak, Marjan Hočevar

V okviru predmeta Ekonomike podjetja smo imeli nalogo izdelave poslovnega modela, ki rešuje

neko konkretno težavo. Odločil sem se, da v okviru poslovnega modela razvijem idejo, ki se mi je

porodila pri delu v gozdu oziroma pri transportu lesa. Ko je les naložen na prikolico ali kamion, ga

je za namen transporta potrebno zavarovati, za kar uporabljamo povezovalne trakove. Ob tem se mi

je porodila ideja, in sicer kako uporabniku omogočiti, da po opravljenem transportu čim bolj

enostavno zvije povezovalne trakove. Ideja je bila izdelati produkt, ki bo olajšal delo zvijanja

povezovalnih trakov na roke ter posledično prihraniti na času zvijanja in urejenosti delovnega

prostora. Pri razvoju produkta mi je bil v veliko pomoč poslovni model v obliki vitkega okvira (Lean

Canvas), ki s svojimi devetimi gradniki uporabniku omogoči, da dobi celoviti sliko, ki je potrebna že

v fazi načrtovanja, razvoja in pri realizaciji poslovne ideje. Med razvijanjem produkta sem velik

poudarek dal enostavni in priročni uporabi. Zagotoviti sem moral, da je produkt odporen proti

koroziji ter da je primeren za vsakdanjo uporabo tudi v najzahtevnejših razmerah.

Ključne besede: povezovalni trakovi, navijalec, vitek okvir, poslovni model

1 UVOD

V sodobnem svetu pomeni poslovna ideja ključ do podjetništva in uspeha. To je lahko vodilo

vsakega izmed nas. Vsaka podjetniška dejavnost se prične z idejo. Ideja je rezultat umske

dejavnosti, ki nakazuje uresničitev ali izvedbo nečesa. Je zamisel. Ideja (še) ne rešuje problema niti

ne pomeni, da je to pravi korak do rešitve določenega problema. O vsaki ideji je potrebno razmisliti

kot o priložnosti in o vsakem problemu je potrebno razmišljati kot o ideji. [1]

Vsaka ideja, ki se nam zdi dobra, še ne pomeni poslovne priložnosti. Posamezna ideja oz. rešitev se

nam lahko zdi kot ustrezna in izvedljiva, vendar preden pridemo do poslovne ideje, je potrebno našo

idejo preveriti iz različnih zornih kotov, kar nam omogoča vitki okvir, prikazan na sliki 1. Tako si

zagotovimo dolgoročni uspeh. Pri vsaki ideji je potrebno najprej preveriti:

−

ali tak izdelek/storitev morda že obstaja,

Študijski program STROJNIŠTVO

−

−

−

−

ali jo je mogoče realizirati (osebna motivacija in znanje),

ali podjetje lahko izdela izdelek/storitev (materialni pogoji, človeški viri),

ali obstaja potencialno tržišče,

ali obstajajo finančne zmožnosti za pričetek.

134


Ideja postane poslovna priložnost, ko ugotovimo:

Slika 1: Vitek okvir (Lean Canvas) [2]

−

−

da je lahko dolgoročno tržno uspešna,

da jo je mogoče izvesti,

−

da je konkurenca brez težav ne more posnemati.

V kolikor smo poslovno idejo uspešno testirali oziroma preverili skozi vseh devet gradnikov kanvas

poslovnega modela in so rezultati potrdili naše domneve, je čas, da razmišljamo o začetku

poslovanja in realizaciji ideje.


Vitek okvir je odlično orodje oziroma pripomoček za mlada start up podjetja, ki se šele podajajo na

podjetniško pot. Prednost vitkega okvirja v primerjavi s klasičnim pristopom je v tem, da gre pri

vitkem okvirju za združitev, sočasni razvoj ideje (problema), izdelka, stranke in trga. Ključno

vprašanje, ki se pri tem pojavi, je, ali imam problem, ki ga je vredno rešiti. Vsaka podjetniška ideja

(izdelek, storitev) rešuje določen problem, »odpravlja bolečino« kupca. Večja kot je »bolečina«, ki

jo skušamo rešiti, več kot je ljudi, ki ima takšno »bolečino«, boljšo poslovno idejo imamo.

Moja poslovna ideja se je porodila med opravljanjem dela v gozdu in pri prevozu hlodovine, ko je

po končanem transportu potrebno povezovalne trakove (slika 2) pospraviti. Vedno sem bil v dilemi,

ali naj jih samo pospravim in pri tem tvegam, da se mi trakovi do naslednje uporabe prepletejo, kar

bi mi posledično pri ponovni uporabi vzelo veliko več časa, ali pa naj jih po končanem delu zvijem,

kar ob večjem številu trakov pomeni tudi več porabljenega časa za ročno zvijanje in truda, ki je pri

tem vložen. Ker pa se z omenjenim problemom srečujejo tudi avtoprevozniki, kmetje, gozdarji, se je

porodila ideja, kako in na kakšen način delo čim bolj poenostaviti.

Slika 2: Povezovalni trak [3]

135


Na osnovi gradnikov vitkega okvirja sem ugotovil, da imamo problem, ki ga je vredno rešiti.

Naredil sem raziskavo trga in ugotovil, da so ključni uporabniki produkta kmetje, gozdarji,

avtoprevozniki, ki za zavarovanje tovora uporabljajo povezovalne trakove.

Sledila je izdelava najosnovnejšega sprejemljivega produkta, imenovanega tudi MVP. Produkt sem

najprej skiciral na papirju, nato je sledila izdelava 3D-modela v modelirnem programu SolidWorks.

Med samim konstruiranjem sem že upošteval dimenzije produkta, poleg tega pa sem že razmišljal,

da bo produkt uporaben in priročen za uporabo. Nato je sledila izdelava delavniških risb za izdelavo

in nakup potrebnih komponent in materialov za izdelavo navijalca, kot so: ležaji, magneti, jeklo …

Kot sem že omenil, sem med razvijanjem produkta velik poudarek dajal lahki in enostavni uporabi,

zato sem v produkt vgradil pritrdilni magnet, s katerim se navijalec enostavno pritrdi na jekleno

površino. Za lažje in hitro vrtenje oziroma navijanje poskrbita dva kroglična ležaja, ki se nahajata v

ležajnem ohišju in sta z vijakom privijačena na magnet. Vse jeklene površino so galvansko cinkane,

kar pomeni, da je navijalec odporen proti koroziji in je pripravljen za vsakdanjo uporabo tudi v

najzahtevnejših razmerah.

Slika 3: Navijalec povezovalnih trakov


Nato je sledila izdelava prototipa (slika 3), ki je nastajal v moji delavnici. Ko je bil prvi produkt

končan, sem ga najprej testiral sam. Po prvi uporabi sem takoj opazil, da sem vgradil premajhen

magnet, zato sem ga zamenjal z večjim. Potem sem ga dal v testiranje dvema avtoprevoznikoma v

moji bližini. Njun odziv je bil zelo pozitiven, pohvalila sta predvsem uporabnost in ceno. Produkt

sta priporočala tudi ostalim, kar je sprožilo povpraševanje po njem.

4 REZULTATI

Potencial moje ideje je opazil tudi predavatelj Marjan Hočevar in me motiviral, da sem se z idejo

prijavil na tekmovanje POPRI, kjer se mladi v treh starostih kategorijah pomerijo v izboru

najboljših podjetniških idej mladih.

Na regijskem predizboru za JV Slovenijo in Posavje, ki ga je organiziral Podjetniški inkubator

Podbreznik iz Novega mesta, sem v svoji kategoriji zmagal in se neposredno udeležil na nacionalno

tekmovanje v organizaciji Tehnološkega parka iz Nove Gorice.

Na nacionalno tekmovanje, ki je potekalo 7. aprila 2021, so se iz štirih regij v vsaki starostni

kategoriji uvrstile prve tri ekipe. S produktom, poslovnim modelom in predstavitvijo sem uspel

136


najbolje prepričati zahtevno komisijo in ponovno osvojil 1. mesto (slika 4) ter tako premagal tudi

ekipo s Fakultete za elektrotehniko in računalništvo, ki je osvojila 2. mesto.

Poleg prvega mesta in denarne nagrade sem se uvrstil tudi na mednarodno tekmovanje EUSAIR

POPRI Youth, Jadransko-Jonske regije, na katerem sodelujejo ekipe iz 9 držav od Italije do Grčije.

Tudi na tem tekmovanju, ki je potekalo 11. in 12. maja 2021, sem uspel prepričati zahtevno

mednarodno komisijo, ki je v mojem poslovnem modelu in produktu prepoznala nekaj več kot pri

ostalih ekipah, kar mi je omogočilo, da sem ponovno uspel osvojiti 1. mesto (slika 5) in si tako

zagotoviti mesto v tretjem največjem ameriškem pospeševalniku M Acceleratorju iz Los Angelesa,

ki udeležencem omogoči sodelovanje na dvotedenskem virtualnem tečaju poslovnega modeliranja.

5 ZAKLJUČEK

Sodelovanje tako na nacionalnem kot na mednarodnem tekmovanju mi je poleg finančne nagrade,

udeležbe na 14-dnevnem virtualnem mentoriranju v M Acceleratorju iz Los Angelesa omogočila

veliko prepoznavnost v domačem in mednarodnem okolju, ki jo bom nadgradi z objavo produkta na

družbenih omrežjih. Trenutno delam na razvoju logotipa, ki ga bom uporabil v promocijske namene

tudi na produktu.

Na podlagi odzivov kupcev oziroma njihovega povpraševanja ocenjujem, da je moj produkt zelo

uporaben in priročen. Tako bom v tej smeri nadaljeval tudi v prihodnje in izdelal tudi kakšen nov

model navijalcev. Poleg tega si želim svojo delavnico posodobiti z novejšimi CNC-obdelovalnimi

stoji, s katerimi bi zmanjšal čas izdelave in posledično povečal prihodek. Ob tej priložnosti bi se

zahvalil mentorju Marjanu Hočevar in ostali podporni ekipi.


[1] Popri – podjetje za prihodnost priročnik za oblikovanje poslovnega modela, dostop 10. 2. 2021,

https://www.famnit.upr.si/sl/resources/files/novice/prirocnikpopri.pdf

[2] Lean Canvas, dostop 18. 2. 2021, https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Lean_Canvas.png

[3] Povezovalni trak – gurtna 5T, dostop 18. 2. 2021, https://tesi.si/vse_kategorije/orodja/

zascitna_oprema/1089/povezovalni_trak_gurtna_5t/.

137

Slika 4: Priznanje za 1. mesto na nacionalnem tekmovanju


Slika 5: Priznanje je 1. mesto na mednarodnem tekmovanju

138


PRIKOLICA ZA AVTOMATSKO NALAGANJE OKROGLIH BAL

Martin Derganc, Jože Pucihar

Prikolica za avtomatsko nalaganje bal se bistveno razlikuje od navadne prikolice. Pri navadni

prikolici potrebujemo dodatni delavni stroj za nalaganje, prikolica pa je uporabljena samo za

transport. Prikolica za avtomatko nalaganje bal to stori avtonomno, torej z uporabo enega

delovnega traktorja. Na prikolico se lahko naloži dvanajst okroglih bal. V primerjavi z drugimi

prikolicami je delo s prikolico veliko hitrejše in enostavnejše. Poveča se učinkovitost dela, zmanjšajo

se stroški proizvodnje, prihranek na času in gorivu je očiten, zmanjša se število oseb in število

delovnih strojev pri nalaganju.

Ključne besede: prikolica za avtomatsko nakladanje bal, konstruiranje, SolidWorks

1 UVOD

Prikolica za avtomatsko nakladanje okroglih bal (krme ali slame) je priključek, ki se prevaža s

traktorjem. Prikolica s pomočjo hidravlike pobira, naklada, potiska nazaj in izlaga okrogle bale.

Slika: Prikolica za avtomatsko nakladanje okroglih bal

Slika: Polna prikolica za avtomatsko nakladanje bal

Kot omenjeno, za delo s prikolico za avtomatsko nakladane se potrebuje le en traktor. Prikolica bo

nadomestila dodaten traktor z nakladačem in prihranila delo ene osebe. Zmanjša se tako število

strojev, prihrani čas, stroške dela in goriva.

Običajna prikolica za prevoz okroglih bal je namenjena transportu večje količine suhih bal s travnika

na želeno lokacijo. Na te prikolice se morajo bale naložiti z drugimi stroji, kot so npr. traktorski

nakladač, viličar ali kaj podobnega.

139

Prikolica z avtomatskim nakladanjem bal sama nalaga, prav tako pa tudi izlaga okrogle bale krme

ali slame. Na travniku se naložijo okrogle bale, ki se jih odpelje na želeno lokacijo ter na lokaciji

avtomatsko zloži.

Slika: Nakladanje okroglih bal

Slika: Nakladanje zadnje bale na prikolico

Prikolica je dolga 6300 mm in široka 2600 mm. Prikolica ima več sestavnih delov, ki so pritrjeni na

podvozje.

Za samodejno nalaganje okroglih bal se potrebuje dve roki. Glavna (prva) roka je namenjena za

pobiranje in nalaganje dvanajstih (3 bale × 4 sklopi) okroglih bal, dodatna (druga) roka pa je

namenjena za dviganje druge naložene bale v drugo etažo za vse štiri sklope naloženih okroglih bal.



Pri konstruiranju posameznih delov prikolice je potrebna velika pozornost na dimenzioniranje

nosilnih delov, ki prenašajo breme. Preračuni se nanašajo na težo bremena, ki se dviguje. Prikolica

za avtomatsko nakladanje bal ima več sestavnih delov.

Glavna (prva) roka, s katero se naloži bala na plato. Ta roka mora imeti dovolj veliko nosilnost.

140


Slika: 3D‐model glavne roke

b) Pomožna (druga) roka za dvig druge bale; na prikolici se pelje bale, ki so naložene v dve etaži.

Slika: 3D‐model pomožne roke

c) Transportni voziček, ki sklop bal, ko so naložene, potisne nazaj po prikolici. Nato se vrne, da se

lahko naklada drugi sklop bal. Tako se naloži še tretji in četrti sklop bal po tri bale. Skupaj je

naloženih dvanajst bal. Druga funkcija transportnega vozička je, da z njim na koncu izložimo cel

komplet bal. To poteka hitro, saj ima pogon na hidromotor z reduktorjem.

d) Zadnja stena, ki zadržuje bale med transportom, da ne padejo s prikolice. Pri izlaganju deluje kot

rampa, po kateri bale zdrsnejo s prikolice na tla.

Slika: 3D‐model zadnje stene

Pri konstruiranju 3D-modela je potrebno vse kose cevi, profile, sornike, strojno obdelane kose in

druge v 3D-obliki izdelati posamič v programu. Te se lahko pozneje v programu Solidworks [1]

sestavi skupaj.

141

Slika: 3D‐model podvozja z nadgradnjo

Po končanem 3D‐konstruiranju šasije in nadgradnje šasije sledi 3D‐konstruiranje posameznih

sklopov, ki so pripeti na šasijo (glavna roka [3], druga roka, zadnja stena in transportni voziček).

Slika: 3D‐model glavne roke


Slika: 3D‐model glavne roke z zadnje strani

142


Slika: 3D‐model transportnega vozička od spredaj

Slika: 3D‐model zadnje stene ležeče

Po končanem konstruiranju posameznih sklopov prikolice v 3D‐model sledi konstruiranje

posameznih vpetij cilindrov, zglobov in nosilcev.

Slika: Vpetje druge roke in vpetje cilindra

Pri preračunih je potrebno upoštevati kritična mesta in ustreznost zvarov. Določi se trdnost utrujanja

za normalne in strižne napetosti.

Normalne napetosti

Določi se konstrukcijski detajl. To je T spoj (m = 3).

Število zahtevanih

obremenitvenih ciklov .

Enačba krivulje trdnosti utrujanja za normalne napetosti:

143

Iz te enačbe moramo izpostaviti :

Strižne napetosti

Določi se enako kot pri normalnih napetostih, le da je m = 5 in namesto

80 MPa.

, ki je enak

Kontrola utrujanja

Za kontrolo se upošteva parcialna koeficienta (varnost) in .

Kontrola normalne napetosti

Kontrola za strižne napetosti

Kontrola za kombinacijske napetosti

= 1,25 1

Mf

Ff

=


Ugotovitev je, da zvari ustrezajo in zdržijo podane obremenitve.

144


3 EKSPERIMETALNI DEL

Po nabavi materiala najprej sledi razrez profilov. Sledi varjenje s postopkom MIG/MAG. [3]

Najprej sledi varjenje nadgradnje šasije, varjenje transportnega vozička, sledi varjenje glavne roke,

varjenje druge roke ...

Slika: Zvarjena zadnja stena

Po koncu varjenja sledi napeljava hidravličnih cevi in montaža cilindrov in na koncu še barvanje

oziroma protikorozijska zaščita [4].

Slika: Nanos temeljne barve na podvozje

Za sigurno delovanje je potrebno testiranje posameznih sklopov kot tudi celotne prikolice za

avtomatko nakladanje bal.

Slika: Hidromotor z reduktorjem

145

4 REZULTATI

Zastavljen cilj je dosežen, ker je dosežena neodvisnost ene osebe pri nakladanju in transportu krme.

S traktorjem in prikolico, ki lahko sama naklada bale, jih prevaža in izlaga, lahko delo samostojno

opravi en delavec brez pomoči drugih oseb in brez drugih delovnih strojev oz. priključkov.

5 ZAKLJUČEK

Z znanjem s področja strojništva, dobro 3D‐predstavo in ustreznimi preračuni je mogoče izvesti

projekte, za katere ne potrebujemo posebne sodobne opreme in dolgoletnih izkušenj s področja

strojništva. Potrebni so pogum, pozitiven pristop in volja za izdelovanje novih, inovativnih strojev

oz. delovnih pripomočkov.


[1] E-trgovina SolidWorks, Konstruiranje, dostop 25. 2. 2021, https://www.solidworld.si/resitve/

solidworks/3d-nacrtovanje

[2] E gradivo, varjenje MAG, dostop 25. 2. 2021, http://egradivo.ecnm.si/SIV/mag_varjenje.html

[3] Podjetje TZM, upogibanje cevi, dostop 25. 2. 2021, https://www.tzm.si/s-krivljenjem-cevi-dozapletenih-oblik

[4] Učno gradivo, korozija in zaščita materialov, dostop 25. 2. 2021, https://www.fpp.uni-lj.si/mma/

Korozija_kovin.pdf/2019051313253400/?m=1557746734


146


OPTIMIZACIJA DELOVNEGA MESTA

Simon Vraničar, dr. Marica Prijanovič Tonkovič

V članku smo preiskovali možnost optimizacije delovnega mesta sestave notranjega okvirja

strešnega okna. Na osnovi analize obstoječega poteka izdelave notranjega okvirja strešnega okna

smo v proizvodni proces namestili namensko delovno mizo ter uvedli ultrazvočno varjenje v proces

sestave spajanja komarnika in senčila na letvice in okvir. Za ugotavljanje rezultatov optimizacije

smo izvedli snemanje časov in tako dobili dejanske rezultate. Poleg časovnih izboljšav je bil namen

in cilj optimizacije tudi zmanjšati stroške izdelave ter odpraviti težave s slabo dobavo materiala.

Prizadevali smo si urediti delovno mesto z namenom, da bi postalo bolj prijazno za delavca.

Rezultati optimizacije so pokazali bistveno izboljšavo na času in stroških izdelave, ergonomičnosti

ter pri varnosti na delovnem mestu. Tako smo čas cikla izdelave izdelka izboljšali za 26 %. Porabo

kovinskih sponk in tedenske stroške na račun kovinskih sponk smo zmanjšali za 42 %.

Ergonomičnost smo izboljšali s postavitvijo namenske delovne mize, ki omogoča sedeče delo tistim

delavkam, ki so se prej morale za vsak kos materiala sprehajati po hali. Nevarnosti na delovnem

mestu so se z optimizacijo zmanjšale za 75 %.

Ključne besede: kakovost, izdelek, delovna miza, ultrazvočno varjenje, optimizacija

1 UVOD

Na kakovostno proizveden izdelek v podjetju vplivajo vhodne surovine, ustrezni stroji in delovna

sila. Pri tem je pomembna organizacija dela in nenehen nadzor proizvodnega procesa. Za uspešno

delo v proizvodnem procesu in dobre poslovne odločitve je odločilna organizacija poteka delovnega

procesa. V članku smo se ukvarjali z optimizacijo delovnega mesta montaže notranjega okvirja

strešnega okna za avtodome, ki so narejeni iz polimernega materiala. [1]

V proizvodnem procesu se za izdelavo izdelkov iz polimernih materialov uporabljajo različne

tehnologije oblikovanja. Najbolj pogosta je tehnologija izdelave izdelka z brizganjem. [2]

Postopek brizganja polimernih izdelkov je sestavljen iz segrevanja, brizganja in ohlajanja polimera.

[3] Vse več se uveljavlja dvokomponentno brizganje [2], [3], kjer pa obstajajo različni modeli

večkomponentnih brizgalk [4], kar je razvidno s slike 1.

Slika 1: Različni modeli večkomponentnih brizgalk [4]

Nenehen razvoj in zniževanje stroškov gre v smeri čim manjše porabe materialov kljub zahtevanim

mehanskim lastnostim izdelanega izdelka. Tako je v proizvodnem procesu že uveljavljeno

oblikovanje polimerov, kjer poteka brizganje s plinom. [6] To nam omogoča izdelavo votlih

147

izdelkov.

Končni izdelek, ki je narejen za prodajo, je sestavljen iz več sestavnih delov. Ti se na proizvodni

liniji sestavijo v končni izdelek. Montaža izdelka poteka ročno, avtomatsko ali mehansko. [7]

Za brizganje polimerov se uporabljajo različni polimerni materiali, kot so: akrilonitril stiren

akrilatni, poliamid, polimetilmetaakrilat, polioksimetilen ... [8] Polimerni izdelki se lahko tudi

varijo. Znan postopek varjenja polimerov je ultrazvočno varjenje, ki poteka v ultrazvočni napravi

oz. na ultrazvočnem varilnem stroju. [9]

V primeru sestave notranjega okvirja strešnega okna je bilo potrebno povečati produktivnost. To

pomeni olajšati proizvodni proces, povečati število narejenih kosov v istem času in zmanjšati število

sestavnih delov. Hkrati pa je cilj raziskave zagotoviti čim boljše delovne pogoje in ergonomičen

potek dela za delavca.

2 PRAKTIČNI DEL

Nenehno zmanjševanje proizvodnih stroškov nas sili, da se znova in znova išče izboljšave na

delovnih mestih. Poleg zmanjševanja stroškov, stopa v ospredje tudi ergonomija delavca. Tako smo

hoteli izboljšati delovne pogoje na delovnem mestu sestave notranjega okvirja strešnega okna za

avtodome.

Na sliki 2 je prikazano strešno okno avtodoma v različnih položajih.


Slika 2: Strešno okno za avtodom

Večino plastičnih sestavnih delov za strešno okno avtodoma je na osnovi termoplastičnih

polimerov. To velja tudi za notranji okvir, ki je izdelan z brizganjem. Glavni nosilni okvir (notranji

in zunanji) je izdelan iz akrilonitril stiren akrilata ASA, ki je UV obstojen. Okno avtodoma se odpira

z ročko iz poliamida PA6 GF30, saj ima ta material dobre drsne lastnosti, odporen je proti obrabi in

ima dobre mehanske lastnosti pri različnih temperaturah. Omenjeni material je primeren tudi za

izdelavo letvic. Za izdelavo stekel strešnega okna je primeren polimetilmetaakrilat PMMA, znan pod

imenom plexiglas, ki je prozoren in obstojen na UV-žarke. Za izdelavo zatičev zaklepa in zapaha za

odpiranje okna se uporablja polioksimetilen POM, za katerega je značilno, da ima majhno

površinsko trenje, dobre drsne lastnosti in je dimenzijsko stabilen.

148


Sestavni deli notranjega okvirja strešnega okna so:

−

−

−

−

−

−

−

notranji okvir sp1420,

letvice sp1815 in sp1868,

komarnik,

tekstil za senčilo,

žica,

sponka,

vrvica,

−

opozorilna nalepka.

Postopek sestave notranjega okvirja delimo na več faz, in sicer na: rezanje materiala za komarnike

in senčila na primerne dimenzije, sestavljanje tekstila z letvijo s sponkami, vstavljanje žice skozi

tekstil, letvi in komarnik, natikanje kovinskih sponk na okvir (slika 3), pritrjevanje senčila in

komarnika na okvir, rezanje in pritrjevanje vrvice, kontrolo funkcionalnosti senčila in komarnika ter

vstavljanje etiketa na okvir. Slika 3 prikazuje notranji okvir z nastavljenimi sponkami.

Slika 3: Natikanje kovinskih sponk na okvir

Na delovnem mestu izdelave notranjega okvirja smo se srečevali z neprimerno ergonomičnostjo,

časom in stroški proizvodnega procesa. Težave so se pojavile pri dobavi kovinskih sponk, ki se jih

uporablja za pritrjevanje senčila in komarnika na letvice ter okvir. Zato smo se odločili, da v

proizvodno liniji dodamo namensko delovno mizo in uvedemo ultrazvočno varjenje.

Namenska delovna miza

Da bi izboljšali gibe, varnost ter čas izdelave na delovnem mestu sestave notranjega okvirja

strešnega okna, smo na linijo dodali namensko delovno mizo. Tako se je montaža notranjega okvirja

premaknila na ločeno lokacijo, na kateri smo posebej za to delovno mesto pripravili namensko

delovno mizo. Delovno mizo smo na osnovi skonstruirane risbe sestavili iz aluminijastih profilov,

na kateri je drča za senčila in komarnike ter drča za notranje okvirje. Miza je izdelana tako, da se

delavki ni več treba sprehajati po sestavne dele. Vsi sestavni deli so sedaj na dosegu roke. Ker je na

prejšnjem delovnem mestu v enem prostoru bilo osem delovnih mest, to pomeni, da je bilo tudi

osem delavk. Ker so bila njihova delovna mesta zelo blizu, so se njihove poti velikokrat križale. Na

sliki 4 so označene poti delavk na različnih delovnih mestih. Različne barve črt na sliki prikazujejo

gibanje delavk v proizvodnem procesu za nabavo sestavnih delov.

149

Razlika med delovnim mestom pred in po optimizaciji je zelo dobro vidna, ko primerjamo sliko 4 s

sliko 5, na kateri so z različnimi barvami narisane nove poti delavk. Z uvedbo namenske delovne

mize smo šest od osmih delavk, ki so se prej morale po delovnem mestu sprehajati, posedli.

Slika 4: Prikaz poti delavk pred optimizacijo

Sedaj imajo vse v dosegu roke in se jim ni več treba sprehajati. V tabeli 1 so dodani koraki, ki so jih

potrebovale delavke, ko so nabirale sestavne dele notranjega okvirja avtodoma.

Slika 5: Optimizirane poti delavk


Tabela 1: Število korakov

150


Ultrazvočno varjenje

V proizvodnem procesu so se uporabljale kovinske sponke za:

pritrjevanje komarnika in senčila na okvir ter letvico,

spajanje notranjega in zunanjega okvirja pri končni montaži v avtodomu.

Zaradi pomanjkljive dobave kovinskih spojk smo v proizvodni proces uvedli ultrazvočno varjenje.

Na sliki 6 a) je 3D-model sponke. Na sliki 6 b) je spoj komarnika na letvico z ultrazvočnim

varjenjem. Na sliki 6 c) je mesto spajanja komarnika na okvir z ultrazvočno napravo.

Slika 6: a) 3D-modul kovinske sponke, b) ultrazvočni spoj, c) mesto spajanja z ultrazvokom

Na sliki 6 b) je prikazano spajanje z ultrazvočnim varjenjem komarnika na okvir in na sliki 6

c) mesto ultrazvočnih varov na okvirju. Za varjenje z ultrazvokom se je uporabljala naprava tipa

Branson z LPX-sistemom. Med varjenjem se širi ultrazvok iz ultrazvočne glave preko ojačevalnika

do sonotrode. Na varilni napravi se nastavijo naslednji varilni parametri: moč, ki je za naš primer

240 J, in čaš varjenja, ki je 0,2 s.

Z uvedbo ultrazvočnega varjenja se za vsak notranji okvir avtodoma uporablja 12 kovinskih sponk,

ki se nataknejo na okvir, saj si ga stranka sama kasneje zmontira na strop avtodoma. Tako se je delo

delavk na tem delovnem mestu zmanjšalo oz. je veliko lažje. Spajanje okvirja s komarnikom in

senčilom pa je sedaj veliko hitrejše. Na delovnem mestu se je zmanjšalo število kovinskih sponk.

Hkrati je delavki omogočeno svobodno gibanje. Nastali ultrazvočni vari so kupcem boljši, saj vari

ne zavzemajo veliko prostora in nimajo ostrih robov.

3 DISKUSIJA

Že sam pomen besede »optimizacija« pomeni »poenostavitev«, torej je cilj optimizacije poenostaviti

delovni proces. V našem primeru smo se lotili optimizacije na delovnem mestu izdelave notranjega

okvirja za avtodome.

Ker je bila težava pri dobavi kovinskih sponk, ki se jih uporablja za pritrjevanje senčila in

komarnika na letvice in okvir, smo se odločili za novo tehnologijo spajanja komarnika in senčila. V

proizvodni proces smo uvedli ultrazvočno varjenje, ki je primerno za varjenje polimernih

materialov. S uvedbo omenjenega postopka varjenja se je zmanjšala poraba sponk, kot je to

razvidno iz tabele 2.

V tabeli 2 je prikazana tedenska poraba kovinskih sponk pred in po optimizaciji. Kot je razvidno iz

tabele, se sponk nismo popolnoma znebili, smo pa njihovo uporabo zmanjšali za 42 %.

151

Tabela 2: Primerjava materialnih stroškov

Paket stotih sponk nas stane točno 0,18 EUR. Tedenski materialni stroški so pred optimizacijo

znašali 277,20 EUR, po optimizaciji pa so tedenski stroški nabave kovinskih sponk padli na

162 EUR. Primerjava tedenskih stroškov zaradi kovinskih sponk je prikazana na sliki 7.

Slika 7: Stroškovna primerjava

Zaradi spremenjenega načina dela ter uvedbe namenske mize in ultrazvočnega varjenja se je

zmanjšal tudi cikel izdelave notranjega okvirja za avtodome.

Za lažje razumevanje smo v tabeli 3 prikazali časovno porazdelitev dela pred in po uvedbi

namenske delovne mize.

Tabela 2: Časovna porazdelitev dela


Na sliki 8 smo prikazali razliko časov med starim in novim postopkom s pomočjo dveh stolpcev.

Vsak stolpec smo tudi razdelili na dele proizvodnega procesa, da je res razvidno, kje in kako je

optimizacija delovnega mesta časovno vplivala na proces. Čas cikla smo z optimizacijo izboljšali za

152


Slika 8: Časovna primerjava delov postopka

Izboljšan proizvodni postopek še vedno poteka tako, da delavke opravljajo svoje delo stoje, možnost

pa je tudi sede. Na delovnem mestu smo obdržali iste zaposlene, tj. delavke srednjih let. Na

delovnem mestu izdelave notranjega okvirja strešnega okna smo odpravili nepotrebno sprehajanje

po sestavne dele za notranji okvir strešnega okna. V izboljšanem postopku se delavkam več ni

potrebno sprehajati po kose in nepotrebno zapravljati čas ter korake. Zaradi nove namenske delovne

mize je namreč vse pri roki in lažje dosegljivo.

4 ZAKLJUČEK

V članku smo predstavili optimizacijo delovnega mesta sestave notranjega okvirja strešnega okna.

Optimizacije delovnega mesta smo se lotili tako, da smo najprej analizirali potek obstoječega načina

izdelave notranjega okvirja strešnega okna avtodoma. Ugotovili smo, da se pojavijo problemi na

delovnem mestu natikanja kovinskih sponk na okvir ter delovnem mestu sestave okvirja zaradi

križanja poti delavk, ki si nabirajo sestavne dele za izdelek.

Tako smo bili prisiljeni spremeniti proces izdelave notranjega okvirja strešnega okna. Za odpravo

pomanjkljivosti na delovnem mestu sestave notranjega okvirja smo skonstruirali in izdelali

namensko delovno mizo, ki smo jo postavili v proizvodno halo. Z namensko delovno mizo smo čas

izdelave izboljšali za 26 %. Poleg tega smo na delovnem mestu natikanja kovinskih sponk uvedli

ultrazvočno varjenje. Zato se je zmanjšala poraba kovinskih sponk za 42 %. Na račun optimiranega

proizvodnega procesa smo povečali proizvodnjo strešnega okna avtodoma za 35 %. Hkrati so se z

namensko delovno mizo nekoliko zmanjšale tudi nevarnosti na delovnem mestu

5 LITERATURA

[1] H. Privšek, Umetnost brizganja, Ljubljana 2017.

[2] Orpal, O tehnologiji brizganja, dostopno 28. 12. 2020,

http://orpal.si/storitve/tehnologija-brizganja

[3] Sekisui Kydex, Thermoplastics Manufacturing Process Overview, dostopno 10. 6. 2021,

https://kydex.com/technical-resources/thermoplastics-manufacturing-process-overview

[4] What is two shot molding, dostopno 28.12.2020, https://www.spark-mould.com/two-shotmolding/

153

[5] R. Vidergar, Tehnologije oblikovanja nekovin, Eurotech, 3/2004, str. 128.

[6] Principle of gas assisted injection molding, dostopno 2. 1. 2021, https://www.researchgate.net/

figure/Principle-of-gas-assisted-injection-molding-acc-to-wwwcinpresnet_fig2_224829341

[8] Tera d.o.o., Ponudba granulatov, dostopno 18. 2. 2021, https://www.tera.si/index.php?

option=com_content&view=article&id=14&Itemid=16

[9] Trade india, Ultrasonic Welding Machine, dostopno 13. 1. 2021, https://www.tradeindia.com/

vasai/ultrasonic-welding-machine-city-224895.html


154

PRISOTNOST LEGIONELE V TEKOČINI ZA ČIŠČENJE

VETROBRANSKIH STEKEL

Špela Cerar, dr. Jani Zore

V prispevku je opisana raziskava prisotnosti legionele v posodah za čiščenje vetrobranskega stekla

v vozilih v Sloveniji. Namen raziskave je bil pridobiti podatke, ki bi pripomogli pri pojasnjevanju

navedb v strokovni literaturi, da so poklicni vozniki bolj izpostavljeni legionelozi od preostalih

poklicev zaradi naselitve legionele v posodah s tekočino za čiščenje vetrobranskega stekla.

Za potrditve ali zavrnitev hipoteze so bili odvzeti vzorci tekočine za čiščenje vetrobranskega stekla

iz 28 različnih vozil. V vzorcih se je določala prisotnost in koncentracija legionel. Tekočina za

čiščenje vetrobranskega stekla je v vseh vzorčenih vozilih vsebovala vsaj nekaj čistilnega sredstva

za čiščenje vetrobranskih stekel in v nobenem vzorcu se ni našlo legionele.

V odvzete vzorce tekočine za čiščenje vetrobranskega stekla so bili vnešene žive legionele z

namenom preverbe, ali v tekočini preživijo in se razmnožujejo. Rezultati kažejo, da čistilno sredstvo

za čiščenje vetrobranskega stekla zelo hitro uniči tudi velike odmerke epidemiološko najbolj

pomembne vrste Legionellapneumophila.

Rezultati raziskave kažejo, da je priporočljiva uporaba čistilnega sredstva v tekočini za čiščenje

vetrobranskega stekla za učinkovito preprečevanje tveganja okužbe z legionelami iz tega vira.

Ključne besede: legionela, voda, tekočina, posoda za čiščenje vetrobranskega stekla, čistilno

sredstvo za vetrobransko steklo, vzorci

1 UVOD

Legionele so bakterije, katerih naravno okolje je voda. V nizkih koncentracijah so v sladkovodnih

vodah, kjer so paraziti praživali. Če zaidejo v umetne vodne sisteme, kot je toplovodno hišno

omrežje, bazeni in hladilni stolpi, se lahko hitro razmnožijo zaradi višjih temperatur vode v teh

sistemih. Čeprav so legionele prilagojene na praživali, so sposobne okužiti tudi ljudi. Okužba ljudi z

legionelo je izključno z vdihavanjem aerosolov, ki so kontaminirani s to bakterijo.

Objavljena so tudi poročila o najdbi legionele v tekočinah za čiščenje vetrobranskega stekla v

vozilih v povezavi s primeri legioneloze pri voznikih. Teh podatkov za Slovenijo doslej še ni bilo.

Posoda s tekočino za čiščenje stekel v vozilih je pod pokrovom motorja, kjer so temperature višje od

okolice vozila in potencialno ugodne za razmnoževanje legionele, še posebej poleti. Pri tem je

potrebno upoštevati, ali uporabniki vozil tekočino za čiščenje vetrobranskega stekla pripravljajo z

namenskim čistilnim sredstvom, ker ta vsebuje veliko za bakterije toksičnih snovi. Kakšen je učinek

čistilnega sredstva za čiščenje vetrobranskega stekla na razmnoževanje legionele, še ni povsem

pojasnjeno.

Študijski program VARSTVO OKOLJA IN KOMUNALA

2 LEGIONELA

Legionele so bakterije, ki so zelo razširjene v naravi. Prisotne so v naravnih in umetnih vodnih

okoljih. Prisotne so celo v dežnih lužah in krošnjah dreves deževnih gozdov.

Že ob odkritju organizma je bilo ugotovljeno, da legionela lahko predstavlja velik javno zdravstveni

problem. Legionele je ljudem uspelo prvič osamiti šele leta 1943. Vrsta Legionellapneumophila je

156


bila odkrita pri raziskovanju obsežnega izbruha pljučnice leta 1976 v ZDA. Trenutno je v rodu

Legionella zabeleženih 58 vrst. [1], [2]

Za vse do zdaj odkrite vrste legionel je značilno, da so sposobne okužbe sladkovodnih enoceličnih

organizmov oziroma ameb (skupine enoceličarjev, ki pri gibanju neprestano menjajo obliko) in

razmnoževanja v njih. Okužijo pa tudi ljudi preko vdihavanja aerosolov, ki so kontaminirani s to

bakterijo.

Poglavitni življenjski fazi legionel sta razmnoževalna faza in infektivna faza. Razmnoževalna faza

poteka znotraj gostiteljske celice in v tem času so negibljive. Pri prehodu v infektivno fazo pa

pridobijo biček in sposobnost okužbe novega gostitelja.

Leta 2006 je v Angliji in Walesu zelo porastlo število bolnikov z legionarsko boleznijo.

Epidemiološka poizvedovanja pri bolnikih so nakazala, da se bolezen pogosteje pojavlja pri

poklicnih voznikih. Ti podatki so se ujemali s podatki z Nizozemske, Turčije in Japonske o možni

večji pogostosti legioneloze pri poklicnih voznikih. [3], [4] Ker je za okužbo potrebno vdihavanje

aerosolov, ki vsebujejo te bakterije, se poraja vprašanje, na kakšen način so vozniki bolj

izpostavljeni okužbam. Sakamoto in sodelavci so preučevali možnost naselitve v klimatskem

sistemu vozil ali okužbe iz dežnih luž na cestah, v katerih so dokazali prisotnost legionele. [5]

Mejne vrednosti za prisotnost legionele v vodi se razlikujejo glede na vrsto vode. V Sloveniji so to:

pitna voda, kopalna bazenska voda in voda v prezračevalnih sistemih. Za vsako vrsto vode so mejne

vrednosti urejene s posebnim dokumentom. [6], [7], [8]

Tako je za pitno vodo določena mejna vrednost 1–10 legionel na 1 ml vode, za bazenske vode in

prezračevalne sisteme pa 0 legionel na 1 ml vode.

3 VZORČENJE

V raziskavo je bil zajet vzorec 28 različnih vozil: 13 osebnih vozil, 2 kombiniranih vozil,

3 tovornjakov in 10 avtobusov. Vzorci so bili odvzeti: iz avtomobilov in kombiniranih vozil v

septembru 2015, iz avtobusov v maju 2017, vzorci iz tovornjakov pa v avgustu 2019.

Datumi odvzema posameznega vzorca so razvidni iz tabele 1.

Za vzorčenje je bilo uporabiljeno:

− sterilna plastenka za vzorčenje prostornine 0,5 l,

−

−

sterilna silikonska cev,

peristaltična črpalka.

Slika 1: Vzorčevalna oprema [9]

157

Vsi odvzeti vzorci so bili nacepljeni (analizirani) v 24 urah od odvzema. V času od vzorčenja do

analize so bili shranjeni v hladilniku pri temperaturi 8 0 C.

Odvzem vzorca je potekal preko sterilne silikonske cevi z enim koncem v posodi za čistilno

sredstvo in drugim koncem v sterilni plastenki za vzorčenje. Tekočina se je prečrpala s peristaltično

črpalko do polovice volumna plastenke. Odvzeti vzorci so se označili. Zabeležil se je tudi podatek,

ali je tekočina vsebovala čistilno sredstvo za čiščenje vetrobranskega stekla, kar se je ocenilo po

barvi in vonju. Vsak odvzeti vzorec je dobil tudi svoj delovni list, ki je vzorec spremljal do

končnega rezultata.

4 LABORATORIJSKE ANALIZE

Prisotnost in koncentracija legionele

Pri analizi odvzetih vzorcev se je uporabila gojitev s cepljenjem na trdna gojišča. Vzorci so se

vakuumsko prefiltrirali z enkratnim vmesnim dodajanjem legionele kislega pufra. Na koncu se skozi

membrano prefiltrira še petptonska fiziološka raztopina.

Membrano se položi na GVPC-agar (agar z glicinom, vankomicinom, polimiksinom B in

cikloheksamidom), tako da med agarjem in membrano ni zračnih mehurčkov. Vzorci se inkubirajo v

inkubator s temperaturo 36 (± 2) °C.

Vzorci so se pregledovali po štirih, šestih in desetih dneh inkubacije. Pri pregledu so se iskale

kolonije, ki so bele, sive, modre, vijoličaste, rjave, rožnate, citrusno zelene in temno rdeče barve, saj

so takšne kolonije pogoste za legionele. Takšne kolonije imajo gladko površino in oster rob.

Postopek potrjevanja izločenih kolonij je, da se odbrane kolonije prenesejo na:

specifično selektivni pozitivni agar in

specifično selektivni negativni agar.

Gojišči sta se inkubirali pri 36 (± 2)°C za 2 dni. Legionele so tiste kolonije, ki po precepljanju

napravijo kolonije na selektivno pozitivnem agarju in hkrati ne napravijo kolonije na selektivno

negativnem agarju.


Slika 2: Legionela na trdnem gojišču [10]

158


Rast legionele v čistilnem sredstvu

Vzorci so se pripravili v obliki suspenzije čistilnega sredstva in živih legionel. Suspenzije legionel v

vzorcu so se inkubirale v inkubatorju s temperaturo 36 (± 2) °C po enakem postopku kot pri

ugotavljanju prisotnosti in koncentracije.

Vzporedno s tem so se legionele gojile v inkubatorju na za legionelo specifičnem selektivnem

agarju kot kontrolna gojišča.

Obe suspenziji legionel sta se testirali prve štiri dni vsakih 24 ur, nato pa tedensko, dokler so bile

legionele zaznavne. Postopek testiranja je bil enak kot pri ugotavljanju prisotnosti in koncentracije.

Prisotnos in koncentracija legionele

5 REZULTATI

V vseh preiskanih vzorcih ni bilo prisotnosti legionel. Koncentracija legionel se je podala v številu

delcev, ki napravijo kolonije (v nadaljevanju: CFU). Rezultati so prikazani v tabeli 1.

Tabela 1: Rezultati določanja števila legionel v vzorcih tekočine za čiščenje vetrobranskega stekla.

159

Legionela v čistilnem sredstvu

Najprej je bil testiran vzorec 437 in kontrolna suspenzija. Vnesena koncentracija legionele

Legionellapneumophila je bila razmeroma visoka, in sicer 2300 CFU. V suspenziji vzorca ni bilo

zaznanih legionel, metem ko se je na kontrolnem gojišču koncentracija legionel s časom postopoma

zmanjševala, kot prikazuje tabela 2.

Ker v prvem poskusu ni bilo zaznanih legionel v vzorcu, je bil poskus ponovljen z vzorcem 771, pri

čemer je bila vnešena večja količina živih celic Legionellapneumophila, in sicer 5000 CFU. Kljub

večji koncentraciji dodane legionele je bil tudi test vzorca 771 negativen oziroma ni bilo zaznanih

legionel.

Tabela 2: Rezultati določanja koncentracije legionel v suspenziji vzorca 437 v čistilnem sredstvu in

kontrolnega gojišča

5 ZAKLJUČEK

Raziskava prisotnosti legionel v posodah za čiščenje vetrobranskega stekla v vozilih v Sloveniji je

bila opravljena z namenom pridobivanja podatkov, ki bi pripomogli pri pojasnjevanju navedb v

strokovni literaturi, da so poklicni vozniki bolj izpostavljeni legionelozi od drugih poklicev zaradi

naselitve legionel v posodah s tekočino za čiščenje vetrobranskega stekla.

Odvzetih je bilo 28 vzorcev iz osebnih avtomobilov, kombijev, tovornjakov in avtobusov. Vsi

odvzeti vzorci so vsebovali določen delež čistilnega sredstva za čiščenje vetrobranskih stekel, kar

nakazuje na pogosto uporabo čistil pri slovenskih voznikih.

Sledilo je določevanje prisotnosti in koncentracije legionel v pridobljenih vzorcih tekočine za

čiščenje vetrobranskega stekla. Uporabljena je bila mednarodno sprejeta metoda štetja legionel v

vzorcih vode. V nobenem vzorcu ni bilo prisotnih legionel. Rezultati kažejo, da legionele ne

naseljujejo posod za čiščenje vetrobranskega stekla v različnih vozilih v Sloveniji, če je uporabljeno

čistilno sredstvo za čiščenje vetrobranskega stekla.

V zadnjem delu raziskave je bil opravljen poskus gojitve legionele v čistilnem sredstvu za čiščenje

vetrobranskega stekla, da se ugotovi, ali čistilno sredstvo onemogoči razmnoževanje legionel

oziroma jih uniči. V odvzeta vzorca tekočine za čiščenje vetrobranskega stekla so se vnesle žive

legionele. Sledilo je preverjanje, ali v tekočini legionele preživijo oziroma se razmnožujejo.

Rezultati kažejo, da čistilno sredstvo za čiščenje vetrobranskega stekla zelo hitro uniči tudi velike

odmerke najbolj virulentne vrste Legionellapneumophila, saj vsebuje alkohole, topila in druge

snovi, ki so toksične za legionele. S tem je potrjeno, da tudi v primeru vnosa legionel v posodo za

čiščenje vetrobranskega stekla z vodo, ki je kontaminirana s to bakterijo, čistilno sredstvo


160


6 VIRI IN LITERATURA

[1] M. Retelj, Uvedba nove metode za določanje števila legionel v vodah, Nacionalni laboratorij za

zdravje, okolje in hrano. Novo mesto, 2016.

[2] M.Grubina in A. Ihan, Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikologijo, Medicinski

razgledi, str. 175–178. Ljubljana. 2002.

[3] Den Boer JW, Nijhof J, Friesema I., Riskfactors for sporadic community-acquired Legionnaires’

disease, A 3-year national case-control study. PublicHealth. 2006, str. 566–71, dostop 4. 7. 2015,

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16707144/

[4] Polat Y, Ergin C, Kaleli I, Pinar A., Investigation of Legionellapneumophila seropositivity in the

professional long distance drivers as a risky occupation, Mikrobiyol Bul. 2007, 41(2), str. 211–7,

dostop 3. 7. 2015, https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17682707/

[5] Sakamoto R, Ohno A, Nakahara T, Satomura K, Iwanaga S, Kouyama Y, et al., Is driving a car a

risk for Legionnaires’ disease? Epidemiol Infect. 2009, 137(11), 1615–22, dostop : 3. 7. 2015,

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19379540/

[6] Pravilnik o pitni vodi, Uradni list RS, št.: 19/04, 35/04, 26/06 in 92/06.

[7] Pravilnika o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna

voda v bazenih, Uradni list l. RS, št.: 59/2015.

[8] Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, Uradni list RS, št.: 42/02, 105/02, 61/17.

[9] Š. Cerar, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Novo mesto, 2015.

[10] Slika 2, dostop 9. 8. 2020, https://siol.net/media/img/02/fd/c5774ed2a09c98aac7b2-legionarskabolezen-legionela-kolonije-voda.jpeg

[7] Varnostni list, Rowe čistilo za vetrobransko steklo, dostop 7. 9. 2020, http://www.ist.si/files/

uploads/rowe-cistilo-slo.pdf

[8] Valero N, de Simón M, Gallés P, Izquierdo N, Arimon J, González R, Manzanares-Laya S,

Avellanes I, Gómez A., Street Cleaning Trucks as Potential Sources of Legionellapneumophila.

Emerg Infect Dis. 2017 Nov, 23(11), str. 1880–1882, dostop 18. 8. 2020 https://

www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5652444/

161

UREDITEV PARKIRIŠČA NOVI TRG V NOVEM MESTU

Samo Turk, dr. Jani Zore

Parkirišče se nahaja na Novem trgu ob poslovalnici Telekoma in glavni pošti Novo mesto, ob njem

pa poteka tudi Seidlova cesta in pešpot. Trenutno je parkirišče gramozirano s površino približno

1.400 m 2 . Ker na gramozirani površini parkirna mesta niso zarisana, lahko vozniki parkirajo svoja

vozila po želji oziroma lastni presoji ali tam, kjer jim to dovoljuje trenutna zasedenost parkirišča.

Po oceni na tej lokaciji parkira okoli 40 vozil, točnih številk ni možno navesti zaradi obstoječega

režima parkiranja in neurejenosti parkirišča..

Parkirišče je priljubljeno in dokaj zasedeno, saj je v samem centru mesta, ki ga prebivalci in drugi

pogosto obiskujejo zaradi raznih opravkov ali lokacije delovnega mesta. V neposredni bližini so

kulturni center, občina, upravna enota, pošta, uradi in pisarne, trgovine, lokali, hotel in drugo.

V prispevku je prikazan predlog preureditve parkirišča, s katerim bi pridobili približno 20 parkirnih

mest, med katerimi so tudi parkirišča za invalide, električna in enosledna vozila. Ocenjeni so tudi

stroški preureditve.

Ključne besede: motorno vozilo, parkirišče, parkirno mesto, urbana oprema, stroški

1 UVOD

Parkirišče se nahaja v centru Novega mesta na Novem trgu. Parkirišče je velikosti približno

1.400 m 2 in je gramozirano. Parkirišče je dokaj zasedeno, saj ga prebivalci in drugi pogosto

obiskujejo zaradi raznih opravkov ali lokacije delovnega mesta. V neposredni bljižini so kulturni

center, občina, upravna enota, pošta, uradi in pisarne, trgovine, lokali, hotel in drugo.

Zaradi gramozirane površine parkirna mesta niso označena, kar pomeni, da lahko vozniki parkirajo

svoja vozila po lastni presoji oziroma tam, kjer je trenutno prosto mesto. Zato tudi točne kapacitete

parkirišča ni. Po oceni lahko na tej lokaciji parkira okoli 40 vozil.

Zaradi režima parkiranja ni zagotovljena ustrezna prometna in splošna varnost. Neurejeno je tudi

obstoječe odvodnjavanje meteornih voda s teh površin.

Neurejenost parkirišča tudi ni v prid izgledu centralnega predela mesta.

2 PRELOG PREUREDITVE


V sklop ureditve parkirišča spada ureditev vozne površine (dostopna cesta, cesta na parkirišču,

parkirne površine), umestitev hodnika za pešce, postavitev javne razsvetljave in urbane opreme,

ureditev odvajanja meteornih voda ter ureditev in zaščita obstoječih podzemnih komunalnih vodov.

162


Slika 1: Lokacija parkirišča [1]

Izvede se tudi postavitev nove urbane in ostale opreme ter hortikulturna ureditev okolice parkirišča

(zasaditve in zatravitev), postavitev prometne signalizacije in izdelava talnih označb. Omenjena

ureditev je tako projektirana z namenom zagotavljanja ustrezne prometne varnosti motoriziranega in

nemotoriziranega prometa ter zagotavljanja potrebnih kriterijev za normalno odvijanje prometa na

novo zgrajenem parkirišču. Za vodenje vozil do parkirišča je predvidena postavitev ustrezne

vertikalne signalizacije (prometni znaki).

Slika 2: Območje urejanja [2]

Med gradbene elemente in opremo predvidenega parkirišča na Novem trgu so uvrščeni:

−

−

−

−

−

−

−

−

parkirna mesta za osebne avtomobile, gibalno ovirane voznike in električne avtomobile s

polnilnico,

klopi za sedenje in koši za odpadke,

površine za pešce in kolesarje,

drevesa in zelene površine,

razsvetljava in oprema za zagotavljanje varnosti,

komunalna oprema parkirišč,

oprema za informiranje,

prometna signalizacija.

163

Slika 3: Načrt parkirišča


Slika 4: Prikaz parkirnih prostorov in ureditve prometa po prenovi

164


Voziščna konstrukcija

3 PROJEKTNI POGOJI

Predvidena debelina zgornjega ustroja je 8 cm asfaltne prevleke (5 cm grobega + 3 cm finega

obrabnega asfalta).

Debelina spodnjega nevezanega ustroja mora znašati najmanj 50 cm.

Tabela 1: Dimenzioniranje voziščne konstrukcije [3], [4]

Za vodenje vozil po parkirišču se izvede ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo oziroma

talne označbe.

Število parkirnih mest

Vsa predvidena parkirna mesta so s pravokotnim uvozom, za katera veljajo minimalne dimenzije, kot

jih prikazuje tabela 2.

Tabela 2: Dimenzije parkirnega mesta in širina dovoza [3]

Predvideno število parkirnih mest je skupno 61, od tega dve parkirni mesti za gibalno ovirane osebe,

dve parkirni mesti za električne avtomobile in tri parkirna mesta za enosledna motorna vozila.

Javna razsvetljava in urbana oprema

Javna razsvetljava je LED avtonomna solarna. Postavitev svetilk in fotocelic je na drogovih v višini

približno 4–5 m. Predvidena osvetlitev je 5 lux na višini enega metra in faktorjem vzdolžne ter

prečne enakomernosti 0,6. [5] Ocenjeno število svetilk je 12.

Klopi in koški za odpadke se postavijo na petih lokacijah. Odpadki se zbirajo ločeno v treh frakcijah,

kar pomeni, da je skupno število koškov 15.

Stojala za kolesa so predvidena na treh lokacijah.

4 OCENA STROŠKOV

Ocenjeni skupni stroški preureditve parkirišča so 102.380 EUR. Po postavkah so stroški prikazani v

tabeli 3.

165

Tabela 3: Ocena stroškov [6], [7], [8], [9], [10], [11], [12]

5 ZAKLJUČEK

Ker je gramozirano parkirišče ob Novem trgu priljubljeno med vozniki in večinoma polno zasedeno,

je bila predstavljena ideja o prenovi in modernizaciji tega osrednjega dela Novega mesta. Z

asfaltiranjem in ureditvijo okolice bi mestni del dobil lepšo podobo, več parkirnih mest, predvsem

pa mesto za parkiranje in polnjenje električnih avtomobilov in lepša mesta za parkiranje voznikov s

posebnimi potrebami. Po ureditvi bi na isti površini pridobili približno 20 novih dodatnih parkirnih

mest, uporaba parkirišča bi bila v splošnem varnejša, izboljšala pa bi se tudi prometna varnost. S

postavitvijo javne razsvetljave bi bilo olajšano parkiranje ponoči, povečala bi se tudi splošna varnost

območja. Za lepši izgled okolice je predvidena zasaditev novih dreves in nekaj novih travnatih

površin na obrobju parkirišča. Ob poteh za pešce so predvidene klopi ter ulični koški za ločeno

zbiranje odpadkov.

Ocenjeni stroški predlagane preureditve so 102.380 EUR.


[1] PISO Novo mesto, osnovna karta, dostop 11. 6. 2021, https://www.geoprostor.net/piso/

ewmap.asp?obcina=NOVO_MESTO

[2] PISO Novo mesto, hibridna karta, dostop 11. 6. 2021, https://www.geoprostor.net/piso/

ewmap.asp?obcina=NOVO_MESTO

[3] T. Kastelic et al., Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin.

Ljubljana: FAGG, Prometnotehniški inštitut, 1991.

[4] V. Gregorač, Osnove projektiranja cest in voziščne konstrukcije, Podsmreka: Pipinova knjiga,

2018.

[5] Cestna razsvetljava – Priporočila. Ljubljana: Slovensko društvo za razsvetljavo, 2000.

[6] Mojmojster, dostop 11. 6. 2021, https://www.mojmojster.net/cene/asfaltiranje

[7] Ledsvetloba.si, dostop 11. 6. 2021, https://ledsvetloba.si/artikel/ulicna-led-svetilka-soul-160w-

4000k-ip65-kopiraj/

[8] Ledsvetloba.si, dostop 11. 6. 2021, https://ledsvetloba.si/artikel/vrtni-stebricek-smile-1100-mme27-18w-ip54-kopiraj-2/


166


[9] HoaProjekt, dostop 11. 6. 2021, https://www.hoaprojekt.com/elektricne-polnilnice/javne-polnilne

-postaje/

[10] IMS trgovina, dostop 11. 6. 2021, https://www.ims-trgovina.si/478-ulicni-kosi-za-smeti?p=4

[11] Kremen, dostop 11. 6. 2021, http://kremen-mb.si/urbana-oprema/klopi

[12] AJ Prosigma d.o.o., 11. 6. 2021, https://www.kataloska-prodaja.si/stojala-zakolesa/4130823.wf?

gclid=Cj0KCQjwk4yGBhDQARIsACGfAesPHe8KbU1s0TSt5RI8Rr3CdheDSjTrj5iAWCdj1q_she

8ySfUNpqIaAvF9EALw_wcB

[13] Pravilnik o projektiranju cest, Uradni list RS, št.: 91/05, 26/06, 109/10 in 36/18.

167

ZELENE POVRŠINE VEČJIH SLOVENSKIH MEST

Klavdija Franko, dr. Jani Zore

Prispevek opisuje ugotavljanje zelenih površin v petih slovenskih mestih. Zelene površine so se

določile s pomočjo satelitskega opazovanja v rdeči in bližnji infrardeči svetlobi ter na osnovi tega

izvedenega vegetacijskega indeksa. Za primerjavo je bilo izbranih pet večjih slovenskih mest:

Ljubljana, Maribor, Celje, Koper in Novo mesto.

Vegetacijski indeks za izbrana mesta je razmeroma visok. Razlikuje se glede na zgodovinski

nastanek in razvoj mesta, velik vpliv pa ima tudi sodobno urbanistično načrtovanje.

Primerjalna metoda je pokazala, da je najbolj zeleno mesto Novo mesto, kjer so zelene površine

skoraj po vsem območju in zelo razpršene. Veliko zelenih površin imata tudi Celje in Ljubljana.

Celje predvsem po zaslugi zelenih območij na obrobju mesta ter Ljubljana z velikim deležem

mestnih parkov. Maribor kot tradicionalno industrijsko mesto značilno odstopa od prvih treh z

manjšimi razpršenimi zelenimi kompleksi. Najmanjši delež zelenih površin pa je pričakovano v

Kopru, saj je obmorsko mesto z značilnim gosto pozidanim mestnim jedrom.

Ključne besede: zelene površine, daljinsko zaznavanje, rasterska grafika, mestno območje,

vegetacijski indeks

1 UVOD

Zaradi današnjega vse hitrejšega tempa ter načina življenja se človek oddaljuje od narave. Zato se

vsak dan ob vse večji okoljski ozaveščenosti povečujejo tudi potrebe po stiku z naravo predvsem v

urbanih območjih. Zelene površine omogočajo različne funkcije – od ohranjanja biotske

raznovrstnosti do tega, da zagotavljajo boljšo kakovost zraka, uravnavajo klimatske razmere v

mestih in uravnavajo odtok padavinskih voda, omogočajo kakovostno preživljanje prostega časa,

sooblikujejo prostor naselja, imajo vzgojno-izobraževalno, lahko tudi pridelovalno, kulturno,

socialno in nenazadnje morfološko funkcijo.

Zelena površina je odprt prostor mesta ali naselja, ki mu značaj določajo vegetacija in druge naravne

prvine. To so vse površine, ki izkazujejo določeno mero naravnanosti ne glede na lastništvo,

funkcijo in lego v prostoru. Zelene površine v mestih postajajo vedno bolj pomembne in potreba po

njih se stalno povečuje.

Z namenom ugotoviti stanje zelenih površin in delež teh v večjih slovenskih mestih je bil izbran

vzorec petih večjih slovenskih mest: Ljubljana, Maribor, Celje, Koper in Novo mesto.

Zelene površine so se ugotavljale z normiranim diferencialnim vegetacijskim indeksom. Podatki o

tem indeksu so bili zbrani na osnovi daljinskega satelitskega opazovanja.


2 NORMIRANI DIFERENCIALNI VEGETACIJSKI INDEKS NDVI

Vegetacijski indeks NDVI (ang. Normalized Difference Vegetation Index) temelji na razmerju med

vrednostmi spektralnega odboja v rdečem in bližnjem infrardečem delu svetlobnega spektra. NDVI

loči zeleno vegetacijo od ostalih površin, ker klorofil absorbira rdeči del spektra in odbija bližnji

infrardeči (ang. near-infrared NIR) del spektra zaradi notranje sestave lista. Zato visoke vrednosti

NDVI kažejo na velike listne površine, visoko listno biomaso in sklenjenost krošenj.

168


Slika 1: Interakcije med svetlobo in rastlinami [1]

NDVI se izračuna po formuli:

NDVI =

kjer je NIR spektralni odboj v bližnjem infrardečem spektru, RED pa v rdečem delu spektra.

Interval vrednosti NDVI je med –1 in +1, vegetacija ima navadno vrednosti med 0,2–0,8. [2]

Višja kot je vrednost, bolj bujna in zelena je vegetacija. Negativne vrednosti imajo oblaki, voda in

sneg, saj odbijajo večji del vidne rdeče svetlobe. Nizke pozitivne vrednosti nakazujejo na gola

kamnita tla in stavbe. Vrednosti, višje od približno 0,2, predstavljajo grmičevje in travniške

površine, najvišje pa običajno gozdne površine.

NDVI je eden izmed najbolj pogostih uporabljenih indeksov za računanje intenzivnosti vegetacije.

Določitev NDVI

NDVI se je določal na podlagi podatkov daljinskega satelitskega opazovanja in s spletno aplikacijo

SENTIEL. [4] Uporabljena je bila rastrska grafika (piksel) s sedmimi stopnjami in barvami, kot jih

prikazuje tabela 1. Rastrska natančnost (Spatial Resolution) je 8,1 x 8,1 m. [5]

Tabela 1: Legenda vrednosti NDVI z opisi

169

Za določitev deleža zelenih površin se je določila mejna vrednost NDVI = 0,25, pri kateri se začne

vegetacija.

Delež zelenih površin =

Pri določitvi NDVI in dani razmejitveni vrednosti se deleži samodejno izračunavajo.

3 PRIMERJAVA MED MESTI

Ljubljana

Zamejeno območje je veliko 92 km 2 . Največ zelenih površin je na zahodnem delu mesta. Delež

zelenih površin je predvsem zaradi velikega števila parkov (Rožnik, Tivoli …), Grajskega griča in

Golovca ter nekaj strnjenih njiv in travnikov na samem obrobju mesta. Povprečna vrednost NDVI v

Ljubljani znaša 0,51, zelene površine pa prekrivajo 77 % izbranega območja.

Maribor

Slika 2: Karta območja Ljubljane [6]

Mesto Maribor je precej na gosto poseljeno, vendar s kar nekaj posameznimi zelenimi površinami.

Največjo površino predstavlja območje na jugovzhodu mesta (Stražunski gozd). Ostale zelene

površine so mestni parki, vmesne zelenice ter drevesa. Območje je veliko 32 km 2 , povprečna

vrednost NDVI znaša 0,44. Zelene površine pa prekrivajo 70 % mesta.


Slika 3: Karta območja Maribora [6]

170


Celje

Površina območja je 18 km 2 . Največ zelenih površin je na obrobju območja, kjer so novejši mestni

predeli. Na jugu ob Savini je gozd, ki se vzpenja po hribu proti Celjskemu gradu. Povprečna

vrednost NDVI znaša 0,53, delež zelenih površin pa znaša 77 %.

Koper

Slika 4: Karta območja Celja [6]

Velik del območja zajema Luka Koper, kjer ni zelenih površin. Zelo malo jih je tudi v gosto

zazidanem delu starega mestnega jedra. Zelene površine so predvsem na obrobju mesta in na

območju Škocjanskega zatoka. Povprečni NDVI znaša 0,43, delež zelenih površin pa je 65 %.

Velikost območja je 15 km 2 .

Novo mesto

Slika 5: Karta območja Kopra [6]

Zamejena velikost mesta je 16 km 2 . Območje Novega mesta je razmeroma razpršeno z veliko

vmesnimi zelenimi površinami. Največ zelenih površin predstavljajo njive ter travniške površine. V

središču mesta je več površin, ki so bolj ali manj urejeni mestni parki. Izrazite zelene površine so

tudi na bregovih Krke. Vrednost NDVI znaša 0,53, delež zelenih površin pa je kar 79 %.

171

Sklepne ugotovitve

Slika 6: Karta območja Novega mesta [6]

Primerjava med mesti pokaže, da je po NDVI in deležu zelenih površin najvišje rangirano Novo

mesto, nekoliko zaostajata Celje in Ljubljana, slabši je rezultat za Maribor, medtem ko je po

pričakovanju najmanj zelenih površin v Kopru.

Tabela 2: NDVI indeks in delež zelenih površin petih slovenskih mest

4 ZAKLJUČEK

Izmerjeni vegetacijski indeks NDVI v petih izbranih slovenskih mestih je ocenjen kot visok. Možno

je sklepati, da so tudi deleži zelenih površin razmeroma visoki, kar je potrdila tudi rastrska grafika.

Mesta se značilno razlikujejo glede na zgodovinski nastanek in razvoj mesta, tip pozidave in gostoto

poselitve. Ne gre zanemariti tudi sodobnejšega urbanističnega načrtovanja, ki je nekje bolj opazen,

drugje manj.

Rezultati kažejo, da je najbolj zeleno mesto Novo mesto, kjer so zelene površine skoraj po vsem

območju in zelo razpršene. Veliko zelenih površin imata tudi Celje in Ljubljana. Celje predvsem po

zaslugi zelenih območij na obrobju mesta ter Ljubljana z velikim deležem mestnih parkov. Maribor

kot tradicionalno industrijsko mesto značilno odstopa od prvih treh z manjšimi razpršenimi zelenimi

kompleksi. Najmanjši delež zelenih površin je pričakovano v Kopru, saj je obmorsko mesto z

značilnim gosto pozidanim mestnim jedrom


172



[1] Žibrat U., Knapič M., Hiperspektralno slikanje, Kemijski inštitut Slovenije, AGRA. Gornja

Radgona, 2019.

[2] Ogris N., Kobler A., Čotar K., Pehani P., Veljanovski T., VegX – Vegetacijski indeksi v

Sloveniji, spletna aplikacija in interaktivna karta. Gozdarski inštitut Slovenije,

Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 2018, dostop: 16. 6.

2021, https://www.zdravgozd.si/projekti/vegx/info.aspx

[3] Inštitut za neionizirajoča sevanja, dostop 16. 6. 2021, http://www.inis.si/index.php?

id=383#.YMdLqO9vGpo

[4] SENTIEL, European Space Agency, dostop 14. 6. 2021, https://sentinel.esa.int/web/sentinel/

missions/sentinel-6

[5] GRD resolutions, dostop 14. 6. 2021, https://sentinel.esa.int/web/sentinel/search?q=GRD

[6] SENTINEL, dostop 4. 1. 2021, https://sentinel.esa.int/web/sentinel/missions/sentinel-6

[7] Zeleni sistem v mestih in naseljih, Državi prostorski red, 2020, dostop 25. 3. 2021, https://

www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Prostorski-red/zeleni-sistem.pdf

[8] Pogačnik, A., Urbanistično planiranje. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 1999.

[9] Ogrin, D., Krajinska arhitektura. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko

arhitekturo, 2010.

173

174


Strokovnjak 2021

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?