Netehnični povzetek Študije o okoljskih vplivih obnove TE Plomin ...
Netehnični povzetek Študije o okoljskih vplivih obnove TE Plomin ...
Netehnični povzetek Študije o okoljskih vplivih obnove TE Plomin ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Ekonerg d.o.o.<br />
Koranska 5, Zagreb<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o <strong>okoljskih</strong> <strong>vplivih</strong><br />
<strong>obnove</strong> <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> – zamenjave obstoječe <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong><br />
1 s ciljem posodobitve in povečanja zmogljivosti<br />
Zagreb, maj 2011
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
VSEBINA<br />
1. OPIS POSEGA ................................................................................................................. 3<br />
1.1. Namen gradnje .......................................................................................................... 3<br />
1.2. Obeležja posega ............................................................................................................... 4<br />
1.2.1. Glavni in pomožni objekti .................................................................................... 9<br />
1.2.2. Sistemi za zmanjševanje emisij v zrak ............................................................... 9<br />
1.2.3. Silosi za premog ............................................................................................... 11<br />
1.2.4. Sistem za transport premoga od pomola do silosa ........................................... 11<br />
1.2.5. Pomol in transportni trak za stranske produkte ................................................ 11<br />
1.2.6. Razdelilni obrat ................................................................................................. 12<br />
1.2.7. Sistem hladilne vode ......................................................................................... 12<br />
1.2.8. Sistem za obdelavo odpadnih voda .................................................................. 12<br />
1.2.9. Skladišče, garaže in delavnice ......................................................................... 12<br />
1.2.10. Pomožna kotlovnica ...................................................................................... 13<br />
1.2.11. Prostor za izločanje CO2 ............................................................................... 13<br />
1.2.12. Skupni sistemi <strong>TE</strong>P 2 in <strong>TE</strong>P C ..................................................................... 13<br />
1.3.Pregled glavnih materialov pri delu <strong>TE</strong>P C ....................................................................... 15<br />
2. AL<strong>TE</strong>RNATIVNE REŠITVE POSEGA ............................................................................ 16<br />
3. PODATKI IN OPIS LOKACIJE POSEGA IN PODATKI O OKOLJU ............................. 17<br />
3.1. Stanje kakovosti zraka .................................................................................................... 19<br />
3.2. Stanje tal ......................................................................................................................... 19<br />
3.3. Stanje voda ..................................................................................................................... 20<br />
3.4. Biološko-ekološke karakteristike ..................................................................................... 21<br />
3.5. Obeležja pokrajine ........................................................................................................... 21<br />
3.6. Specifični pokazatelji javnega zdravja ............................................................................. 22<br />
4. OPIS VPLIVOV POSEGA NA OKOLJE MED GRADNJO IN/ALI UPORABO<br />
POSEGA ........................................................................................................................ 24<br />
4.1. Vpliv na kakovost zraka ........................................................................................... 24<br />
4.2. Vpliv na vode in morje ..................................................................................................... 31<br />
4.3. Vpliv na tla ....................................................................................................................... 32<br />
4.4. Vpliv na floro in favno ...................................................................................................... 32<br />
4.5. Nastanek in oskrba odpadkov ......................................................................................... 33<br />
4.6. Vpliv hrupa ...................................................................................................................... 33<br />
I-16-0500 1 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
4.7. Vpliv na vizualne in strukturne značilnosti pokrajine ....................................................... 34<br />
4.8. Vpliv v primeru incidentnih situacij .................................................................................. 34<br />
4.9. Radiološki aspekti vpliva ................................................................................................. 35<br />
4.10. Vpliv na zdravje ........................................................................................................ 35<br />
4.11. Socialno-ekonomski vpliv ......................................................................................... 36<br />
4.12. Vpliv na promet med gradnjo posega ...................................................................... 37<br />
4.13. Analiza stroškov in koristi ......................................................................................... 37<br />
5. PREDLOG UKREPOV ZA VARSTVO OKOLJA MED GRADNJO IN UPORABA<br />
POSEGA ......................................................................................................................... 40<br />
5.1. Ukrepi za varstvo tal ........................................................................................................ 40<br />
5.2. Ukrepi za varstvo voda .................................................................................................... 40<br />
5.3. Ukrepi za varstvo zraka ................................................................................................... 41<br />
5.4. Ukrepi v zvezi z odpadom ............................................................................................... 43<br />
5.5. Ukrepi za varstvo proti hrupu .......................................................................................... 43<br />
5.6. Ukrepi za zaščito pokrajine ............................................................................................. 44<br />
5.7. Ukrepi za preprečevanje velikih nesreč, ki vključujejo nevarne snovi ............................. 44<br />
5.8. Drugi ukrepi za varstvo okolja ......................................................................................... 45<br />
6. PREDLOG PROGRAMA ZA SPREMLJANJE STANJA OKOLJA ................................ 46<br />
6.1. Spremljanj kakovosti odpadnih voda in morja ................................................................. 46<br />
6.2. Program spremljanja emisij v zrak in kakovosti zraka ..................................................... 47<br />
6.3. Program spremljanje hrupa v okolju ................................................................................ 47<br />
6.4. Program spremljanja stanja tal ........................................................................................ 48<br />
6.5. Program spremljanja sestave stranskih produktov .......................................................... 48<br />
6.6. Program spremljanja karakteristik premoga .................................................................... 48<br />
6.7. Nadzor radioaktivnosti ..................................................................................................... 48<br />
6.8. Gospodarjenje z odpadom .............................................................................................. 48<br />
7. SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC ............................................................................. 51<br />
I-16-0500 2 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
1. OPIS POSEGA<br />
1.1. Namen gradnje<br />
Poseg obsega <strong>obnove</strong> <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> – zamenjave obstoječe <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> 1 (<strong>TE</strong>P 1) s ciljem<br />
posodobitve in povečanja zmogljivosti. Namen predmetnega posega je izgradnja dolgoročno<br />
varnega in stabilnega vira električne energije. Nadomestni blok (<strong>TE</strong>P C) bo imel jakost 500<br />
MW na generatorju namesto sedanjih 125 MW na generatorju. S to obnovo bo namesto<br />
današnjih 335 MW instalirane jakosti na lokaciji 710 MW. Začetek obratovanja <strong>TE</strong>P C je<br />
načrtovan po prenehanju obratovanja <strong>TE</strong>P 1. Nosilec posega je Hrvaška elektroprivreda d.d.<br />
(HEP d.d.), Ulica Grada Vukovarja 37, Zagreb.<br />
Na Hrvaškem se poraba električne energije povprečno povečuje po letni stopnji 1,7% (2004-<br />
2009), uvoz pa 22-35%. Do leta 2020 bo prenehal obratovati del elektrarn hrvaškega<br />
elektroenergetskega sistema, ki so pri koncu življenjske dobe, medtem, ko bodo nekatere<br />
zaradi prilagajanj predpisom EU o emisijah morale prenehati z obratovanjem še prej, kot je to<br />
načrtovano ali ekonomsko opravičeno.<br />
Strategija in Program prostorne ureditve Republike Hrvaške (NN 50/99) predvidevata obnovo<br />
na obstoječih lokacijah v smislu posodobitve in povečanja zmogljivosti, z minimumom jakosti<br />
vsake elektrarne po 350 MW. Strategija energetskega razvoja Republike Hrvaške (NN<br />
130/09) izkazuje potrebo po izgradnji termoelektrarn s skupno jakostjo, ki ne bi bila nižja od<br />
2400 MW. Vlada Republike Hrvaške je aprila leta 2010 sprejela Zaključek o ugotavljanju<br />
prioritet pri izgradnji elektroenergetskih obratov. V tem zaključku je med prioritetnimi tudi<br />
dogradnja zmogljivosti na lokaciji <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> (slika 1).<br />
Slika 1 Instalirana kapaciteta in potrebne nove kapacitete (hidro, termo in obnovljivi),<br />
po Strategiji energetskega razvoja Republike Hrvaške<br />
I-16-0500 3 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Delež premoga v proizvodnji električne energije v svetu znaša 35% (v EU15 več kot 30%).<br />
Za razliko od nafte in plina je glavna prednost premoga zanesljivost dobave zaradi velikih<br />
zalog, ki so enakomerno razporejene v politično stabilnih državah (pretežno v državah<br />
OECD-a). Premog bo ostal v svetovnih in regionalnih razmerjih pomembno gorivo za<br />
proizvodnjo električne energije tudi v pogojih obveznosti za zmanjševanje emisij CO2 , ki<br />
bodo rezultat svetovnega dogovora za post-Kyoto obdobje. Gre za tako imenovane nove<br />
'čiste tehnologije premoga, visoke energetske učinkovitosti pretvorbe energije goriva v<br />
električno energijo.<br />
V naši regiji se gradijo nove elektrarne na premog ali pa se nadomeščajo elektrarne na<br />
kurilno olje. Na primer, v Italiji bo v naslednjih nekaj letih obratovalo novih 3300 MW na<br />
premog, ki bodo zamenjale elektrarne na kurilno olje, medtem, ko se v BiH načrtuje izgradnja<br />
približno 1300 MW na premog, v Sloveniji pa do 800 MW. V vzhodnih državah se letno<br />
zgradi 30.000 – 50.000 MW novih zmogljivosti na premog, kar praktično pomeni, da se vsak<br />
teden zgradi ena elektrarna na premog z jakostjo <strong>TE</strong>P C.<br />
Na Hrvaškem je bilo v letu 2010 s premogom pokrito 12% potreb po električni energiji. To<br />
pomeni, da je vključno z energijo, dobavljeno iz JE Krško, skupaj proizvedeno 14.674 GWh;<br />
od tega je v <strong>TE</strong>P 1 proizvedeno 641 GWh, v <strong>TE</strong>P 1.510 GWh. Poleg proizvodnje <strong>TE</strong>P C se<br />
pričakuje, da bo znašal delež termoelektrarn na premog na Hrvaškem v letu 2016 približno<br />
22%.<br />
1.2. Obeležja posega<br />
Načrtovani poseg obsega posodobitev in povečanje zmogljivosti na lokaciji termoelektrarne<br />
<strong>Plomin</strong> z zamenjavo zgradb <strong>TE</strong>P 1 in obnovo in/ali zamenjavo skupnih zgradb<br />
termoenergetskih obratov <strong>Plomin</strong> 1 in 2. Nadomestni termoenergetski objekt <strong>TE</strong>P C se bo s<br />
pripadajočo infrastrukturo nahajal na obstoječi lokaciji <strong>TE</strong>P 1 in 2 ter prostoru, ki večinoma<br />
pripada občini Kršan, manjši del (obalni pas <strong>Plomin</strong>skega zaliva) pa Mestu Labinu (slika 2.).<br />
<strong>TE</strong>P C je načrtovan po konceptu sodobnih termoelektrarn čiste tehnologije na premog s<br />
ciljem, da se z obratovanjem bloka C (in prenehanjem obratovanja <strong>TE</strong>P 1) izboljša stanje<br />
vpliva na okolje glede na vrsto aspektov. Z uporabo sodobne tehnologije superkritičnih<br />
parametrov pare lahko termoelektrarna doseže stopnjo koristnega delovanja do 45<br />
odstotkov, kar je mnogo več kot pa je to pri današnjih klasičnih elektrarnah, pri katerih je<br />
stopnja pretvorbe od 32 do 37 odstotkov.<br />
<strong>TE</strong>P C je v celoti koncipirana v skladu z načeli in priporočili, ki izhajajo iz navodil EU o<br />
uporabi najboljših razpoložljivih tehnik (NRT) za velika kurišča. Izraz "najbolje razpoložljive<br />
tehnike" je vodilno načelo EU Direktive (96/61/EC,2010/75/EU) Sveta o integralnem<br />
zmanjševanju in kontroli onesnaževanja (IPPC – Integrated Pollution Prevention and Control)<br />
v smislu "najbolj učinkovite in najbolj napredne razvojne stopnje tistih aktivnosti in operativnih<br />
metod, ki predstavljajo praktično primernost posameznih tehnik za zagotovitev osnov pri<br />
določanju mejnih vrednosti emisij za preprečevanje ali, kjer to ni možno, zmanjševanje emisij<br />
in vplivov na okolje kot celoto."<br />
Glede obremenjevanja okolja se lahko glede na okvirno kategorizacijo, ki jo uporablja Inštitut<br />
za raziskovanje premoga Mednarodne agencije za energijo, ta elektrarna uvrsti med tako<br />
imenovane elektrarne 'blizu ničelne emisije'.<br />
I-16-0500 4 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Slika 2 Prikaz območja posega z namestitvijo glavnih objektov <strong>TE</strong>P C (zeleno)<br />
I-16-0500 5 od 49
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> Povzetek <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Legenda:<br />
<strong>TE</strong> PLOMIN C<br />
1. Kotlovnica<br />
2. Strojni obrat<br />
3. Zgradba elektroobrata in centralne<br />
komande<br />
4. Sistem za odstranjevanje dušikovih<br />
oksidov (SCR)<br />
5. Obrat za proizvodnjo amoniaka iz<br />
uree<br />
6. Elektrostatični filter (ESP)<br />
7. Elektroobrat ESP<br />
8. Silos za pepel<br />
9. Silos za žlindro<br />
10. Ventilatorji dimnih plinov (IDF)<br />
11. Regenerativni grelnik dimnih plinov<br />
(GGH)<br />
12. Dimnik<br />
12.Pomožni dimnik<br />
13. Absorber in reg. grelnik dimnih<br />
plinov (GGH)<br />
14. Servisni silos za absorber<br />
15. Silos za apnenec<br />
16. Zgradba z opremo za FGD<br />
17. Silos za mavec<br />
18. Silosi za premog 4 x 100 000 t<br />
19. Protipožarna zaščita silosa<br />
20. Novi prekladalni sistem za premog<br />
21. Poševen most<br />
22. Dnevni bunkerji premoga, mlini<br />
23. Kemična priprava vode<br />
24. Črpalna postaja čistih in<br />
kotlovniških odpadnih voda<br />
25. Rezervoar za kisline za kem. pripr.<br />
vode<br />
26. Rezervoar za alkalije za kemično<br />
pripravo vode<br />
OBSTOJEČI BLOK PLOMIN 2<br />
1. Strojni obrat in bunkerski prostor<br />
2. Kotlovnica<br />
3. Dimnik<br />
4. Transport premoga<br />
4.a Transporter od pristana do deponij<br />
premoga<br />
4.b. Deponija premoga<br />
4.c Transporterji od deponije do<br />
bunkerja<br />
4.d Naprave za dodajanje / odvzemanje<br />
4.e Upravljanje s transporterjem<br />
Transport pepela<br />
5.a Deponija pepela<br />
5.b Transporter<br />
1. Dieselski agregat<br />
2. Glavni transformatorji<br />
3. Razdelilni obrat 220kV<br />
4. Razdelilni obrat 110kV<br />
5. Sistem za hladilno morsko vodo<br />
10.a Črpalna postaja<br />
10.b Dovodni kanal<br />
10.c Filtrska komora<br />
27. Rezervoar za surovo vodo (lokacija<br />
Sveti Matej)<br />
28. Rezervoar za demineralizirano<br />
vodo<br />
29. Bazen za nevtralizacijo<br />
30. Rezervoarji za tekoče gorivo s<br />
postajo za prečrpavanje<br />
31. Pomožna kotlovnica<br />
32. Glavni dieselski agregat<br />
33. Obdelava odpadnih voda<br />
34. Glavni transformator<br />
35. Transformatorji za lastno porabo<br />
36. Transformatorji za splošno porabo<br />
37. Mrežni transformator 400/220 kV<br />
38. Razdelilni obrat 400 kV<br />
39. Skladišča, garaže in delavnice<br />
40. Rezervirani prostor za obrat za<br />
odstranjevanje CO2<br />
41. Upravna zgradba<br />
42. Cevovodi za hladilno vodo<br />
43. Poševen transporter za silose<br />
44. Ravni transporter za dnevne<br />
bunkerje<br />
45. Dimnik<br />
46.a Bazen za sprejem čistih voda<br />
46.b Rezervoar za odpadne<br />
kotlovniške vode s sprejemnim<br />
bazenom<br />
47. Kabelski predor<br />
48. Kabelski most<br />
49. Zgradba s plinom za izolirani obrat<br />
(GIS)<br />
50. Zgradba s komandami in pom.<br />
obratom<br />
10.d Tlačni cevovod<br />
10.e Izliv<br />
10.f Odvodni kanal<br />
6. Črpalna postaja za surovo vodo<br />
7. Nevtralizacija odpadne vode KPV<br />
8. Čiščenje površinskih in tehnoloških<br />
voda<br />
9. Čiščenje fekalne in zamaščene<br />
vode<br />
10. Rezervoar za demineralizirano<br />
vodo<br />
11. Pomožna kotlovnica<br />
12. Obrat za tekoče gorivo<br />
13. Delavnica za popravilo buldožerjev<br />
14. Garaža za buldožerje / gasilska<br />
delavnica<br />
15. Skladišča in remontne delavnice<br />
16. Skladišče vnetljivih snovi<br />
17. Restavracija družbene prehrane<br />
18. Garderoba in sanitarni prostori<br />
19. Prometnice in platoji<br />
20. Ograja<br />
21. Instalacija za vrelo vodo<br />
51. Oljna jama<br />
52. Obrat za obdelavo turbinskega<br />
kondenzata<br />
53. –<br />
54. Generatorsko stikalo<br />
55. Kompresorska postaja<br />
56. Transporterji za žlindro in pepel<br />
57. Črpalna postaja za povečanje<br />
pritiska<br />
58. Alarmni sistem<br />
59. Protipožarna zaščita mrežnega<br />
transformatorja<br />
60. Protipožarna zaščita glavnega<br />
transformatorja<br />
61. Upravljanje s transporterjem za<br />
premog in pepel<br />
62. Skladišče tehničnih plinov<br />
63. Pristan za stranske produkte<br />
64. Obstoječi pristan<br />
65. Črpalna postaja s sesalnim<br />
bazenom<br />
66. Izpustni bazen<br />
67. Dieselski agregat razdelilnika<br />
68. Upravljanje s silosi<br />
69. Črpalna postaja za silose<br />
70. Rezervoar za demineralizirano<br />
vodo v GPO-u<br />
71. Črpalna postaja za gorivo – ELU<br />
72. Transporterji s trakom za stranske<br />
produkte<br />
73. Cevni gumirani transporter za<br />
stranske produkte<br />
74. Skladišče kemikalij<br />
22. Vodovodi<br />
23. Kanalizacije<br />
24. Zunanja razsvetljava<br />
25. Sistem strelovodov in ozemljitve<br />
26. Regulacija potoka Bićac<br />
27. Dodatni sistem za oskrbo z vodo<br />
28. Objekt za razžvepljanje dimnih<br />
plinov<br />
33.a Pogonska zgradba<br />
33.b Deponija apnenca in mavca<br />
35. Zaklonišče<br />
36. Zelenice<br />
37. Obrat za popolno zaščito okolja<br />
38. Gradbeni objekt<br />
39. Gradbene trafo postaje<br />
40. Upravna zgradba<br />
41. Črpalna postaja za transfer<br />
42. Gasilska črpalna postaja<br />
43. Postaja za vodik<br />
44. Postaja SS1<br />
45. Deponij za žlindro in pepel<br />
I-16-0500 6 od 52
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Namestitev <strong>TE</strong>P C na premog je predviden na lokaciji, ki pripada obstoječima elektrarnama<br />
<strong>TE</strong>P 1 in 2 in njunim pomožnim objektom, zaradi česar je glede na to, da ne bo večjega<br />
širjenja v okoliški prostor, potrebna reorganizacija posameznih obstoječih sistemov in<br />
objektov. Obravnavane logične celote <strong>TE</strong>P C so prikazane v tabeli 1, kot najbolj ugodna<br />
različica pa je namestitev <strong>TE</strong>P C poleg <strong>TE</strong>P 2 na delu današnjega odlagališča premoga.<br />
Tabela 1 Obravnavane logične celote <strong>TE</strong>P C<br />
Logična celota<br />
Glavni in pomožni objekti<br />
Zaprto skladišče premoga - silosi (4 x 100.000 ton)<br />
Transportni trak za dobavo premoga od pomola do silosa<br />
Pomol in transportni trak za stranske produkte<br />
Razdelilni obrat 400kV<br />
Sistem hladilne morske vode (poseg, transport, izpust)<br />
Sistem oskrbe s surovo vodo<br />
Sistem odvajanja in obdelave odpadnih voda<br />
Skladišča, garaže in delavnice<br />
Prostor za zajemanje CO2<br />
Za <strong>TE</strong>P C se bo uporabljal kameni premog iz uvoza enakih karakteristik kakor za <strong>TE</strong>P 2.<br />
Povprečno je imel premog za potrebe <strong>TE</strong>P 1 in 2 spodnjo kalorično vrednost 26,3 MJ/kg<br />
(median 25,8 MJ/kg), 0,7 % žvepla (median 0,69 %) in 10,2% pepela (median 10,0%).<br />
<strong>TE</strong>P C je koncipiran kot kondenzacijski blok jakosti 500 MWe na sponkah generatorja z<br />
izgorevanjem premogovega prahu v prostoru in superkritičnim stanjem pare (PC-SC) 300<br />
barov in 600 °C ter z enim vmesnim gretjem pare na 600 °C. Pri izbiri tehnične rešitve so bile<br />
analizirane številne rešitve takšnih elektrarn v svetu, kot referenčni obrat pa je bila izbrana<br />
termoelektrarna Torrevaldaliga v Italiji.<br />
Tabela 2 Osnovne karakteristike elektrarne pri nazivni in maksimalni jakosti<br />
Premog<br />
Jakost<br />
Stopnja<br />
delovanja<br />
Velikost Enota<br />
<strong>TE</strong>P C<br />
Nazivna jakost Maksimalna jakost<br />
Poraba goriva<br />
kg/s<br />
t/h<br />
39,7<br />
142,9<br />
40,8<br />
146,9<br />
Spodnja kalorična jakost MJ/kg 26,3 26,3<br />
Toplota,<br />
gorivom<br />
vnesena z<br />
MJ/s 1.044 1.073<br />
Generator MW 500 515<br />
Lastna poraba<br />
MW<br />
%<br />
25,3<br />
5,1<br />
26,0<br />
5,0<br />
Prag elektrarne MW 474,7 489,0<br />
Bruto (generator) % 47,90 47,99<br />
Neto (prag) % 45,48 45,57<br />
Proizvodnja el. energije na pragu<br />
elektrarne pri 7600 ur delovanja<br />
GWh/god 3608 3716<br />
V nadaljevanju je prikazan <strong>povzetek</strong> opisa posameznih sistemov elektrarn (prikaz na sliki 3).<br />
I-16-0500 7 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Slika 3 Razpored objektov <strong>TE</strong>P C (zeleno)<br />
I-16-0500 8 od 50
<strong>TE</strong>P C – Modernizacija in povečanje kapaciteta <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> EKONERG d.o.o<br />
1.2.1. Glavni in pomožni objekti<br />
Kot mikrolokacija glavnih in pomožnih objektov za <strong>TE</strong>P C je izbrana severna polovica<br />
današnjega odlagališča premoga. Glavni objekti <strong>TE</strong>P C so: kotel superkritičnega stanja<br />
sveže pare (300 barov, 600 °C) z enim vmesnim gretjem, ena visokotlačna (VT) in ena<br />
nizkotlačna turbina (ST), en sinhroni generator ter dve dvosmerni nizkotlačni turbini (NT) in 7<br />
regenerativnih grelcev. Lastna poraba <strong>TE</strong>P C je ocenjena na 25 MWe. Neto jakost bloka<br />
(jakostni prag elektrarne) znaša 475 MWe, kar daje poleg 1044 MJ/s toplote, vnesene z<br />
gorivom, neto stopnjo delovanja v višini 45%.<br />
1.2.2. Sistemi za zmanjševanje emisij v zrak<br />
Zmanjševanje emisije NOx<br />
Slika 4 Poenostavljena shema <strong>TE</strong>P C<br />
Izbrani so primarni ukrepi za kurišče: gorilniki z nizkim NOx in stopnjevano dovajanje zraka, s<br />
čimer se doseže redukcija emisije NOx do 400 mg/Nm³ in selektivna katalitična redukcija,<br />
SCR. Stopnja izločanja NOx v sistemu SCR bo 80%, reagent pa bo amoniak. Zaradi<br />
varnostnih razlogov je izbrana varianta za dobivanje amoniak s procesom hidrolize vodne<br />
raztopine uree. Začetna snov bo urea v čvrstem stanju, ki bo dobavljana s cisternami in<br />
neposredno raztapljana v vsebniku za topljenje do 32%-tne vodne raztopine. Alternativa<br />
takšni rešitvi je sistem z amoniakovo vodo kot reagentom, ki se ga planira vgraditi tudi v <strong>TE</strong>P<br />
2.<br />
I-16-0500 9 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Zmanjševanje emisij delcev<br />
Med dvema alternativnima rešitvama: vrečasti filtri in elektrofiltri je za odstranjevanje delcev<br />
iz dimnih plinov <strong>TE</strong>P C izbran elektrofilter. V kombinaciji s pojačanim sprejem v obratu za<br />
izločanje žvepla bodo uporabljeni elektrofiltri, ki prispevajo, da bodo emisije delcev, ki so na<br />
dovolj nizkih nivojih, enostavnejši za vzdrževanje, priporoča pa jih tudi NRT. Skupna stopnja<br />
odvajanja delcev elektrofiltra z odvajanjem delcev iz obrata za izločanje žvepla bo večja od<br />
99,9%.<br />
Zmanjševanje emisij SO2<br />
Izbran je mokri postopek za izločanje žvepla iz dimnih plinov z vodno suspenzijo vapnenca,<br />
ki je tehnološko istoveten sistemu, kakršen obstaja v <strong>TE</strong>P 2. Za to tehnološko rešitev je<br />
značilna visoka zanesljivost delovanja in visoka stopnja izločanja SO2 v različnih pogojih<br />
delovanja in značilnosti premoga. Danes je to najbolj prisotna tehnologija za izločanje žvepla<br />
v termoelektrarnah. Končni produkt je mavec, ki se uporablja v gradbeništvu, zato je količina<br />
odpadkov za odlaganje relativno majhna. V sistemu za absorbiranje v obratu za izločanje<br />
žvepla se opravlja tudi izpiranje drobnih delcev, težkih kovin, HCl-a, HF-a in drugih spojin.<br />
Proces temelji na reakcijah SO2 iz dimnih plinov z vapnencem, CaCO3 iz suspenzije ob<br />
delovanju kisika iz zraka, pri čemer nastaja CaSO4 (mavec). Stopnja izločanja žvepla v<br />
obratu FGD <strong>TE</strong>P C bo ≥ 95%.<br />
Obrat za izločanje<br />
žvepla<br />
Elektrofilter za<br />
delce<br />
Naprava za<br />
zmanjševanje<br />
emisije NOx - SCR<br />
Vir: Idejni projekt <strong>TE</strong>P C, Elektroprojekt, URBIS72, IGH, Konzalting<br />
Slika 5 Namestitev sistema za zmanjševanje emisij v zrak <strong>TE</strong>P C<br />
I-16-0500 10 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
1.2.3. Silosi za premog<br />
Za potrebe <strong>TE</strong>P 2 in <strong>TE</strong>P C se predvideva zamenjava odprtega odlagališča z zaprtim<br />
skladiščem oziroma s silosi za premog. Predvideni so štirje silosi, vsak z zmogljivostjo do<br />
100.000 ton. Za silose je potrebno približno 228 m x 157 m oziroma 3,58 hektarjev površine.<br />
Nahajali se bodo vmes med glavnimi in pomožnimi obrati <strong>TE</strong>P C in glavnim presipnim<br />
stolpom, do katerega bo transportiran premoga od pomola in sicer s cevnim gumiranim<br />
transporterjem. Silosi so odmaknjeni v smeri odlagališča žlindre in pepela. To bo omogočilo<br />
uporabo glavnega polja obstoječega odlagališča in nemoteno delovanje obstoječih<br />
termoelektrarn med izgradnjo silosov. Ko bo zagotovljena oskrba <strong>TE</strong>P 2 s premogom iz<br />
silosa, se bodo preostali sistemi odprtega odlagališča odstranili, prostor pa se bo uporabljal<br />
za polaganje dovodnega in odvodnega cevovoda za hladilno morsko vodo za <strong>TE</strong>P C ter za<br />
transportni trak in prometnice za odpravo žlindre, pepela in mavca iz <strong>TE</strong>P 2 in <strong>TE</strong>P C do<br />
končnih uporabnikov.<br />
1.2.4. Sistem za transport premoga od pomola do silosa<br />
Premog za potrebe <strong>TE</strong>P C in <strong>TE</strong>P 2 se lahko do štirih novih silosov transportira na obstoječi<br />
način. Premog se bo po traku transportiral od pomola za prekladanje premoga do presipnega<br />
stolpa v pomolu, v katerem se nahaja tehtnica in magnetni separator, nato pa do presipnega<br />
stolpa na obali, v katerem se nahajata zbiralnik vzorcev in sito. Do glavnega presipnega<br />
stolpa se bo premog transportiral s cevnim gumiranim transporterjem. Trasa cevnega<br />
transporterja je položena nad zemljo vzdolž dovodne ceste in kanala s hladilno morsko vodo.<br />
Z obratovanjem <strong>TE</strong>P C se bo povečala izkoriščenost obstoječega pomola, v prihodnosti pa<br />
se predvideva, da bosta za potrebe bližnjih industrijskih porabnikov zadostovali dve ladji na<br />
leto. Odvisno od lastnosti premoga bo na leto potrebno 27 do 28 prihodov ladij.<br />
Za večjo zanesljivost sistema je predvidena tudi eventualna instalacija dodatnega izkrcevalca<br />
ladij, ki bo izveden enako kot je obstoječi. Novi izkrcevalec ladij bi uporabljal obstoječe<br />
tračnice v pomolu, s čimer bi se zmogljivost izkrcavanja povečala za 10 do 20%.<br />
1.2.5. Pomol in transportni trak za stranske produkte<br />
V analizi možnih rešitev za oskrbo stranskih produktov se je kot najboljša in najbolj<br />
ekonomična rešitev izkazala oskrba stranskih produktov v cementarnah (več proizvajalcev<br />
cementa je že pokazalo zanimanje za to). Večji del stranskih produktov bi se transportiral z<br />
ladjami za razsute tovore, z nosilnostjo 2.500 dwt. Za potrebe takšnega transporta se bo<br />
rekonstruiralo obstoječi "Avstrijsko pomol".<br />
Stranski produkti bi se transportirali od lokacije <strong>TE</strong>P C do novega pomola po cevnemu<br />
gumiranemu transporterju, podobno, kot se zdaj transportira premog. Cevni gumirani<br />
transporter, dolg približno 1.500 m, bi se položil na betonske nosilne stebre tik ob<br />
obstoječemu transporterju premoga. Tako koncipiran sistem bi omogočil natovarjanje ladje<br />
do nosilnosti 2.500 t.<br />
V primeru nezmožnosti odprave stranskih produktov in/ali nezmožnosti njihovega plasiranja v<br />
cementarne, bi se stranski produkti odlagali na obstoječe odlagališče žlindre in pepela z<br />
obstoječim centralnim transporterjem, na katerega bo priključen transportni trak od silosa za<br />
žlindro, pepel in mavec. Hkrati s povečanjem zmogljivosti za odlaganje stranskih produktov<br />
bo opravljena tudi obnova tega odlagališča.<br />
I-16-0500 11 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
1.2.6. Razdelilni obrat<br />
Približna tlorisna dimenzija razdelilnega obrata 400 kV je 75 m x 50 m (površina približno 0,4<br />
ha). Gre za zaprto SF6 izvedbo, s čimer bo potreben prostor v primerjavi s klasičnim obratom<br />
kar nekajkrat manjši. Za mikrolokacijo novega razdelilnega obrata je izbran teren, ki se<br />
nahaja severno od parkirišča <strong>TE</strong>P 1 oziroma zahodno od koridorja obstoječega 110 kV<br />
dalekovoda. Lokacija je pretežno v lasti HEP-a in v bližini potencialnega koridorja<br />
dalekovoda 400 kV <strong>Plomin</strong>-Pazin. Razdelilni obrat bo povezano z blok- transformatorjem s<br />
kabelskimi tuneli in mostovi. Infrastruktura za prevzem energije v elektroenergetski sistem bo<br />
v pristojnosti Operaterja prenosnega sistema.<br />
1.2.7. Sistem hladilne vode<br />
Z analizo možnih rešitev za hladilni sistem <strong>TE</strong>P C je bilo obravnavano več različnih variant in<br />
sicer z vidika vsesavanja, točke izpusta, načina polaganja, trase cevovoda, tehnične izvedbe<br />
cevovoda in začetnih projektnih parametrov. Analize so dokazale, da hladilni sistem v izvedbi<br />
z dovodnim odprtim kanalom in izpustom v kanal Čepič ni najboljša rešitev za <strong>TE</strong>P C, ker bi<br />
povzročila preveliko segrevanje morja v notranjem delu <strong>Plomin</strong>skega zaliva. Zaradi<br />
neprimerne konfiguracija terena (nagib JZ strani <strong>Plomin</strong>skega zaliva je 60-65°) bi bilo<br />
nadzemno polaganje dovodnega in odvodnega cevovoda hladilne morske vode drago in<br />
manj spremenljiva rešitev za okolje, polaganje cevi po dnu plitvega in blatnega <strong>Plomin</strong>skega<br />
zaliva pa bi bilo tehnično zapleteno in prav tako problematično z vidika varstva okolja. Zaradi<br />
tega bo nova črpalna postaja nameščena ob obstoječi, hladilna morska pa se bo dovajal in<br />
odvajala skozi novo zgrajeni predor skozi hrib Osoj. Glede na mesto izpusta hladilne morske<br />
vode je bilo prav tako obravnavano nekaj možnosti, kot optimalna pa je izbrana varianta z<br />
izpustom pri črpalni postaji.<br />
Poseg hladilne morske bo v globini 35-45 metrov. Izpust hladilne vode v morje bo izveden na<br />
vzhodni strani obstoječe črpalne postaje, prav tako tudi pri površinski s takšno hitrostjo<br />
izpuščene hladilne vode, ki bo omogočala čim hitrejše mešanje.<br />
1.2.8. Sistem za obdelavo odpadnih voda<br />
Za odvajanje in obdelavo odpadnih voda iz <strong>TE</strong>P C je predviden zaprti razdelilni sistem, ki bo<br />
lociran južno od glavnih objektov obrata. Za tehnološke odpadne vode so predvideni<br />
fizikalno-kemični obdelovalni postopki, pri čemer bodo nastajale usedline, ki bodo<br />
oskrbovane v skladu s predpisi za oskrbo odpadkov.<br />
Pogojno onesnažene površinske vode bodo obdelovane preko lovilnega bazena in oljnega<br />
separatorja na mestih potencialnega nastajanja onesnaženja.<br />
Sanitarne odpadne vode <strong>TE</strong>P C bodo obdelovane v posebni napravi v 2 stopnjah. I. stopnja<br />
obsega fizikalno-kemično obdelavo, II. stopnja pa biološko obdelavo (aeracija, aerobna<br />
stabilizacija aktivnih usedlin z možnostjo vračanja usedlin v biološko predstopnjo in glavno<br />
stopnjo).<br />
1.2.9. Skladišče, garaže in delavnice<br />
Ti pomožni sistemi bodo prav tako locirani južno od glavnih objektov obrata <strong>TE</strong>P C ob<br />
sistemu za obdelavo odpadnih voda.<br />
I-16-0500 12 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
1.2.10. Pomožna kotlovnica<br />
Pomožna kotlovnica je načrtovana severovzhodno od obrata s kotli, s čimer bo omogočen<br />
neodvisen zagon <strong>TE</strong>P C. Kot gorivo bo uporabljano ekstra lahko kurilno olje, dimni plini pa<br />
bodo odvajani skozi dimnik, visok 40 m.<br />
1.2.11. Prostor za izločanje CO2<br />
Glede na to, da tehnologija izločanja ogljikovega dioksida iz dimnih plinov še ni razvita do<br />
komercialne uporabo, bo na lokaciji <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> za potrebe <strong>TE</strong>P C rezerviran prostor za<br />
eventualno prihodnjo izgradnjo sistema za izločanje CO2. Rezervirani prostor se nahaja na<br />
površini, ki je razdeljena na dva dela. Ena površina se nahaja na severovzhodnemu delu<br />
lokacije, neposredno ob dimniku, druga pa je severno od glavnega objekta obrata.<br />
1.2.12. Skupni sistemi <strong>TE</strong>P 2 in <strong>TE</strong>P C<br />
Bloki <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong>, ki bodo v zagonu po izgradnji posegov (<strong>TE</strong>P 2 in <strong>TE</strong>P C), bodo imeli<br />
naslednje skupne sisteme:<br />
- dimnik,<br />
- silose za premog,<br />
- pomol za premog,<br />
- transportni trak za premog,<br />
- odlagališče pepela in žlindre (in drugih ostankov materialov),<br />
- sistem za transport pepela in žlindre s pomolom,<br />
- dobava surove vode,<br />
- prometna infrastruktura na lokaciji in pomožni objekti.<br />
Na slikah 6 in 7 je prikazana vizualizacija prihodnjega stanja na prostoru lokacije <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong>.<br />
Slika 6 Vizualizacija bodočega stanja na lokaciji <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong><br />
I-16-0500 13 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong>i<br />
<strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na ookolje<br />
I-16-0500<br />
Slika 7 Prrikaz<br />
vizualizacije posega iz <strong>Plomin</strong>skega zaliva<br />
EKONERG<br />
14 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
1.3.Pregled glavnih materialov pri delu <strong>TE</strong>P C<br />
V 3. tabeli je podan strnjen pregled osnovnih vhodnih in izhodnih snovi ter njihovih količin za<br />
delovanje <strong>TE</strong>P C pri nazivni moči 500 MW in zgorevanju projektnega premoga v 7600<br />
delovnih ur na leto.<br />
Tabela 3 Prikaz glavnih vhodnih in izhodnih snovi <strong>TE</strong>P C za projektni premog za predpostavljenih<br />
7600 ur delovanja pri moči 500 MW<br />
Vhod<br />
Premog 1.100.000 t/god<br />
Apnenec za razžveplanje 35.000 t/god<br />
Hladilna morska voda ~16 m 3 /s<br />
Surova voda maks. 75 l/s<br />
Urea ali<br />
vodna raztopina uree za deNOx<br />
(alternativa urei: amoniakova voda)<br />
2.240<br />
6.900<br />
I-16-0500 15 od 50<br />
t/god<br />
t/god<br />
Zrak za zgorevanje 1.200.000 m 3 Izhod<br />
/h<br />
Emisija SO2 1.200 t/god<br />
Emisija NOx 800 t/god<br />
Emisija delcev 100 t/god<br />
CO 300 t/god<br />
CO2 od zgorevanja premoga 2.607.000 t/god<br />
Odpadne vode (tehnološke)<br />
maks. 80 m<br />
odpadne vode (sanitarne)<br />
maks. 44<br />
3 /h<br />
m 3 /dan<br />
Žlindra 12.700 t/god<br />
Pepel 114.000 t/god<br />
Mavec 62.000 t/god<br />
Filtrirani trdni ostanki 2.500 t/god<br />
Energent je uvozni kamniti premog z naslednjimi predpostavljenimi lastnostmi (prikaz v tabeli<br />
4.):<br />
Tabela 4 Razpon osnovnih lastnosti uvoznega premoga<br />
Velikost Enota<br />
'Najslabši<br />
premog<br />
Premog<br />
Projektni<br />
'Najboljši'<br />
premog<br />
Hd MJ/kg 24,0 26,3 29,3<br />
Ogljik % mase 59,7 65,4 72,5<br />
Vodik % mase 3,9 4,3 4,7<br />
Žveplo % mase 1,5 1,0 0,3<br />
Dušik % mase 1,4 1,4 1,5<br />
Kisik % mase 6,0 8,0 6,5<br />
Vlaga % mase 12,0 7,6 6,5<br />
Pepel % mase 15,0 11,7 8,0
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
2. AL<strong>TE</strong>RNATIVNE REŠITVE POSEGA<br />
Tehnična rešitev je izbrana z vrsto iteracij (stanje razvoja tehnologija, izbor referenčne<br />
elektrarne, idejna rešitev). S predhodnimi študijskimi obravnavami razvoja posameznih<br />
podsistemov in skupne rešitve za elektrarno so bile obravnavane številne različice. Odločitev<br />
o izboru neke rešitve je bila sprejeta na podlagi obravnave tehničnih, ekonomskih in<br />
ekoloških vidikov.<br />
Od možnih tehnologij čistega premoga je izbrana tehnologija na premogov prah s<br />
superkritičnim stanjem pare SCPC (SCPC, angl. Super Critical Pulverized Coal). Relativno<br />
nizki stroški vlaganja, visoka energetska stopnja delovanja, največja komercialna prisotnost<br />
in visoka zanesljivost obstoječih tovrstnih obratov so še prednost SCPC tehnologije pred<br />
drugimi čistim tehnologijami premoga.<br />
Prednosti celotne izbrane rešitve so naslednje:<br />
- z zaprtim skladiščenjem premoga se odstranjuje fugitivna emisija z odlagališča,<br />
zaradi česar ni negativnih vplivom na pokrajino;<br />
- s hladilnim sistemom, izvedenim v tunelski izvedbi, se ne posega v novi prostor, novi<br />
sistem je zelo malo 'viden;<br />
- uporabljajo se obstoječe razpoložljive instalirane zmogljivosti pomola za premog in<br />
transport premoga, s čimer se povečuje ekonomičnost elektrarne brez dodatnih<br />
vplivov na okolje;<br />
- uporablja se obstoječi dimnik, zaradi česar niso potrebne nove gradnje na lokaciji,<br />
pogoji izpuščanja pa so še naprej ugodni za disperzijo v atmosfero (mali lokalni<br />
vplivi);<br />
- sistem za obdelavo odpadnih voda je koncipiran za maksimalne prihranke vode<br />
zaradi recikliranja;<br />
- razdelilni obrat v izvedbi s plinom z izoliranimi stikali (SF6 stikala) zavzemajo<br />
minimalen dodatni prostor;<br />
- rekonstruira se pomol za transport žlindre in pepela na mestu, kjer že obstaja<br />
zgradba, s čimer se ne zavzema nov prostor;<br />
- žlindra in pepel se bodo transportirali z lokacije, kar bo pripomoglo, da lokacija ne bo<br />
dodatno obremenjena s trdnimi odpadki;<br />
- z izgradnjo obrata za pripravo amoniaka bo preprečena nevarnost možnih incidentov<br />
med transportom, skladiščenjem in manipuliranjem z nevarnim amoniakom;<br />
- predlogo rešitve glede oskrbe s surovo vodo, ki predstavlja delež pri financiranju<br />
razširjanja obstoječih zmogljivosti vodovoda, je rešitev, ki je koristna za splošno<br />
skupnost;<br />
- rezervira se prostor za namestitev obrata za odvajanje CO2,, če se bo z bodočimi<br />
analizami izkazalo, da je to upravičeno.<br />
I-16-0500 16 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong>i<br />
<strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong><br />
o vplivu na ookolje<br />
3.<br />
Glede nna<br />
status pplaniranegaa<br />
posega v prostorno-planski<br />
dookumentaciji<br />
je s Strategijo<br />
in<br />
Programmom<br />
prostoorne<br />
ureditvve<br />
RH ugootovljen<br />
jas sen cilj obnnove<br />
v smislu<br />
posodo obitve in<br />
povečannja<br />
zmogljivvosti<br />
obstojeečih<br />
termoeelektrarn.<br />
Detajlnee<br />
analize pprostorno-pllanske<br />
dokumentacije,<br />
od lokalnega<br />
do držžavnega<br />
nivoja,<br />
so<br />
pokazalle,<br />
da je pposeg<br />
obnoove<br />
in possodobitve<br />
<strong>TE</strong> T <strong>Plomin</strong>, s katerim bodo novi<br />
objekti<br />
namešččeni<br />
na obsttoječi<br />
gradbbeni<br />
parceli in s katerim m se zmanjššuje<br />
vpliv na<br />
okolje, us sklajen z<br />
dokumeenti<br />
za prosttorno<br />
uredittev.<br />
Praksa v Evropi inn<br />
v svetu jee<br />
pokazala, da se grad dnja termoeelektrarn<br />
naajpogosteje<br />
realizira<br />
na obsttoječih<br />
lokaacijah.<br />
Takššna<br />
je tudii<br />
referenčna<br />
elektrarna<br />
Torrevalddaliga<br />
v Ita aliji, kjer<br />
namestoo<br />
4 blokov nna<br />
kurilno oolje<br />
načrtujeejo<br />
3 nove bloke b na preemog.<br />
Lokacijaa<br />
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong><br />
se nahaja<br />
na jugovzzhodni<br />
oba ali istrskega polotoka ooziroma<br />
v zalivu z na<br />
samemu<br />
koncu Ploominskega<br />
zaliva. Območje<br />
elekt trarna ima približno 544<br />
ha površine,<br />
ki jo<br />
predstavlja<br />
kompleeks<br />
katastrskih<br />
parcel v lasti HEP-a,<br />
za sprejeem<br />
in transpport<br />
premog ga pa se<br />
uporabljja<br />
del pommorskega<br />
teerena<br />
(ozkeega<br />
priobalnega<br />
pasuu<br />
in pomola),<br />
za kate erega je<br />
pridobljeena<br />
koncessija<br />
(3 ha).<br />
Pretežnni<br />
del prostoor<br />
pripada občini Kršaan,<br />
manjši del d (priobalni<br />
del Plomminskega<br />
za aliva) pa<br />
mestu LLabinu.<br />
Poleeg<br />
mediteraanske<br />
klimee<br />
(topla pole etja in blagee<br />
zime) je pprednost<br />
te lokacija<br />
tudi bližžina<br />
morja in izvira surove<br />
vodee<br />
iz Bubič jame. Dobbra<br />
infrastruukturna<br />
pov vezanost<br />
zaradi bbližine<br />
cestnega<br />
vozliššča<br />
Voziliči, , zgrajena trajektna t poomola<br />
za otoka<br />
Cres in i Lošinj<br />
ter za mmednarodni<br />
promet (Benetke,<br />
Ravenna)<br />
ter pomol za ddobavo<br />
premmoga,<br />
ki se e nahaja<br />
na sreddini<br />
<strong>Plomin</strong>sskega<br />
zalivaa<br />
na južni sstrani<br />
zaliva a). Teren lookacije<br />
<strong>TE</strong> P<strong>Plomin</strong><br />
je razvejan,<br />
skalnatii<br />
kraš s plittvimi<br />
tlemi, obraslimi s travami in n nizko grmmičasto<br />
veggetacijo.<br />
Ge eografski<br />
prostor lokacije je orientiran nna<br />
zaliv Ploominskega<br />
zaliva, z po ssredi<br />
samegga<br />
prostora pa teče<br />
hudournniški<br />
vodotook<br />
Čepič kanala.<br />
I-16-0500<br />
PODATKKI<br />
IN OOPIS<br />
LOOKACIJE<br />
E POSEEGA<br />
IN<br />
OKOLJUU<br />
Slika 8 Prrikaz<br />
lokacije posega<br />
EKONERG<br />
PODAT TKI O<br />
17 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Za potrebe <strong>Študije</strong> je podrobno analizirano območje s premerom 20 km okrog lokacije<br />
posega, izdelana je rekapitulacija uporabe in namena prostora ter značilnosti obstoječe in<br />
načrtovanje infrastrukture. Z analizo območja sta bili obravnavani dve županiji: Istrska s 13 in<br />
Primorsko-goranska županija s 4 lokalnimi skupnostmi (mesta in občine). V Istrski županiji –<br />
Barban, Cerovlje, Gračišče, Kršan, Labin, Lupoglav, Marčana, Pazin, Pičan, Raša, Sv.<br />
Nedelja, Svetvinčenat, Žminj in v Primorsko-goranski županiji – Cres, Lovran, Moščenička<br />
draga in Opatija. Skupno število prebivalcev v radiju 20 km od lokacije posega je 37.601<br />
(slika 9.).<br />
Slika 9 Administrativne meje na obravnavanemu območju vpliva posega<br />
I-16-0500 18 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Naravno vzpenjanje terena proti platoju Labinštine na eni strani in masiv Učke na drugi strani<br />
zaliva oziroma samega zaliva že samo od sebe določa meje ožjega območja lokacije. Ožje<br />
območje lokacije obsega naselja <strong>Plomin</strong> Luka in <strong>Plomin</strong> s 328 prebivalci. Večji del območja<br />
glede na pokrajinsko regionalizacijo pripada centralnemu flišnemu območju ("Siva Istra"). To<br />
območje je obeleženo z izrazito morfološko dinamiko (flišni grički in doline) ter večjim<br />
številom stalnih in začasnih vodotokov.<br />
3.1. Stanje kakovosti zraka<br />
V okolici lokacije posega gradnjo <strong>TE</strong>P C je z izgradnjo <strong>TE</strong>P 2 definirana obveznost<br />
spremljanja kakovosti zraka. Kakovost zraka se spremlja na lokalni merilni mreži <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong>,<br />
ki predstavlja štiri avtonomne merilne postaje ter ena meteorološka postaja na lokaciji<br />
Štrmac. V petletnem obdobju (2003 – 2009) so bili rezultati meritev SO2, NO2 in delcev v<br />
predpisanih zakonskih okvirjih za razvrščanje kakovosti zraka v I. kategoriji glede na te<br />
onesnažujoče snovi.<br />
Meritve ozona so dokazale prekoračitev dovoljenih, nekje tolerantnih vrednosti ter je bila<br />
kakovost zraka na tem območju glede ozona II. kategorije (2003 – 2005) oziroma III.<br />
kategorije (2006 in 2007). Visoke koncentracije pritličnega ozona v pozni pomladi in poleti so<br />
karakteristične pojave v mediteranskem in središčnem delu Evrope, pogosto pa se pojavljajo<br />
na ruralnih merilnih postajah brez pomembnih industrijskih virov prekursorjev ozona.<br />
Na območju v radiju 20 km od <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> prevladujejo v emisijah SO2, NOx in CO2<br />
termoelektrarna z 92,8% v emisiji SO2, 63,8% v emisiji NOx in 73,4% v emisiji CO2. Emisija<br />
CO je razdeljena med cestni promet in hišna kurišča in manjše kotlovnice (58,1% iz hišnih<br />
kurišč in manjših kotlovnic, 27,7% cestni promet). V emisiji delcev prevladujejo emisije iz <strong>TE</strong><br />
<strong>Plomin</strong> (47,3%), sledijo hišna kurišča in manjše kotlovnice (28,7%) ter emisija iz industrijskih<br />
in energetskih obratov brez <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> (15,7%). V emisiji NMHOS prevladujejo emisije iz<br />
cestnega prometa (44,8%), kateri sledijo emisije iz hišnih kurišč in manjših kotlovnic (36,6%)<br />
ter emisije iz industrijskih in energetskih obratov (9,9%). Večji del emisij <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> glede na<br />
njen delež v okvirju celotne županije je posledica manjše emisije kolektivnih virov (cestni<br />
promet in gospodinjstva) zaradi manjšega teritorialnega obsega.<br />
3.2. Stanje tal<br />
Kemična analiza tal je bila opravljena iz 36 vzorcev oziroma lokacij vzorčenja, 5 v coni, ki se<br />
nahaja 1 km od <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong>, 5 v coni, ki se nahaja 5 km in 26 v coni, ki se nahaja 20 km od<br />
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong>. Vzorci so vzeti na lokacijah neobdelovanih tal (19 vzorcev) na globinah 0-3 cm in<br />
3-10 cm ter obdelovanih tal (17 vzorcev) na globinah od 0-30 cm.<br />
Vsi rezultati analize kakovost tal glede vsebine onesnaženosti s kovinami so v mejah I<br />
razreda (čista tla), II razreda (tla s povečano onesnaženostjo), na večini lokacij pa III razreda<br />
(tla velike onesnaženosti) za elementa krom in vanadij. Visoke vrednosti niklja so prisotne na<br />
skoraj vseh lokacijah, kar je verjetno posledica povečane vsebine te težke kovine v sklopu<br />
geokemične sestave kamenja v karbonatni podlagi. Razlog za to bi utegnili biti tudi procesi<br />
tvorbe tal, v katerih so tudi laterizacije, ki med drugim rezultirajo tudi s povečano vsebino<br />
niklja. Na raziskovanih lokacijah arzen in molibden nista prisotna v relevantnih količinah.<br />
Ugotovljeno je, da je živega srebra zelo malo tako, da so vsa raziskovana tla glede vsebine<br />
živega srebra čista. Prisotnost kroma v tleh ustreza prostorni in količinski razporeditvi v<br />
geološki podlagi. V obdelovanih tleh v vinogradih je izjemno visoka prisotnost bakra, kar se<br />
I-16-0500 19 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
pojasnjuje kot posledica uporabe tradicionalnih zaščitnih sredstev pri obdelavi vinogradov.<br />
Registrirano je tudi manjše zmanjšanje povprečnih vrednosti vsebine težkih kovin v<br />
obdelovanih tleh v primerjavi z neobdelovanimi tlemi. Razlog za to je mešanje tal do 30 cm<br />
globine, pri čemer se eventualna površinska onesnaženost vnaša globlje v tla.<br />
3.3. Stanje voda<br />
Za potrebe SUO so bili analizirani pojavi v vodah na območju predmetnega posega: ustja<br />
Raše in Boljunčice ter morje v <strong>Plomin</strong>skemu zalivu. Kakovost površinskih voda (vodotoki<br />
Posert/Raša in Boljunčica) ter izviri podzemnih voda (<strong>Plomin</strong>, Kožljak in Bubič jama) se<br />
kontinuirano spremlja po programih Hrvaških voda, Istrske županije in <strong>TE</strong>P 1 in 2. Ocena<br />
kakovosti voda je izdelana z obveznimi skupnimi pokazatelji za oceno splošne ekološke<br />
funkcije voda (fizikalno-kemični pokazatelji, režim kisika, hranljive snovi, biološki in<br />
mikrobiološki pokazatelji). Povečane vrednosti teh skupin pokazateljev prikazujejo<br />
onesnaženost Raše in Boljunčice, ki je pogojeno predvsem z organskimi snovmi in<br />
mikrobiološkimi pokazatelji.<br />
V podzemne vode predmetnega kraškega območja prodira nesnaga s površine, zaradi česar<br />
je treba poudariti, da izvir Bubič jame na lokaciji <strong>TE</strong>P izstopa z dobro kakovostjo vode glede<br />
na vse pokazatelje. V stabilnih hidroloških razmerjih je kakovost podzemnih voda v glavnem<br />
dobra in ustreza I. kategoriji voda, vendar pa je v pogojih velikih deževij po dolgotrajnih<br />
sušnih obdobij pretakanje vode skozi kraško podzemlje izjemno hitro, zaradi česar kakovost<br />
voda variira od IV. do V. kategorije zaradi visoke stopnje bakteriološkega onesnaženja in<br />
vsebine suspendiranih snovi. Glavnina onesnažujočih snovi v podzemeljskih vodah v bližini<br />
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> je posledica antropogenih vplivov in nerešene dispozicije odpadnih voda v<br />
naseljih v bližini posega.<br />
Zaradi varstva vodnih resursov na lokaciji sta bila izdelana dva enoletna cikla za<br />
raziskovanje fizikalnih, kemičnih in bioloških pokazateljev kakovosti morja v <strong>Plomin</strong>skemu<br />
zalivu (v prvem ciklusu in sistemskih raziskovanjih površinskih in podzemnih vodnih pojavov<br />
na območju <strong>TE</strong>P 1 in 2). <strong>Plomin</strong>ski zali zaliv bi glede na to lahko razdelili na:<br />
- notranji plitvi del zaliva, ki je pod izrazitim vplivom reke Boljunčice skupaj z odpadnimi<br />
vodami <strong>TE</strong>P 1 in 2;<br />
- središčni del zaliva pri pomolu za premog, kjer na 20 m globini morja preneha vpliv<br />
segrevanja zaradi delovanja termoelektrarne;<br />
- zunanji del zaliva, ki je globok več kot 40 metrov in kjer je dobra menjava morske<br />
vode z okoliškim akvatorijem.<br />
Rezultati raziskovanja morja v <strong>Plomin</strong>skem zalivu dokazujejo velik vpliv s celine, ki je še<br />
posebej opazen v notranjem delu zaliva (povečana koncentracija suspendiranih in hranljivih<br />
snovi, zmanjšana prozornost in spremembe v življenjskih skupnostih). Mejno območje<br />
antropogenega vpliva je na sredini <strong>Plomin</strong>skega zaliva, medtem, ko v zunanjem delu zaliva<br />
vpliv sploh ni opazen. Sestava in razprostranjenost življenjskih skupnosti je v tesni povezavi<br />
z ekološkimi faktorji, ki prevladujejo v <strong>Plomin</strong>skemu zalivu (tip in globina razprostranjenost,<br />
izpostavljenost, prisotni morski tokovi in vpliv s kopna).<br />
Vodni tok Boljunčice (regulirani Čepič kanal pri ulitju v <strong>Plomin</strong>ski zaliv) vnaša v zaliv veliko<br />
količino suspendiranih delcev tako, da imata motnost in sedimentacija izrazito negativen vpliv<br />
na skupnosti v notranjem delu zaliva. Suspendirani delci zmanjšujejo količino svetlobe, kar<br />
I-16-0500 20 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
se odraža na sestavo prisotnih vrst. V srednjem delu zaliva, kjer je sedimentacija malce<br />
manjša, se v zgornjem infralitoralu nahajajo razvite skupnosti infralitoralnih alg, čeprav<br />
prevladujejo tiste, ki prenašajo manjše količine svetlobe in sedimentacije. V zunanjemu delu<br />
zaliva je sedimentacija zmanjšana, močnejši vpliv pa je opazen na globinah od 25 do 30 m.<br />
Vpliv sedimentacije se zmanjšuje od notranjosti proti zunanjemu delu zaliva, zato se od<br />
vhoda v zaliv proti notranjemu delu zelo zmanjšuje število rastlinskih in živalskih vrst, njihova<br />
globinska razširjenost, osiromašuje se in spreminja pa se tudi struktura skupnosti.<br />
Analizirani vzorci sedimentov iz <strong>Plomin</strong>skega zaliva niso bistveno drugačni od rezultatov,<br />
objavljenih v znanstveni literaturi za tovrstne materiale. Niso ugotovljene neobičajne<br />
koncentracije toksičnih in delioaktivnih elementov, zaradi česar je možen zaključek, da<br />
sedimenti v <strong>Plomin</strong>skemu zalivu izvirajo iz Čepič polja in da nimajo škodljivih fizikalnih ali<br />
kemičnih lastnosti.<br />
3.4. Biološko-ekološke karakteristike<br />
Območje lokacije posega označujejo izrazito primorski atributi, obeležja pa so pogojena z<br />
dolgoletnimi antropogenimi vplivi ter na območju posega niso prisotne enote zaščitenih<br />
rastlinskih in živalskih vrst. Za potrebe SUO je bila obdelana zona vpliva na prostoru 20 km<br />
od lokacije <strong>TE</strong>P-a ter je ugotovljeno, da na širšem območju prevladujejo primorski termofilni<br />
gozdovi in grmičasti hrasti ter biocenoze submediteranskih in epimediteranskih suhih<br />
travnikov ter mozaiki kultiviranih površin. Za območje posega so karakteristični primorski,<br />
termofilni gozdovi in grmičevje (klimazonalna gozdna skupnost grmičastega hrasta in belega<br />
gabra –Querco-Carpinetum orientalis). Ožje območje <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> karakterizira degradirana<br />
travniška površina, medtem, ko je ob vodnem toku Boljunčice prisotna močvirna rastlinska<br />
skupnost trske in visokega šaša.<br />
V polmeru 20 km sta tudi dve mednarodno pomembni območji za ptice: Učka in Čičarija<br />
(HR1000018) ter Kvarnerski otoki (HR1000033). V skladu z zadevnim Zakonom o varstvu<br />
narave (NN 70/05, 139/08) in Pravilnikom o oceni sprejemljivosti načrta, programa in posega<br />
za ekološko omrežje (NN 118/09) je za potrebe posega izdelana Predhodna ocena v<br />
postopku sprejemljivosti posega za ekološko omrežje. Pristojna Uprava za varstvo narave pri<br />
Ministrstvu za kulturo je izdala Potrdilo, da načrtovani poseg gradnjo <strong>TE</strong>P C – poseg<br />
zamenjave obstoječe <strong>TE</strong>P 1 s ciljem posodobitve in povečanja zmogljivosti ne bo<br />
pomembneje vplival na cilje za ohranitev in celovitost območja ekološkega omrežja.<br />
3.5. Obeležja pokrajine<br />
Na sliki pokrajine ožjega območja so vplivale družbene in gospodarske spremembe<br />
(deagrarizacija, urbanizacija, infrastrukturni posegi, hidroregulacija in drugi). Navedeni<br />
antropogeni posegi so v prostoru in struktura obstoječe <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> spremenili sliko pokrajine<br />
(slika 10.).<br />
I-16-0500 21 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong>i<br />
<strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong><br />
o vplivu na ookolje<br />
I-16-0500<br />
Slika 10 Prikkaz<br />
pokrajinsskih<br />
obeležij območja lokkacije<br />
posegaa<br />
33.6.<br />
Speecifični<br />
pokkazatelji<br />
javvnega<br />
zdra avja<br />
EKONERG<br />
Spremeemba<br />
vplivoov<br />
faktorjevv<br />
okolja naa<br />
zdravje je<br />
zelo zappleten<br />
procces.<br />
V velik ki večini<br />
primeroov<br />
ne moremo<br />
poenosstavljeno<br />
reči,<br />
da je do olgotrajna izpostavljennost<br />
nekemu<br />
izmed<br />
rizičnih faktorjev iiz<br />
okolja nneposredno<br />
povezana s povečanjem<br />
števila<br />
obolelih in/ali s<br />
smrtnosstjo<br />
zaradi neke speccifične<br />
boleezni.<br />
Poleg g tega je vvečina<br />
kronničnih<br />
nena alezljivih<br />
bolezni multifaktoorialne<br />
etioologije.<br />
Svvetovna<br />
zdravstvena<br />
organizaccija<br />
ocenjuje,<br />
da<br />
onesnažženost<br />
zrakka<br />
na Hrvašškem<br />
z deležem<br />
v viš šini 0,6% soodi<br />
med deset<br />
vodilnih h rizičnih<br />
faktorjevv,<br />
povezaniih<br />
s skupnoo<br />
smrtnostjoo<br />
('The Euro opean Healtth<br />
Report 20005').<br />
Po dosedanjih<br />
znaanstvenih<br />
sspoznanjih<br />
se ocenjuje e, da je prribližno<br />
2% smrtnosti od raka<br />
povezanno<br />
z onesnaženim<br />
ookoljem.<br />
Onnesnaženos<br />
st atmosferre<br />
predstavvlja<br />
rizik za a razvoj<br />
bronhialnega<br />
in pljjučnega<br />
rakka.<br />
Vendar pa je treba a ob tem dodati,<br />
da jee<br />
90-95% smrtnosti s<br />
zaradi bbronhialnegga<br />
in pljučnnega<br />
raka zza<br />
moške in<br />
72% smrrtnosti<br />
za žženske<br />
pov vezano s<br />
kajenjemm.<br />
Za potreebe<br />
SUO T<strong>TE</strong>P<br />
C sta bbila<br />
izdelanaa<br />
dva elabo orata: 1) Analiza<br />
demoografskih,<br />
dr ružbenih<br />
in javno<br />
zdravstvvenih<br />
značiilnosti<br />
Hrvaaške<br />
(Čiče ek, 2009) in 2) Epiddemiološka<br />
analiza<br />
specifiččnih<br />
pokazaateljev<br />
zdravvstvenega<br />
sstanja<br />
preb bivalcev meesta<br />
Labina in Občine Kršan v<br />
primerjaavi<br />
z Istrskoo<br />
Županijo, Republiko HHrvaško<br />
in drugimi d izbrranimi<br />
mestti<br />
(Hrvaški zavod z za<br />
javno zddravstvo,<br />
20011).<br />
22 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
V elaboratu ad 1) je izdelan pregled standardiziranih stopenj smrtnosti za Istrsko županijo in<br />
Hrvaško in primerjava s sosednimi državami in Evropsko unijo. V elaboratu ad 2) je obdelana<br />
vrsta pokazateljev za prebivalstvo, ki so povezani s potencialno izpostavljenostjo<br />
onesnaženemu zraku: incidencia (na novo zboleli) zaradi raka skupaj, zaradi bronhialnega<br />
raka in pljučnega raka, smrtnost zaradi raka skupno, smrtnost zaradi bronhialnega in<br />
pljučnega raka, bolnišnična obolevnost -hospitalizacije zaradi boleznih dihalnih organov,<br />
bolnišnično obolevanje -hospitalizacije zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni, smrtnost<br />
zaradi bolezni dihalnih organov, smrtnost zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni. Ti<br />
pokazatelji so bili izdelani za mesto Labin, Občino Kršan, Istrsko županijo, Hrvaško<br />
(povprečje) in za primerjavo še za nekaj mest.<br />
V posameznih županijah in v izbranih mestih v Republiki Hrvatski so zabeležene razlike<br />
glede mortalitete in morbiditete po specifičnih pokazateljih zdravstvenega stanja, prikazanih<br />
kot splošne stopnje ali starostno-standardizirane stopnje, ki se uporabljajo za primerjavo<br />
posameznih območij. Rezultati so pokazali, da ni pomembnejših razlik niti konzistenc pri<br />
odstopanjih v primerjavi med izbranimi mesti. Glede na to, da gre za manjše populacijske<br />
celote in o majhnemu številu primerov na novo zbolelih v obravnavnemu obdobju (Kršan in<br />
Labin), smatramo, da so te analize mejno zanesljive, zaradi česar je mejno zanesljiva tudi<br />
interpretacija rezultatov.<br />
I-16-0500 23 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
4. OPIS VPLIVOV POSEGA NA OKOLJE MED GRADNJO IN/ALI<br />
UPORABO POSEGA<br />
4.1. Vpliv na kakovost zraka<br />
Med gradnjo<br />
Med izgradnjo prihaja do vplivov zaradi prevoza materiala, opreme in delavcev ter dela<br />
motorjev mehanizacije in aktivnosti na gradbišču. Emisija zaradi teh aktivnosti je relativno<br />
majhna, največ pa je treba paziti na preprečevanje emisij delcev, za kar so predpisane<br />
ustrezne mere.<br />
Z idejno rešitvijo se načrtuje priključitev <strong>TE</strong>P C na obstoječi dimnik <strong>TE</strong>P 2. Da bi bilo to<br />
možno, je treba napraviti obnovo obstoječega dimnika. Med obnovo obstoječega dimnika je<br />
treba izdelati začasno rešitev za odvajanje dimnih plinov <strong>TE</strong>P 1 in <strong>TE</strong>P 2, da ne bi bilo treba<br />
prekiniti delovanje.<br />
Začasna rešitev je:<br />
- <strong>TE</strong>P 1 se bo priključila na obstoječi 'stari dimnik', ki je visok 130 m (dimnik, ki ga je<br />
nekoč uporabljala <strong>TE</strong>P 1), pri čemer se mora v <strong>TE</strong>P 1 uporabljati premog, ki vsebuje<br />
do 0,4% žvepla;<br />
- <strong>TE</strong>P 2 se mora priključiti na novi 'začasni dimnik', ki bo pritrjen k obstoječemu dimniku<br />
in ki bo visok najmanj 130 m.<br />
Načrtuje se, da bi začasna rešitev trajala 18-24 mesecev, kolikor je potrebno za obnovo<br />
visokega dimnika. Med trajanjem začasne rešitve mora termoelektrarna obratovanje planirati<br />
in voditi tako, da bo kakovost zraka ostala v prvi kategoriji. Nadzor se bo izvajal z meritvami<br />
kakovosti zraka na obstoječih avtomatskih postajah Klavar, <strong>Plomin</strong> mesto, Ripenda in Sv.<br />
Katarina. V primeru povišanih koncentracij SO2 in NO2 bo morala elektrarna znižati jakost ali<br />
prekiniti obratovanje, če pa bi v <strong>TE</strong>P 2 prišlo do okvare naprave za odstranjevanje žvepla ali<br />
filtra za delce, bo morala elektrarna prekiniti z obratovanjem.<br />
Med izvajanjem del<br />
Za <strong>TE</strong>P C so predpostavljene mejne vrednosti emisij, ki v EU začenjajo veljati 07. januarja<br />
2014 (2010/75/EU), kot je razvidno iz tabele 5. Emisije onesnažujočih snovi v zrak iz <strong>TE</strong>P C<br />
bodo mnogo manjše od mejnih vrednosti, predpisanih s hrvaškimi predpisi (NN 21/07,<br />
150/08) in mejnimi vrednostmi iz predpisov EU, ki trenutno veljajo za termoelektrarne<br />
(2001/80/EC).<br />
I-16-0500 24 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Tabela 5 Mejne vrednosti emisij za termoelektrarne na premog<br />
Mejna<br />
vrednost<br />
hrvaški<br />
predpisi<br />
Emisija SO2<br />
200 mg/m 3<br />
Emisija NOX (kakor tudi NO2) 200 mg/m 3<br />
Emisija delcev 30 mg/m 3<br />
Direktiva EU<br />
iz 2010*<br />
150 mg/m 3<br />
150 mg/m 3<br />
10 mg/m 3<br />
*Velja za nove elektrarne, ki bodo začele obratovati po 7.januarju 2014<br />
<strong>TE</strong>P C<br />
po projektu<br />
120 mg/m 3<br />
80 mg/m 3<br />
10 mg/m 3<br />
Emisije drugih snovi, amoniaka, HCl, HF, hlapljivih organskih spojin, težkih kovin, policikličnih<br />
aromatskih ogljikovodikov, dioksina in furana so zelo majhne oziroma manjše od mejnih<br />
vrednosti iz hrvaških predpisa oziroma na ravni vrednosti, ki so navedene v Referenčnemu<br />
dokumentu za najboljše razpoložljive tehnike Evropske unije.<br />
Na sliki 11. so prikazane emisije <strong>TE</strong>P C. Glede na to, da bodo plini odvajani iz dimnika,<br />
visokega 340 m, bodo fizikalni pogoji enaki kot do zdaj, vpliv na pritlične koncentracije v<br />
okolju pa bo manjši oziroma proporcionalen zmanjševanju emisij. <strong>TE</strong>P C bo imela v<br />
primerjavi s <strong>TE</strong>P1 naslednje emisije:<br />
- 64% manj SO2,<br />
- 46% manj NOx,<br />
- 19% manj delcev.<br />
Emisije <strong>TE</strong>P 2 + <strong>TE</strong>P C bodo v primerjavi s <strong>TE</strong>P 1 + <strong>TE</strong>P 2 naslednje:<br />
- 54% manj SO2,<br />
- 25% manj NOx,<br />
- 13% manj delcev.<br />
I-16-0500 25 od 50
<strong>TE</strong>P C – Modernizacija in povečanje kapaciteta <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> EKONERG d.o.o<br />
t/god<br />
t/god<br />
t/god<br />
6.000<br />
5.000<br />
4.000<br />
3.000<br />
2.000<br />
1.000<br />
0<br />
4.000<br />
3.500<br />
3.000<br />
2.500<br />
2.000<br />
1.500<br />
1.000<br />
500<br />
900<br />
800<br />
700<br />
600<br />
500<br />
400<br />
300<br />
200<br />
100<br />
0<br />
0<br />
2000.<br />
2001.<br />
2000.<br />
2001.<br />
2000.<br />
2001.<br />
2002.<br />
2002.<br />
2003.<br />
2002.<br />
2003.<br />
2003.<br />
2004.<br />
2004.<br />
2005.<br />
2004.<br />
2005.<br />
2005.<br />
2006.<br />
2006.<br />
2007.<br />
2006.<br />
Emisija SO 2<br />
2007.<br />
2008.<br />
2009.<br />
Emisija NOx<br />
2008.<br />
2009.<br />
2010.<br />
Emisija čestica<br />
2007.<br />
2008.<br />
2009.<br />
Slika 11 Emisija današnjega in bodočega stanja po začetku obratovanja <strong>TE</strong>P C<br />
I-16-0500 26 od 50<br />
2010.<br />
2010.<br />
2015.<br />
2016.<br />
2015.<br />
2016.<br />
2017.<br />
2018.<br />
2015.<br />
2016.<br />
2017.<br />
0<br />
2018.<br />
6.000<br />
5.000<br />
4.000<br />
3.000<br />
2.000<br />
1.000<br />
2017.<br />
2018.<br />
GWh<br />
<strong>TE</strong>P C<br />
<strong>TE</strong>P 2<br />
<strong>TE</strong>P 1<br />
<strong>TE</strong>P C<br />
<strong>TE</strong>P2<br />
<strong>TE</strong>P 1<br />
Proizv. el.<br />
energije<br />
<strong>TE</strong>P C<br />
<strong>TE</strong>P 2<br />
<strong>TE</strong>P 1
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Vpliv bloka <strong>TE</strong>P C na kakovost zraka je preverjen na podlagi rezultatov proračuna<br />
parametrov za kakovost zraka z uporabo CALMET/CALPUFF modelskega paketa. Za<br />
proračun so za model CALMET uporabljeni meteorološki podatki, ki so produkt proračuna<br />
MM5 z mezo-meteorološkim modelom, za katerega so kot vhodni podatki uporabljeni<br />
operativni rezultati prognostičnega modela ALADIN za leto 2006. (slika 12).<br />
Slika 12 Območje posega proračuna z modelom disperzije<br />
Koncentracije žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in delcev<br />
Na prostorsko razdelitev maksimalnih urnih in dnevnih koncentracij onesnažujočih snovi zelo<br />
vpliva konfiguracija terena, zato se največje urne in dnevne koncentracije SO2, NO2 in delcev<br />
pojavljajo na nenaseljenemu območju na obronkih Učke, približno 2 km severovzhodno od<br />
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong>.<br />
Na podlagi rezultatov proračuna z modelom disperzije o vplivu <strong>TE</strong>P C lahko zaključimo:<br />
- Pritlične koncentracije SO2, NOx in delcev bodo prve kategorije, torej pod mejno<br />
vrednostjo (GV). Po definiciji iz predpisov je mejna vrednost (GV) raven<br />
onesnaženosti, pod katero na podlagi znanstvenih spoznanj, ne obstaja tveganje ali<br />
pa obstaja najmanjša verjetnost za nastanek škodljivih učinkov na človekovo zdravje<br />
in/ali na okolje v celoti. Če je le-to doseženo, se ne sme prekoračiti.<br />
- Poleg tega se bo kakovost zraka še izboljšala, ker bo vpliv bodočega stanja<br />
(<strong>TE</strong>P 2+<strong>TE</strong>P C) manjši kot pa je to danes (<strong>TE</strong>P 1 + <strong>TE</strong>P 2) s stališča prostorske<br />
lestvice vpliva in absolutne ravni (slika 13.).<br />
- Povprečne letne koncentracije zaradi <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong>, ki so relevantne s stališča ocene<br />
vpliva na ekosistem in vegetacijo, so zelo nizke: < 1,5 µg/m 3 za SO2 in NO2 ter < 1<br />
µg/m 3 za delce.<br />
Po proračunu je povprečno letno usedanje delcev, emitiranih iz dimnika <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> na<br />
območju maksimalnega vpliva na ravni 0,1 mg/m 2 /dan. Vpliv je zanemarljiv, saj v primerjavi z<br />
mejno vrednostjo znaša 350 mg/m 2 /dan. Emisija težkih kovin iz termoelektrarne je 1.000 do<br />
10.000 krat manjša kod je emisije delcev, zato je tudi usedanje proporcionalno manjše in<br />
daleč pod mejnimi vrednostmi za usedanje težkih kovin.<br />
I-16-0500 27 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Slika 13 Povprečne letne koncentracije SO2 in NO2 (levo <strong>TE</strong>P1+<strong>TE</strong>P2, desno <strong>TE</strong>P2+<strong>TE</strong>PC, merilo 1:500.000)<br />
I-16-0500 28 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Slika 14 Usedanje delcev, emitiranih iz <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> (merilo 1:500.000)<br />
Kumulativni vpliv na zrak<br />
Glede vpliva emisij drugih virov v okolici termoelektrarne na raven koncentracij v ozadju,<br />
moramo poudariti, da je specifična emisija območnih virov (gospodinjstva in promet) v<br />
ruralnemu območju zanemarljiv.<br />
Od večjih industrijskih virov na območju <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> je zaradi superponiranja vpliva<br />
pomembnejša samo tovarna Rockwool v Pičnu in sicer zaradi emisij SO2. Rezultati<br />
proračuna z modelom disperzije kažejo, da zaradi superponiranja vpliva ne bo motena prva<br />
kategorija kakovosti zraka glede SO2, NO2 in delcev.<br />
Zaključek glede vpliva na zdravje, ekosistem in vegetacijo<br />
Proračun z modelom disperzije CALPUFF potrjuje, da bodo po zamenjavi <strong>TE</strong>P 1 s <strong>TE</strong>P C:<br />
- pritlične koncentracije ostale pod mejnimi vrednostmi (GV), torej v okvirju prve<br />
kategorije kakovosti zraka,<br />
- vpliv bo manjši od obstoječega stanja in sicer glede nivoje koncentracije in usedanja<br />
škodljivih snovi kakor tudi glede na obseg vpliva na prostor,<br />
- kumulativni vpliv bo takšen, da ne bo motena 1. kategorija kakovosti zraka glede<br />
koncentracij SO2, NOx in delcev v okolici teh virov,<br />
- vpliv na ekosistem in vegetacijo zaradi obratovanja <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> bo daleč pod mejnimi<br />
vrednostmi.<br />
Čezmejni vplivi (ozon, zakiseljevanje in evtrofikacija)<br />
Z daljinskim čezmejnim prenosom onesnaženosti prihaja do oblikovanja sekundarnih<br />
onesnažujočih snovi, kot je na primer ozon ali pa do nastanka žveplovih in dušičnih spojin, ki<br />
se nalagajo in lahko povzročijo zakiseljevanje ali evtrofikacijo (prekomeren dušik). Z<br />
I-16-0500 29 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
zamenjavo <strong>TE</strong>P 1 s <strong>TE</strong>P C se bo zmanjšala emisija NOx, ki je predhodnik nastajanja ozona.<br />
Prav tako bo zmanjšana tudi emisija SO2 , ki povzroča zakiseljevanja. <strong>TE</strong>P C prispeva k<br />
zmanjšanju čezmejnega vpliva v primerjavi s sedanjim stanjem.<br />
Zmanjševanje emisij SO2 in NOX je pomemben prispevek k izpolnjevanju prevzetih<br />
obveznosti Republike Hrvaške iz protokola Konvencije o daljinskem čezmejnemu<br />
onesnaževanju zraka.<br />
Globalni aspekti vpliva in emisij CO2<br />
Emisija CO2 na proizvedeno kWh električne energije iz <strong>TE</strong>P C bo nižja od <strong>TE</strong>P 1 za 22% in<br />
bo na ravni povprečnih emisij hrvaških termoelektrarn. To pomeni, da se emisija CO2 na<br />
proizvedeno kWh na ravni Hrvaške ne bo spremenila (slika 15).<br />
Na lokaciji elektrarne je rezerviran prostor za namestitev obrata za zajemanje CO2 za<br />
njegovo naknadno vgradnjo, če bo ta tehnologija postala komercialno dostopna ali obvezna<br />
po letu 2020.<br />
<strong>TE</strong>P C bo morala tako kot druge termoelektrarne na Hrvaškem kupovati emisijske enote za<br />
CO2, ker za termoelektrarne ne bo obstajalo omejevanje emisij. Za državo je nevtralno,<br />
kolikšna je emisija iz teh virov, ker bodo le-ti v evropski shemi trgovanja z emisijami (ETS),<br />
izpod skupne evropske kvote emisij. Za državo bo kvota obstajala samo za ne-ETS sektor<br />
(mala kurišča, promet, mali industrijski viri, poljedelstvo in gozdarstvo).<br />
CPS – emisije CO2 zaradi čiščenja naravnega plina pri najdišu.<br />
Slika 15 Specifične emisije CO2 posameznih elektrarn – primerjava s <strong>TE</strong>P C<br />
I-16-0500 30 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
4.2. Vpliv na vode in morje<br />
Med izgradnjo<br />
Možen je nastanek podzemnih voda, ko bo na koncu gradnjo objektov neznatno<br />
spremenjena smer podzemnih voda v apnenčasti podlagi. Glede na situacijo med gradnjo na<br />
terenu je sisteme odvajanja treba načrtovati proti Čepič kanalu, s čimer bodo preprečene<br />
možne neželene posledice občasnih vdorov in poplavljanja delnega platoja in nižjih delov<br />
objektov po končani izgradnji.<br />
Med izkopavanjem temeljev lahko pride do občasne motnosti vode na desni obali Čepič<br />
kanala, čeprav gradnja objektov ne bo pomembnejše vplivala na pomembnejše vire v širšem<br />
območju predmetne lokacije.<br />
Dela v najbolj južnem delu <strong>Plomin</strong>skega zaliva bi lahko tudi po končanih delih povzročila<br />
potencialne spremembe:<br />
- tokov podmorskih virov v južnem delu <strong>Plomin</strong>skega zaliva – ocenjuje se, da bi bil vpliv<br />
izključno lokalen in skoraj zanemarljiv.<br />
- fizikalno-kemične lastnosti voda in morja zaradi izpiranja lokacije gradbišča s<br />
padavinskimi vodami in pretokom skozi kraški teren. Tudi ta vpliv je ocenjen izključno<br />
kot lokalen in omejen na morje do sredine <strong>Plomin</strong>skega zaliva.<br />
- hidrološkega tokovnega polja ob ustju Čepič kanala v <strong>Plomin</strong>ski zaliv, predvsem v<br />
obdobjih večjih prilivov. Posledice se lahko poslabšajo zaradi vnašanja terigenskih<br />
usedlin na globlji del zaliva v Luki <strong>Plomin</strong>.<br />
Vpliv na vode in morje, do katerega lahko pride med izgradnjo novega bloka, je skoraj<br />
zanemarljiv, je lokalnega pomena in začasen. Zaradi kraja izvajanja del, organizacije<br />
gradbišča in lastnosti okolja se ne pričakuje vpliv zunaj <strong>Plomin</strong>skega zaliva.<br />
Med delovanjem<br />
Sistem za oskrbo s surovo vodo mora zadovoljiti zadostne količine tehnološke vode za<br />
obrata <strong>TE</strong>P 2 in <strong>TE</strong>P C pri največji moči in potrebe po sanitarni in pitni vodi. V skladu z<br />
dosedanjimi spoznanji in ocenami bodo te količine zadovoljene s črpanjem vode iz bazena<br />
Bubič jame ob kompenzaciji na podlagi partnerskega vlaganja in povečanjem potencialov<br />
zajetja, črpanja in magistralnega transporta na kritičnih odsekih labinskega vodovoda, da bi<br />
se zagotovile 100%-tne rezerve za potrebnih 75 l/s.<br />
Hladilni sistem <strong>TE</strong>P C bo realiziran popolnoma drugače kot je izvedba hladilnega sistema<br />
<strong>TE</strong>P 2, za njega pa bo uporabljana morska voda iz <strong>Plomin</strong>skega zaliva, prav tako tudi za<br />
obstoječe objekte <strong>TE</strong>P-a. Črpalna postaja za <strong>TE</strong>P C bo locirana poleg obstoječe črpalne<br />
postaje. Poleg povečanih potreb po hladilni vodi bo najpomembnejša sprememba glede<br />
obstoječega stanja povečanje sesalne globine (min. 35 m), sprememba hitrosti vsesavanja<br />
hladilne vode in daljši podmorski cevovod. Izpust hladilne vode v more bo realiziran na<br />
vzhodni strani črpalne postaje in sicer pri površini.<br />
Predvideni sistem za odvajanje in obdelavo odpadnih voda je v celoti zaprt in<br />
vodonepropusten, kar bi moralo zagotoviti efluent, primeren za izpuščanje v sprejemnike II.<br />
kategorije. V skladu z analizami rezultatov raziskovanja kvalitete vodnih pojavov na lokaciji<br />
I-16-0500 31 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
se lahko zaključi, da prečiščene odpadne vode <strong>TE</strong>P C in <strong>TE</strong>P 2 ne bodo poslabšale kakovost<br />
vodnih pojavov.<br />
4.3. Vpliv na tla<br />
Med izgradnjo<br />
Gradbišče <strong>TE</strong>P C bo organizirano v okvirih obstoječe <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> (površina 54 ha), z<br />
minimalno dodatnim zavzetjem prostora (5-6 ha): prostor vhodno – izhodnega portala za<br />
predor hladilne vode, zgradba črpalne postaje za hladilno vodo za <strong>TE</strong>P C in novi pomol za<br />
stranske produkte.<br />
Potencialni škodljivi vplivi na tla med pripravo in izgradnjo bodo posledica uporabe<br />
mehanizacije zaradi raziskovalnih del (vrtanje) in gradnje, prekrivanje z gradbenim odpadnim<br />
materialom in eventualna onesnaženost s pogonskimi gorivi, mazivi in tekočimi materiali, ki<br />
se uporabljajo pri gradnji. Z ustrezno pripravo terena pred izgradnjo in organizacijo gradbišča<br />
bodo navedeni možni vplivi minimalni.<br />
Med delovanjem<br />
Ne pričakuje se negativen vpliv <strong>TE</strong>P-a C na kakovost tal na lokaciji in v okolici lokacije<br />
posega. Obstoječe odlagališče žlindre in pepela za <strong>TE</strong>P 1 in 2 je v celoti sanirano v skladu z<br />
določbami iz Pogojev za ureditev prostora štev.: 04-UUP-25/1984-FO. Za <strong>TE</strong>P C je<br />
predvideno odvažanje stranskih produktov z ladjami z lokacije obrata. Obstoječe odlagališče<br />
žlindre in pepela bo prilagojeno za sprejem dodatnih količin stranskih produktov.<br />
4.4. Vpliv na floro in favno<br />
Za območje lokacije posega so značilno izrazito primorski atributi, obeležja pa so pogojevana<br />
z dolgoletnimi antropogenimi in industrijskimi vplivi. Na lokaciji niso prisotni primerki<br />
zaščitenih rastlinskih in živalskih vrst.<br />
Med izgradnjo<br />
Vpliv gradnje na floro in favno je možen samo med izgradnjo predora za hladilni sistem in<br />
sicer na podzemno kraško favne, pa tudi na spremembe hidrogeologije zaradi ozkega<br />
prostora, kar lahko vpliva na končni sprejemnik – morje <strong>Plomin</strong>skega zaliva in njegovo bioto.<br />
Med izgradnjo bodo začasno zmotene aktivnosti živali, vendar pa bodo živali kmalu po<br />
vzpostavitvi normalnega režima del lahko okolje znova uporabljale kot svoje bivališče.<br />
Osnovni negativni vpliv gradnjo posega se nanaša na zmanjšanje površine bivališča<br />
rastlinskih vrst – samo površine izhoda iz hladilnega predora, ker je vhod znotraj ograje <strong>TE</strong><br />
<strong>Plomin</strong> in območja silosa za premog. Z ukrepi za sanacijo terena in biorekultivacije bo takoj<br />
po končanih gradbenih delih urejeno območje gradnjo .<br />
Med delovanjem<br />
Osnovni vpliv na bio-ekološke značilnosti izhaja iz uporabe morja kot hladilnega medija in<br />
zaradi sistema za dobavo premoga. Večje potrebe po premogu pogojujejo tudi večje število<br />
prihodov ladij, kar bo rezultirali s pogostejšim občasnim povečanjem suspendiranih delcev v<br />
stebričku morske vode, z zmanjševanjem prozornosti in posledično s spremembami<br />
I-16-0500 32 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
fizikalno-kemičnih lastnosti morja. Vpliv na morsko okolje in biocenoze <strong>Plomin</strong>skega zaliva je<br />
potencialno pomemben tudi zaradi hladilne morske vode, zaradi česar so med izdelavo SUO<br />
opravljena računska modeliranja temperaturnega polja v <strong>Plomin</strong>skem zalivu za<br />
karakteristične situacije (odvisno od kraja izpusta hladilne vode in letnem času). Na podlagi<br />
analize se predlaga, da se izpust hladilnih voda iz <strong>TE</strong>P C izvede na sredini zaliva, kjer<br />
obstaja dobra izmenjava morske vode z akvatorijem zunaj zaliva. Potrebe po hladilni vodi za<br />
<strong>TE</strong>P C in <strong>TE</strong>P 2 bo znašala približno 16 m 3 /s. Ocenjuje se, da bodo odpadne hladilne vode iz<br />
<strong>TE</strong>P C in <strong>TE</strong>P 2 vplivale na bioto v zalivu, vendar ne bodo imele negativnega vpliva na<br />
akvatorij izven zaliva.<br />
4.5. Nastanek in oskrba odpadkov<br />
Med izgradnjo<br />
Med izgradnjo bodo nastajali odpadki, ki so običajni pri gradnji energetskih in industrijskih<br />
obratov. V primeru <strong>TE</strong>P C bo nastala določena količina dodatnih odpadkov zaradi <strong>obnove</strong><br />
dimnika, pri čemer bo del odpadkov spadal tudi v skupino nevarnih odpadkov. Predvidena je<br />
oskrba odpadkov v skladu z zahtevami regulative, odpadni gradbeni material (zemlja,<br />
kamenje in podobno) pa se bo poskušal maksimalno izkoristiti na sami lokaciji posega.<br />
Med delovanjem<br />
Med delovanjem <strong>TE</strong>P C se bodo največje količine odpadkov, ki bodo nastajali, nanašali na<br />
stranske produkte, ki nastajajo pri zgorevanju premoga (žlindra in pepel) ter stranske<br />
produkte pri obdelavi dimnih plinov (mavec in filtrirni kolač). Rezultati analize radioaktivnosti<br />
žlindre in pepela so takšni, da se predmetni stranski produkti lahko uporabljajo v<br />
gradbeništvu. Odvisno od rezultatov analize se bodo ti odpadki z ladjami odvažali v<br />
cementarne, samo v primeru nezmožnosti takšnega izkoriščanja pa se bodo odlagali na<br />
obstoječe odlagališče žlindre in pepela.<br />
Poleg teh odpadkov je za pričakovati, da bodo med rednim obratovanjem nastajali tudi drugi<br />
odpadki: komunalni odpadki, odpadna embalaža, odpadne usedline iz procesa obdelave<br />
odpadnih voda in odpadki, nastali pri vzdrževanju obrata in mehanizacije (odpadno železo,<br />
gume, odpadna olja in dr.). Odpadki bodo oskrbovani v skladu z obstoječo prakso oskrbe<br />
posameznih vrst odpadkov, kot je to predpisano s predmetno regulativo.<br />
4.6. Vpliv hrupa<br />
Med izgradnjo<br />
Vpliv hrupa na okolje je preverjen z uporabo akustičnih modelov za različne scenarije, ki<br />
opisujejo najtežja gradbena dela. Med izgradnjo <strong>TE</strong>P C bo okolju hrup, predvsem kot<br />
posledica delovanja težkih gradbenih strojev in tovornih vozil. Na podlagi opravljene analize<br />
je dokazano, da je podnevi hrup na ocenjevanih mestih v okviru dovoljenih z zakonom<br />
predpisanih nivojev, s tem pa tudi ponoči. V primeru potrebnih nočnih gradbenih del bo glede<br />
na določbe iz Pravilnika o najvišjih dovoljenih nivojih hrupa v sredinah, kjer živijo in delajo<br />
ljudje (NN 145/04, 46/08), nivo hrupa, ki je posledica gradbenih del, prekoračen. Zaradi tega<br />
so pri planiranju predlagani ukrepi za zaščito proti hrupu med izgradnjo ter je planirano<br />
posebno spremljanje nivoja hrupa na gradbišču.<br />
I-16-0500 33 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Med delovanjem<br />
Za ocenjevanje vpliva hrupe je v okviru SUO opravljena analiza obstoječih nivojev hrupa iz<br />
obstoječih obratov <strong>TE</strong>P 1, <strong>TE</strong>P 2 in transportnega traku s pomola, na podlagi katerih so tudi<br />
izdelani akustični modeli obstoječega stanja. V okviru analize vpliva nivoja hrupa med<br />
uporabo posega je izdelan proračun nivoja hrupa v okolici termoelektrarne. V zadevni SUO<br />
je predlagana vrsta ukrepov za zaščito pred hrupom v smislu zmanjševanja hrupa na viru,<br />
ovir in pasivne zaščite, da bi se nivo prispevka <strong>TE</strong>P C uskladil z zahtevami zadevne<br />
regulative.<br />
4.7. Vpliv na vizualne in strukturne značilnosti pokrajine<br />
Obstoječa vizualno obremenjena pokrajina v okolici <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> bo zaradi gradnjo in<br />
delovanja planirane <strong>TE</strong>P C še dodatno obremenjena. Izgradnja bo povzročila začasne in<br />
trajne spremembe fizičnih karakteristik prostora. Pričakovana obremenitev pri izgradnji bo<br />
nastala zaradi odstranjevanja obstoječe vegetacije in zaradi drugih zemeljskih del, vključno<br />
tudi splošen prizor zaradi obsega gradbišča, ki vključuje prehajanje težke delovne<br />
mehanizacije, izkopavanje terena, začasno odlaganje presežnega materiala, dela na montaži<br />
in dr. Navedene vizualne spremembe se nanašajo na prostor znotraj današnje ograje <strong>TE</strong><br />
<strong>Plomin</strong>. Zunaj ograje se bodo aktivnosti odvijale na vhodnemu in izhodnemu portalu predora<br />
za hladilno vodo, na cevovodu za vhod hladilne vode v morje in dela na transportnem traku<br />
in malem pomolu za razkladanje pepela in žlindre. Aktivnosti zunaj ograje bodo neposredno<br />
ob obstoječih industrijskih objektih, s čimer bo zmanjšan ta vidik začasnega vpliva.<br />
Na območju <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> danes v vizurah širšega območja dominira 340 metrov visoka<br />
struktura dimnika <strong>TE</strong>P 2. Viden je z večine lokacij v Labinščini, medtem, ko so drugi objekti v<br />
glavnem zavarovani pred pogledi z bližnjimi vzpetinami. Z opravljenimi analizami vidljivosti je<br />
ugotovljeno, da (glede na obstoječi dimnik <strong>TE</strong>P 2) ne bo prišlo do širjenja obstoječe cone<br />
vidljivosti, s tem pa tudi ne do nadaljnjega širjenja negativnega vpliva na vizualne kvalitete<br />
širše lokacije (s parcialno izjemo del na portalu hladilnega sistema).<br />
Z odlaganjem premoga v planirani zaprti sistem silosa in predvideni prekladalni sistem bodo<br />
dnevni bunkerji in mlini premoga vizualno sprejemljivejši od sedanje situacije. Sistem za<br />
oskrbo stranskih produktov bo prilagojen predvsem ladijskemu vkrcevanju, samo nujno<br />
odlaganju žlindre in pepela na obstoječem odlagališču. Sistem hladilne vode <strong>TE</strong>P C<br />
predvideva črpalno postajo na obali <strong>Plomin</strong>skega zaliva z obstoječo črpalno postajo <strong>TE</strong>P 1 in<br />
2, tunelske cevovode do kondenzatorja <strong>TE</strong>P C in obnovo „Avstrijskega pomola“. Razlog za<br />
namestitev navedenih sistemov neposredno ob že obstoječih objektih je manjša obremenitev<br />
območnih pokrajinskih značilnosti. Zaradi tega ima vizualni vpliv lokalna in kumulativna<br />
obeležja.<br />
4.8. Vpliv v primeru incidentnih situacij<br />
Med gradnjo<br />
S stališča možnih nezgod ali incidentnih situacij ni večjega tveganja za populacije v širši in<br />
ožji okolici lokacije. Povišane emisije v zraku so možne zaradi okvar na napravah za<br />
zmanjševanje emisij, kar je urejeno s predpisi. V primeru popolnega prenehanja delovanja<br />
električnih filtrov za delce mora elektrarna takoj prenehati z obratovanjem. Če bi med tem, ko<br />
I-16-0500 34 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
bo <strong>TE</strong>P 2 priključena na začasni dimnik, visok 130 m, prišlo do okvare na napravi za<br />
odstranjevanje žvepla, mora elektrarna takoj prenehati z obratovanjem.<br />
Med delovanjem<br />
Za incidente emisije v vodne sprejemnike se bodo upoštevale določbe "Operativnega načrta<br />
za izvajanje ukrepov v primeru izrednih in nepričakovanih onesnaževanjih voda".<br />
V predpisih o varstvu okolja obstaja seznam o vrstah nevarnih snovi, ki so prisotne v obratih<br />
in ki bi lahko povzročile veliko nesrečo oziroma, zaradi katerih bi lahko prišlo v obratih do<br />
velike nesreče; način ugotavljanja količine nevarnih snovi in dovoljenih količin ter kriteriji, po<br />
katerih so te snovi klasificirane kot nevarne, je predpisan z Uredbo o preprečevanju velikih<br />
nesreč, ki vključuje nevarne snovi (NN 114/08).<br />
Lahko sklepamo, da zaradi skladiščenja ali proizvodnje nevarnih materialov pri obratovanju<br />
<strong>TE</strong>P C v količinah, ki bi bile manjše od mejnih, za katere obstaja obveznost obveščanja, ni<br />
potrebno izdelati Poročila o varnosti oziroma ni obveznosti za obveščanje. Po 4. odstavku 3.<br />
člena Uredbe (NN 114/08) mora operater obrata v takšnih okoliščinah (če Ministrstvo za<br />
varstvo okolja, prostorne ureditve in gradbeništvo izjemoma ni predpisal drugače) ravnati v<br />
skladu z zahtevami predpisa, s katerim je predpisan način zaščite in reševanja, ki se nanaša<br />
na vsebino Operativnega načrta za zaščito in reševanje.<br />
4.9. Radiološki aspekti vpliva<br />
Na podlagi opravljenih raziskav in po izvedeni sanaciji odlagališča je razvidno, da je nivo<br />
radioaktivnosti na odlagališču pepela in žlindre zadovoljiv ter da je sanacija dosegla svoj<br />
namen –vpliv tehnološko povišane naravne radioaktivnosti na odlagališču pepela in žlindre<br />
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> je na ravni vrednosti naravnih radionuklidov v tleh. Odlagališče žlindre in pepela je<br />
treba redno prekrivati in po potrebi polivati z vodo, da bi se preprečile fugitivne emisije.<br />
Pri tem je nujna redna kontrola premoga, ki se uporablja v obratih termoelektrarne. Za vse<br />
premoge, ki se uporabljajo v termoelektrarni, mora biti znana vsebina prisotne radioaktivne<br />
kontaminacije.<br />
S primerjavo povprečnih letnih absorbiranih količin v Istri (ekvivalentov količin zunanjega<br />
sevanja) z vrednostmi za vso Hrvaško lahko na podlagi omejenih podatkov meritev rečemo,<br />
da je povprečna letna absorbirana količina za Hrvaško malce nižja. To lahko tolmačimo z<br />
geološko sestavo istrskega terena, ki za razliko od drugih delov Hrvaške vsebuje povišane<br />
koncentracije naravnih radionuklidov. Meritve radoaktivnosti v sedimentu <strong>Plomin</strong>skega zaliva<br />
so dokazale, da lahko z veliko gotovostjo rečemo, da je material, ki se je v zadnjih desetletjih<br />
naložil v <strong>Plomin</strong>skemu zalivu, z izlivnega območja Boljunčice (Čepič polje).<br />
4.10. Vpliv na zdravje<br />
Vpliv na zdravje je analiziran v SUO na podlagi prej navedenih sestavnih delov okolja:<br />
kvalitete zraka, vode, morja, tal, radioaktivnosti, hrupa itd. Študija obravnava zahteve glede<br />
kakovosti posameznega medija okolja v skladu s hrvaškimi predpisi in načrti, kjer pa to ni<br />
navedeno, upošteva omejitve in priporočila mednarodne prakse ali priporočila mednarodnih<br />
zdravstvenih in drugih institucij. Hrvaški predpisi o mejnih vrednostih onesnažujočih snovi v<br />
zraku, vodi, morju, tleh, dovoljenemu hrupu in drugem temeljijo na znanstvenih spoznanjih in<br />
I-16-0500 35 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
raziskavah ter so usklajeni z evropskimi standardi ter na smernicah Svetovne zdravstvene<br />
organizacije (SZO) in Mednarodne agencije za raziskovanje raka (IARC).<br />
Glavne možnosti za izpostavljanje škodljivim snovem, relevantnih za elektrarno na premog,<br />
so naslednje: vdihovanje škodljivih snovi iz zraka, vnašanje škodljivih snovi s hrano in pitno<br />
vodo, zunanje izpostavljanje (preko kože in tkiva, sevanje, hrup), fizični vplivi zaradi nezgod<br />
in akcidentov. V SUO so obdelani pomembnejši vidiki vpliva na zdravje: onesnaženost zraka,<br />
morja in vode, incidenti in akcidenti ter delioaktivnosti.<br />
S stališča onesnaženosti zraka je pomembno, da se s tem posegom zmanjšuje emisija<br />
onesnažujočih snovi, kar pomeni, da se zmanjšuje tudi potencialni vpliv na zdravje na lokalni<br />
in regionalni ravni. Prispevek <strong>TE</strong>P C k pritličnim koncentracijam in k dolgotrajnem<br />
izpostavljanju onesnažujočim snovem je zelo majhen oziroma znatno izpod vrednosti, ki jih<br />
priporoča SZO za popolno varstvo zdravja, a gre za mejne vrednosti, ki so pod vrednostmi, ki<br />
so ugotovljene s hrvaškimi predpisi in EU direktivami. Prispevek <strong>TE</strong>P C glede kratkotrajne<br />
izpostavljenosti do ene ure je pod priporočenimi vrednostmi SZO. Če upoštevamo tveganje v<br />
zvezi s snovmi, za katere se smatra, da nimajo praga škodljivega delovanja (to so delci in/ali<br />
rakotvorne snovi), je tveganje zanemarljivo.<br />
S stališča vpliva na zdravje preko pitne vode, ne obstajajo potencialna tveganja. Prav tako ni<br />
pomembnejših potencialnih tveganj s stališča akcidentov, razen tistih, ki so povezani s<br />
transportom tekočega rezervnega goriva. Elektrarna ne bo uporabljala čistega amoniak za<br />
obrat za zmanjševanje emisij NOx, ampak amoniakovo vodo ali ureo, zato je zanemarljivo<br />
tudi tveganje akcidentov zaradi širjenja amoniaka. V primeru okvar na opremi za<br />
zmanjševanje emisij je s predpisi določeno, koliko se lahko največ dela brez naprav za<br />
zmanjševanje emisij.<br />
S stališča radioaktivnosti so tveganja zaradi količin zelo majhna in neposredno ob ograji<br />
odlagališča. Gre za veličine, ki so primerljive s tveganji, katerim smo izpostavljeni v<br />
normalnemu življenju zaradi naravnih virov in drugih aktivnosti, pri katerih prihaja do sevanja.<br />
4.11. Socialno-ekonomski vpliv<br />
Med gradnjo<br />
Izgradnja <strong>TE</strong>P C bo trajala približno 40 mesecev (če ne računamo zagona) oziroma 46<br />
mesecev (z zagonom). Že v roku nekaj mesecev bo število delavcev na gradbišču doseglo<br />
številko 500, največje število delavcev na gradbišču, kar bo trajalo skoraj eno leto, pa bo od<br />
1.250-1.300 delavcev. Gradbišče za elektrarno bo začasno generiralo naglo povečanje<br />
potreb po storitvah terciarnega sektorja (oskrba s prehrambnimi izdelki, izdelki široke<br />
potrošnje, prehrambne storitve, nočitve, gostinstvo itd.). Na obravnavanemu območju je<br />
prisotna nezaposlenost. Investicija bodo prispevale k temu, da se zmanjša ta nezaposlenost.<br />
Pomemben pozitiven prispevek so tudi možnosti lokalne industrije in servisnih storitev med<br />
gradnjo. Na prostoru 20 km v gospodarski strukturi dominira industrijska dejavnost, ki bi<br />
lahko konkurirala podjetjem iz širše okolice.<br />
Potencialno pomemben vpliv gradnje predstavljajo njene posledice na demografske prilike.<br />
Projekt bo povzročil fluktuacijo oziroma migracijo delovnih sil. Lahko predpostavljamo, da se<br />
bodo po končani gradnji mnogi želeli za stalno nastaniti na tem območju, kar bi lahko<br />
predstavljalo povečan pritisk na zaposlovanje in vprašanja socialne integracije. To bi bil tudi<br />
I-16-0500 36 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
določen pritisk na sistem zdravstvenega varstva, zato je z ukrepi predvideno, da bo za<br />
delavce na gradbišču organizirano primarno zdravstveno varstvo.<br />
Med delovanjem<br />
Elektrarna rešuje vprašanje možnega 'presežka' delovne sile v scenariju. da <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> 1<br />
preneha z obratovanjem. Projekt je komplementaren z industrijo proizvodnje in predelave<br />
mineralnih proizvodov v bližnji okolici. Lokalni industriji se odpirajo večje možnosti<br />
sodelovanja v servisiranju potreb elektrarne. Obravnavani vplivi ne dokazujejo, da obstajajo<br />
negativni učinki na turizem in poljedelstvo oziroma, da bi prišlo do sprememb situacije glede<br />
na obstoječe stanje. Poseg bo imel pozitivne finančne učinke na proračun lokalne skupnosti,<br />
največ za Občino Kršan.<br />
Študija Strateška ocena energetskega pomena in javnega interesa gradnje nadomestnega<br />
bloka <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C-500 (EIHP, 2009) je potrdila koristi za lokalno skupnost, regijo in državo.<br />
Študija je dokazala, da je od poslovanja <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> odvisno 35 regionalnih podjetij in 244<br />
zaposlenih iz desetih občin in mest v Istrski in Primorsko-goranski županiji. Na območju Istre<br />
in Kvarnerja niso ugotovljeni možni negativni vplivi razvoja energetskega sektorja na druge<br />
sektorje (turizem, industrija, poljedelstvo) zaradi obratovanja <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong>. Študija ugotavlja, da<br />
je najpomembnejši socioekonomski vpliv na nacionalni ravni povečanje zanesljivosti oskrbe z<br />
električno energijo skozi diverzifikacijo energetskega portfelja, zmanjšanje deficita zunaj<br />
trgovinske bilance s proizvodnjo električne energije znotraj domačega gospodarstva.<br />
Najpomembnejši socio-ekonomski vpliv na nacionalni ravni je povečanje zanesljivosti oskrbe<br />
z električno energijo.<br />
4.12. Vpliv na promet med gradnjo posega<br />
Ves cestni promet bo med gradnjo potekal po županijski cesti ŽC 5172, ki je hkrati tudi<br />
dovozna cesta do lokacije <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> z državnih cest D66, D64 in D500. Med gradnjo bo<br />
prišlo do povečanja prometa zaradi organiziranega in individualnega potniškega prevoza<br />
delavcev in obiskovalcev, prevoza tovorov na gradbišče in prevoza z gradbišča. Planirano je,<br />
da bo skoraj vsa količina materialov, ki jih bo treba pripeljati ali odpeljati z gradbišča,<br />
prepeljana s kamionskim prevozom. Manjši del materialov bi se lahko prepeljal skozi<br />
pristanišče <strong>Plomin</strong>.<br />
Prevoz s kamioni se nanaša na specialne in redne kamionske prevoze. Velik del prevoza se<br />
bo opravljal na gradbišču in do odlagališča za gradbeni odpad, ki bo v neposredni bližini,<br />
torej brez obremenjevanja javnega prometa. Povprečno povečanje prometa na štirih glavnih<br />
cestnih smereh bo relativno majhno, na vrhuncu in pri maksimalnih obremenitvah bo znašalo<br />
število kamionov 5-10 kamionov na uro od jutra do večera (število prevozov po cesti 10-20).<br />
To se bo dogajalo v zelo omejenem času oziroma maksimalno 3-4 meseca. SUO predpisuje<br />
mere za kakovostno organizacijo transporta, občasno nadzorovanje osne obremenitve vozil,<br />
izbor potrjeno kvalitetnih prevoznikov za specialne tovore. Priporoča se obnova križišč v<br />
Voziliču v krožni tok, kar je predvideno z načrti Občine Kršan.<br />
4.13. Analiza stroškov in koristi<br />
Predmet ocene so stroški in koristi, ki se nanašajo na celotno družbo in ki bodo nastali zaradi<br />
izgradnje in obratovanja <strong>TE</strong>P C. Splošna družbena korist je izgradnja dolgoročno varnega in<br />
stabilnega vira električne energije, pokrivanje povečanja povpraševanja in zmanjševanje<br />
I-16-0500 37 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
uvoza električne energije, povečanje stabilnost in konkurenčnost elektroenergetskega<br />
sistema. To je priložnost za lokalno skupnost in njeno gospodarstvo, da zavzame pozicije v<br />
tržni konkurenci. Poleg tega so tukaj tudi koristi, ki bodo rezultirale s plačilom davkov,<br />
dodatkov, koncesija, indirektno pa tudi zaposlovanja.<br />
Eksterni stroški zaradi onesnaženosti zraka<br />
Škode zaradi vpliva na človekovo zdravje in okolje se izkazujejo skozi tako imenovane<br />
eksterne stroške, katerih zmanjševanje predstavlja družbeno korist. Ocena eksternih<br />
stroškov je opravljena po metodologiji, razviti v sklopu projekta ExternE, ki je financiran s<br />
strani Evropske komisije. Gre za aktualno metodologijo za kvantificiranje in izračun<br />
monetarnih vrednosti negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi v območju energetike,<br />
uporablja pa se računski model EcoSense. V tem modelu so stroški okolja izkazani z vplivi<br />
od vira emisij onesnaženosti, spremembe kakovosti okolja do fizičnega vpliva na zdravje<br />
ljudi, ekosistem in materialne dobrine in sicer v obliki denarja (slika 16.). Eksterni stroški se<br />
izkazujejo na državni in evropski ravni.<br />
Slika 16 Metoda proračuna eksternih stroškov<br />
I-16-0500 38 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Z analizo je dokazano, da ta poseg omogoča velike koristi zaradi zmanjševanja eksternih<br />
stroškov, ki so na ravni Hrvaške v primerjavi z obstoječim stanjem manjši za 44%, na ravni<br />
Evrope pa 45%. Pri tem se največji pozitiven prispevek nanaša na zmanjševanje vpliva na<br />
zdravje (95%), drugo pa so koristi zaradi zmanjševanja vpliva na posevke in na materialne<br />
dobrine.<br />
Koristi med gradnjo<br />
V investiciji, katere vrednost je 800 mil. Evrov, lahko pričakujemo tudi do 50 odstotni delež<br />
domače industrije. Ocenjuje se, da bi prihodek, ki se pričakuje zaradi bivanja delavcev med<br />
gradnjo, znašal 45.000.000 kn na leto (namestitev, hrana, drugo), kar bi trajalo tri leta, to pa<br />
pomeni 135.000.000 kun (19 mil. Evrov). Ocenjuje se, da bo vrednost investicije v gradbena<br />
dela znašala od 120 do 140 mil. Evrov. V tem bo vsekakor participicirala tudi domača<br />
industrija in lokalna gradbena in transportna podjetja.<br />
Koristi med obratovanjem<br />
Koristi za lokalno skupnost izhajajo iz nadomestil za uporabo prostora za proizvodnjo<br />
električne energije. Ki po sedanjih predpisih znašajo 16 mil. kn. (N.n. 24/95). Dodatne koristi<br />
se nanašajo na angažma lokalne in ostale domače industrije pri vzdrževalnih delih.<br />
Na državni ravni so glavne koristi v tem, da se s tem posegom zagotavlja dolgoročno<br />
stabilen in varen vir električne energije in omogoča zmanjševanje uvoza električne energije.<br />
Zaključek<br />
Na podlagi analize eksternih stroškov in ocenjenih koristi se je poseg za zamenjavo <strong>TE</strong>P 1 s<br />
<strong>TE</strong>P C izkazal kot družbeno utemeljen in sprejemljiv tako na lokalni ravni kot tudi na ravni<br />
države.<br />
I-16-0500 39 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
5. PREDLOG UKREPOV ZA VARSTVO OKOLJA MED GRADNJO<br />
IN UPORABA POSEGA<br />
5.1. Ukrepi za varstvo tal<br />
Med gradnjo<br />
Ukrepi za varstvo tal med gradnjo so takšni kot pri večini gradenj na obstoječih industrijskih<br />
lokacijah. Nanašajo se na organizacijo manipulacije z mehanizacijo, gospodarjenje z<br />
odpadom, odstranjevanje vegetacijskega pokrova in racionalno uporabo prostora. Priporoča<br />
se maksimalna uporaba odpadnega materiala na sami lokaciji posega, še posebej od izkopa<br />
predora za hladilno morsko vodo <strong>TE</strong>P C.<br />
Med delovanjem<br />
Onesnaženost tal med obratovanjem <strong>TE</strong>P C ni verjetna. Eventualna onesnaženost bi lahko<br />
bila posledica akcidentnih situacij, kot so na primer seizmični premiki, požar ali nepravilna<br />
manipulacija pri polnjenju vsebnikov, kar bi imelo za posledico onesnaženost bližnjega<br />
prostora med izlivanjem tekočin iz skladiščnih prostorov. Ukrepi za preprečevanje<br />
onesnaženosti so dvestenske zaščitne tankvane, s katerimi so zaščiteni skladiščni prostori<br />
za nevarne in /ali škodljive snovi.<br />
Sistem za dovoz in manipulacijo s premogom <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> je izveden tako, da se reducira<br />
negativen vpliv na okolje, saj je iz dosedanje prakse razvidno, da so možnosti za raznašanje<br />
delcev premoga minimalne. Načrtovani sistem se skladiščenje premoga za <strong>TE</strong>PC v celoti<br />
eliminira vpliv z obstoječega odlagališča premoga. Sistem za transport pepela in žlindre do<br />
rekonstruiranega malega pomola bo izveden kot zaprt transportni trak.<br />
5.2. Ukrepi za varstvo voda<br />
Med gradnjo<br />
Organizacijski ukrepi pri načrtovanju in delu pri izgradnji posega obsegajo:<br />
- Načrtovanje planiranje ustreznega vodo oskrbnega sistema za <strong>TE</strong>P C in <strong>TE</strong>P 2<br />
(povečanje koncesije za vodni poseg v Bubič jamo in/ali partnerska vlaganja za<br />
kritične odseke labinskega vodovoda).<br />
- Načrtovanje ustreznega sistema za odvajanje in obdelavo odpadnih voda za <strong>TE</strong>P C,<br />
v kar je vključeno: urejene nepropustne površine, kontrolirani sistem za odvajanje in<br />
ustrezno obdelavo odpadnih voda, lociranih na območju obstoječega odlagališča<br />
premoga <strong>TE</strong>P 1 in 2, katerih zmogljivost za obdelavo tehnoloških odpadnih voda<br />
znašajo 80 m 3 /h ter za obdelavo sanitarnih odpadnih voda 44 m 3 /dan.<br />
- organizacijske ukrepe na prostoru lokacije med gradnjo <strong>TE</strong>P C, da bi se preprečila<br />
onesnaženost vodnih resursov<br />
I-16-0500 40 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Med delovanjem<br />
Med obratovanjem mora biti učinek prečiščevanja v predvidenemu razdelilnemu sistemu za<br />
odvajanje in obdelavo odpadnih voda <strong>TE</strong>P C med 80-90 %.<br />
Potrebne bodo redne kontrole in čiščenje sistema za odvajanje in obdelavo odpadnih voda<br />
(odvodni kanali, bazeni z usedlinami in oljni separatorji) ter občasna čiščenja sistema za<br />
odvod padavin po obilnejših padavinah. Z rednimi kontrolami, čiščenjem in evidentiranjem<br />
vzdrževalnih del na napravah za obdelavo pogojno onesnaženih padavinskih voda bo<br />
dosežena ustrezna stopnja prečiščevanja voda in zadovoljiva kakovost efluentov.<br />
Za potrebe <strong>TE</strong>P C je treba izdelati "Operativni načrt za izvajanje ukrepov v primeru izrednega<br />
in nenadnega onesnaženja voda".<br />
Hladilni sistem <strong>TE</strong>P C<br />
Potrebna je realizacija popolnoma ločenega hladilnega sistema <strong>TE</strong>P C in predorska izvedba<br />
dovodnega in odvodnega cevovoda. Lokacija posega za hladilne vode za <strong>TE</strong>P C mora biti v<br />
globini najmanj 35 metrov.<br />
Na začetku sesalnega cevovoda tj. na posegu hladilne vode je treba zgraditi vhodno zgradbo<br />
zaradi zmanjšanja hitrosti vode na vstopu v sesalni cevovod, da bi se kar najbolj zmanjšalo<br />
vsesavanje organizmov v hladilni sistem.<br />
Vhodno zgradbo je možno izdelati na dva načina: kot krožno zgradbo z radialnim dotokom<br />
vode in difuzni tip kot sistem z več vhodnimi cevmi, kar je odvisno od materiala cevovoda,<br />
značilnosti morskega dna, bioloških značilnosti in podobnega.<br />
Hladilne črpalke je treba dimenzionirati tako, da bo zagotovljena potrebna količina hladilne<br />
vode za doseganje porasta temperature hladilne vode v kondenzatorju 8 ºC.<br />
Dovodni in odvodni cevovod hladilne vode treba realizirati kot dva ločena armirano-betonska<br />
tlačna predora. Izpust hladilne vode v morje mora biti na minimalni globini 2 metrov z<br />
izhodno hitrostjo, ki je potrebna za učinkovito mešanje.<br />
Maksimalna temperatura hladilne vode na izpustu v morje ne sme biti višja od 30 ºC.<br />
Povečanje temperature, ki mora biti izven območja 200 metrov od izpusta, je omejeno na<br />
3º C.<br />
5.3. Ukrepi za varstvo zraka<br />
Med gradnjo<br />
Med gradnjo se mora transport planirati tako, da bodo preprečeni sezonski, tedenski in<br />
dnevni vrhunci, še posebej pri prevozu velikih bremen. Dovozne prometnice se mora redno<br />
čistiti, na vseh vozilih pa je treba pred izhodom na javne prometnice oprati kolesa. Tovor, ki<br />
je razsut in prašen, je treba pred izhodom na javne prometnice navlažiti. Na lokaciji ni<br />
dovoljeno sežiganje kakršnihkoli materialov. Pri manipuliranju z razsutimi materiali<br />
(odstranjevanje površinske vegetacije, vrtanje v skale, izkopi, poravnavanje terenov) se mora<br />
prašenje minimalizirati s brizganjem vode. Prekiniti nepotrebno delovanje gradbenih strojev<br />
(izključevati stroje).<br />
I-16-0500 41 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Pred začetkom <strong>obnove</strong> dimnika, visokega 340 m, je treba izdelati Načrt za upravljanje z<br />
vplivom na kakovost zraka med gradnjo v zvezi z začasno rešitvijo dimnika <strong>TE</strong>P 1 in <strong>TE</strong>P 2,<br />
da bi se zagotovila prva kategorija kakovosti zraka v okolici.<br />
Da bi se preprečilo prenehanje obratovanja <strong>TE</strong>P 2, bo med <strong>obnove</strong> obstoječega 340<br />
metrskega dimnika zgrajen začasni dimnik. Začasni dimnik <strong>TE</strong>P 2 bo visok 130 m in bo<br />
pritrjen k obstoječemu 340 metrskemu dimniku, premera približno 4 m. Predvideva se da bo<br />
takšna začasna rešitev trajala 18 – 24 mesecev, kolikor bo potrebno za obnovo visokega<br />
dimnika. Med uporabo začasnega dimnika bi morala elektrarna v primeru, da bi prišlo do<br />
prenehanja delovanja naprave za odstranjevanje žvepla v <strong>TE</strong>P 2 morala čimprej prenehati<br />
obratovati. To velja tudi v primeru okvare ali prenehanja delovanja elektrostatičnega filtra.<br />
Med obnovo 340 metrskega dimnika se lahko <strong>TE</strong>P 1 začasno priključi tudi na stari 130<br />
metrski dimnik, pri čemer bi morala uporabljati premog z nizko vsebnostjo žvepla (0,4% ali<br />
manj).<br />
V primeru okvare elektrostatičnega filtra mora <strong>TE</strong>P 1 takoj prenehati z obratovanjem.<br />
Na gradbišču je potrebno zagotoviti ukrepe za varstvo pred onesnaženjem iz začasnega<br />
dimnika za zaposlene, ki delajo na višinah, še posebej v kotlu in dimniku.<br />
Med delovanjem<br />
Med obratovanjem bodo dimni plini iz <strong>TE</strong>P C izpuščeni skozi obstoječi 340 metrski dimnik<br />
skozi kanal, ki bo ločen od <strong>TE</strong>P 2.<br />
Ukrepi za varstvo zraka so pripravljeni v skladu s tremi kriteriji:<br />
- emisije morajo biti nižje od GVE vrednosti po hrvaških predpisih,<br />
- emisije morajo biti nižje od mejnih vrednosti za nove elektrarne, ki bodo začele<br />
obratovati po 7. januarju 2014 oziroma ki bodo v skladu z novo IPCC Direktivo<br />
2010/75/EU o industrijskih emisijah,<br />
- preverjanje učinkovitost naprav za zmanjševanje emisij, ki se preverja z garantnim<br />
testiranjem projektnega premoga, mora biti v skladu z Referenčnim dokumentom<br />
najboljših razpoložljivih tehnik.<br />
S prvo meritvijo se mora poleg preverjanja emisij SO2, NOx, CO in delcev dokazati, da so<br />
izpolnjene zadane mejne vrednosti za NH3, HCl, HF in za težke kovine.<br />
Emisija iz pomožne kotlovnice<br />
Energija iz te kotlovnice omogoča neodvisen hladen, topel in vroči zagon <strong>TE</strong>P C. Zmogljivost<br />
kotlovnice je 40 t/h pare, a toplotna jakost kotlovnice je 37 MWt. Kotlovnica sodi med srednja<br />
kurišča po GVE Uredbi (NN 21/07, 150/08), v kateri so predpisane mejne vrednosti emisij in<br />
način spremljanja emisije. Kotlovnica bo obratovala do 500 ur na leto. V pomožni kotlovnici<br />
bo kot gorivo uporabljano ekstra lahko kurilno olje. Dimni plini bodo izpuščani skozi 40<br />
metrski dimnik.<br />
Preprečevanje fugitivnih emisij<br />
Transport in skladiščenje premoga morata biti v zaprtem sistemu.<br />
I-16-0500 42 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Transport in prekladanje pepela, žlindre in mavca do morskega pomola morata biti v zaprtem<br />
transporterju, prekladanje na ladjo pa izvedeno tako, da ni emisij prahu (brizganje, zastori v<br />
prostoru za presipavanje, podtlak in podobno).<br />
Na obstoječem odlagališču žlindre in pepela je potrebno redno pokrivanje in po potrebi tudi<br />
polivanje z vodo, da bi se preprečile fugitivne emisije.<br />
Ukrepi za zmanjševanje emisij CO2<br />
Osnovni ukrep za zmanjševanje emisij CO2 je uporaba tehnologije z visokim učinkom<br />
pretvorbe toplotne energije goriva v električno energijo.<br />
Na lokaciji bo zagotovljen prostor za eventualno bodočo namestitev obrata za izločanje CO2.<br />
Odločitev o potrebi izgradnjo bo sprejeta potem, ko bo izdelan elaborat o izvedljivosti.<br />
5.4. Ukrepi v zvezi z odpadom<br />
Med gradnjo<br />
Ukrepi za varstvo okolja v zvezi z ravnanjem z odpadom, ki bo nastajal med pripravami in<br />
izgradnjo posega se nanašajo na zagotovitev prostora za začasno skladiščenje, ločeno<br />
zbiranje odpada po vrstah in organiziranje odvoza z lokacije ob angažiranju pooblaščenega<br />
podjetja in oskrbi posameznih vrst odpada v skladu s strogo definiranimi zahtevami zadevne<br />
regulative.<br />
Med delovanjem<br />
Ukrepi za ravnanje z odpadom med uporabo posega obsegajo vključevanje <strong>TE</strong>P C v že<br />
obstoječi sistem gospodarjenja in ravnanje z odpadom na lokaciji <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong>.<br />
5.5. Ukrepi za varstvo proti hrupu<br />
Med gradnjo<br />
Ukrepi obsegajo:<br />
- Izdelavo podrobnega Načrta za upravljanje s hrupom na gradbišču.<br />
- Izvajanje najhrupnejših del v času od 08:00 – 18:00 ure. Izvajanje del ponoči je<br />
možno samo izjemoma in ob upoštevanju odredb zadevnega Pravilnika in ob<br />
obveznem predhodnem obveščanju lokalnega prebivalstva.<br />
- Izključevanje motorjev zaustavljenih vozil.<br />
V fazi projektiranja je treba izdelati glavni projekt za varstvo proti hrupu ob upoštevanju<br />
maksimalno dovoljene ravni hrupa na ocenjevanih merilnih mestih.<br />
Med projektiranjem je treba akustične parametre obratov in naprav ter fasadnih elementov<br />
zgradbe uskladiti tako, da bo dosežena raven hrupa iz <strong>TE</strong>P C za 5 dB(A) nižja od ravni, ki so<br />
definirane kot mejne vrednosti v Pravilniku o najvišjih dovoljenih ravneh hrupa v sredini, v<br />
kateri delajo in bivajo ljudje (NN 145/04) oziroma v ocenjevalnih točkah iz SUO.<br />
I-16-0500 43 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Oprema, ki se bo nabavljala, mora biti izvedena v tako imenovanih „nizko hrupnih“ verzijah z<br />
deklarirano zvokovno jakostjo opreme.<br />
Ob južni strani odlagališča premoga je treba zaradi zaščite najbližjih hiš predvideti izgradnjo<br />
zidu za zaščito proti hrupu in sicer iz visoko absorbirajočih panelov, visokih 4 m, maksimalne<br />
dolžine 180 m.<br />
V najbolj ogroženih stanovanjskih prostorih je treba na samih stanovanjskih objektih<br />
predvideti tudi pasivno zaščito proti hrupu.<br />
Po končanem poskusnem obratovanju je treba izdelati Načrt za upravljanje s hrupom kot<br />
sestavni del sistema za upravljanje z okoljem.<br />
5.6. Ukrepi za zaščito pokrajine<br />
Med izdelavo Glavnega projekta je treba izdelati Projekt za varstvo pokrajine.<br />
Na območju posega je treba urediti zelene površine, od rastlinskih vrst za ureditev pa dati<br />
prednost avtohtonim vrstam, ki obstajajo v strukturi vegetacijskih skupnosti na širšem<br />
območju posega. Zaradi specifičnosti namena prostora lokacije posega (industrijski namen)<br />
se lahko izjemoma in samo za potrebe celoletne vizualne zaščite uporabijo tudi odporne<br />
alohtone vrste (še posebej zimzelene vrste).<br />
Po izgradnji <strong>TE</strong>P C je treba sanirati in rekultivirati območje posega, med obratovanjem pa je<br />
potrebno redno vzdrževanje rastlinskega materiala na območju posega.<br />
5.7. Ukrepi za preprečevanje velikih nesreč, ki vključujejo nevarne snovi<br />
Vsebnike z gorivom in olji ter mazivi za potrebe mehanizacije namestiti v prostorih z urejenim<br />
sistemom za odvajanje ali pa vsebnike in posode namestiti v zbirne prostore adekvatnih<br />
zmogljivosti. Na lokaciji zagotoviti adekvatna sredstva za vpijanje v primeru razlitja.<br />
Po izdelavi Izvedbenega projekta <strong>TE</strong>P C je potrebno primerjati količine nevarnih snovi,<br />
navedenih v 1. Prilogi Uredbe o preprečevanju velikih nesreč, ki vključujejo nevarne snovi<br />
(NN 114/08) s snovmi, ki se uporabljajo pri obratovanju termoelektrarne. Če bi bile količine<br />
nevarnih snovi večje o d mejnih količin, je treba v skladu s 5. Prilogo Uredbe izdelati<br />
Varnostno poročilo oziroma Obvestilo o prisotnosti malih količin nevarnih snovi v obratu.<br />
Preventivni ukrepi so naslednji:<br />
- projektirati rezervoarje za ekstra lahko kurilno olje z vodonepropustnim zaščitnim<br />
bazenom adekvatne zmogljivosti,<br />
- izvesti pretakališče na vodonepropustni površini s urejenim odvodom, ki vodi v zbirno<br />
jamo ali proti centralni napravi za obdelavo odpadnih voda <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong>,<br />
- zagotoviti vodonepropustne oljne jame za sprejem transformatorskega olja v primeru<br />
incidentnega izliva iz transformatorja.<br />
Ukrepi za deNOx enote so naslednji:<br />
- v primeru večjega iztekanja amoniaka (nastaja s hidrolizo uree) obvestiti pristojne<br />
organe /službe,<br />
- pri sanaciji iztekanja amoniaka čimbolj zmanjšati količine odpadnih voda, nastalih pri<br />
sanaciji,<br />
I-16-0500 44 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
- po potrebi s projektom predvideti drenažno zaščito na prostoru za pretakanje<br />
amoniakove vode.<br />
5.8. Drugi ukrepi za varstvo okolja<br />
- Ukrepi za osvetlitev pri gradnji posega – osvetlitev gradbišča treba biti izvedena<br />
tako, da svetloba ni neposredno usmerjena na najbližje hiše v okolici (usmeritve<br />
svetlobnih teles navzdol ). Dovozne ceste na gradbišču, ki bodo obremenjene s<br />
tovornim prometom, morajo biti osvetljene.<br />
- Ukrepi za varstvo pred radioaktivnostjo –uporabljati premog, ki je v skladu z<br />
relevantnimi predpisa s tega področja in ki je sprejemljiv glede uporabe stranskih<br />
produktov v gradbeništvu (kontrola indeksa radijacijskega tveganja).<br />
- Ukrepi socio-gospodarskega tipa – med gradnjo je treba zagotoviti službo<br />
primarnega zdravstvenega varstva za zaposlene na gradbišču, da ne bi prišlo do<br />
dodatne obremenitve lokalne zdravstvene službe.<br />
- Ukrepi za varstvo kulturno-zgodovinske dediščine – med projektiranjem in<br />
pripravo posega je treba opraviti arheološko rekognosciranje območja gradnje. V<br />
primeru odkritja arheoloških najdišč med gradnjo se morajo gradbena dela na<br />
območju arheološkega najdišča prekiniti, dokler pristojni Konzervatorski oddelek ne<br />
definira zaščitnih ukrepov.<br />
- Ukrepi za varstvo favne – pri vsakem izkopavanju kraškega terena, predvidenega<br />
za izgradnjo predora in silosa za premog, globljega od 5m, se mora opraviti<br />
biospeleološki nadzor. V primeru najdbe speleoloških objektov, gnezd ogroženih vrst<br />
ptic ali kolonij netopirjev, je treba dela v bližini najdišča prekiniti, dokler se ne ugotovi<br />
zatečeno stanje lokalitete in dokler se ne definirajo potrebni ukrepi za zaščito<br />
podzemne favne in bivališča, o najdbi pa je treba obvestiti centralni organ državne<br />
uprave, ki je pristojen za zaščito okolja.<br />
- Ukrepi za obnovo in nadaljnjo uporabo odlagališča za žlindro in pepel – pred<br />
odlaganjem potrditi kategorizacijo odpada kot nenevarnega odpada v skladu s<br />
Pravilnikom o načinih in pogojih za odlaganje odpada, kategorijah in delovnih pogojih<br />
za odlagališča odpada (NN 117/07) ter urediti razširjeni del odlagališča v skladu z<br />
zahtevami regulative.<br />
I-16-0500 45 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
6. PREDLOG PROGRAMA ZA SPREMLJANJE STANJA OKOLJA<br />
6.1. Spremljanj kakovosti odpadnih voda in morja<br />
Spremljanj kakovosti odpadnih voda<br />
Predlogi za spremljanje karakterističnih pokazateljev kakovosti posameznih odpadnih voda<br />
pri posegu so navedeni v nadaljevanju glede na tipe odpadnih voda.<br />
Tabela 6 Tipi voda in pokazatelji kakovosti<br />
Sanitarne odpadne vode<br />
Pogojno onesnažene<br />
površinske odpadne<br />
vode:<br />
Tehnološke odpadne<br />
vode (kotlovniške in<br />
druge)<br />
Tehnološke odpadne<br />
vode od razžvepljanja<br />
Hladilne odpadne vode:<br />
suspendirana snov, BPK5, KPKCr, skupni fosfor, skupni dušik (organski N + NH4-N<br />
+ NO2-N + NO3-N) 1 , koliformne bakterije, koliformne bakterije fekalnega porekla,<br />
streptokoki fekalnega porekla<br />
pH, temperatura, barva, vonj, suspendirana snov, BPK5, KPKCr, mineralna olja<br />
pH, temperatura, barva, vonj, suspendirana snov, BPK5, KPKCr, mineralna olja, Cu,<br />
Zn, Cd, Cr (skupni), Ni, Pb, Hg, Fe<br />
pH, temperatura, barva, vonj, suspendirana snov, BPK5, KPKCr, Cu, Zn, Cd, Cr<br />
(skupni), Ni, Pb, Hg, Fe, amoniak.<br />
temperatura, barva, vonj, usedlinske snovi, suspendirana snov<br />
Glede na potencialno onesnažene padavinske vode z območja odlagališča žlindre in pepela<br />
se priporoča, da se program spremljanja uskladi z obstoječimi pogoji iz predpisov za<br />
upravljanje z vodami 2 (izpust in kontrolno merilno okno ter dvakrat na leto analiza kakovosti<br />
pogojno onesnaženih padavinskih voda z območja odlagališča z odvzemom trenutnega<br />
vzorca).<br />
Spremljanje kakovosti morja<br />
Za potrebe <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> so opravljeni tudi raziskovalni programi sistematičnega raziskovanja<br />
voda in morja na lokaciji posega (v letih od 2000/2001 in 2007/2008). Rezultate in analize<br />
opravljenih meritev je možno še naprej spremljati v SUO navedenega predloga za enoletni<br />
program spremljanja trofičnih pokazateljev akvatorija <strong>Plomin</strong>skega zaliva za <strong>TE</strong>P C in <strong>TE</strong>P 2,<br />
ki je z relevantnimi pokazatelji usklajen z do zdaj opravljenih raziskavah akvatorija<br />
<strong>Plomin</strong>skega zaliva (bentoske in planktonske skupnosti in fizikalno-kemični pokazatelji).<br />
Predlaga se, da se navedeni program izvaja med rednim obratovanjem blokov <strong>TE</strong>P C in <strong>TE</strong>P<br />
2.<br />
1<br />
Opomba: Mejna vrednost za skupni dušik se upošteva, kadar je temperatura odpadnih voda na<br />
izhodu iz aeracijskega bazena enaka ali večja od 120 o C.<br />
2 Pravno dovoljenje za izpuščanje odpadnih voda (Razred: UP/Io-325-04/08-04/0114, Opr. št.: 374-23-<br />
4-08-2, Reka, 01.junij 2008, veljavno do 31.12.2018).<br />
I-16-0500 46 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
6.2. Program spremljanja emisij v zrak in kakovosti zraka<br />
Program spremljanja emisij v zrak<br />
Med izgradnjo in med obnovo 340 metrskega dimnika bodo potrebne kontinuirane meritve<br />
emisij SO2, NOx in delcev <strong>TE</strong>P 1 in 2.<br />
Pri prvih meritvah emisij je treba v premogu, žlindri in letečem pepelu določiti vsebine težkih<br />
kovin in delioaktivnih snovi.<br />
S prvimi meritvami je treba v oddajanih plinih ugotoviti emisije naslednjih snovi: SO2, NOx,<br />
skupnih delcev, PM10, PM2,5, CO, SO3, HCl, HF, NH3, N2O, težkih kovin (v delcih in v pari ter<br />
skupaj), PAH, PCDD/PCDF, VOC (skupni VOC, brez metana).<br />
Med obratovanjem je treba kontinuirano meriti emisije SO2, NOx, CO in delcev, pretok dimnih<br />
plinov, temperaturo in vsebino O2 v dimnih plinih, občasno pa so predvidene tudi meritve<br />
živega srebra.<br />
Program spremljanja emisij toplogrednih plinov iz <strong>TE</strong>P C bo usklajen s predpisi, s katerimi so<br />
regulirane obveznosti spremljanja emisij zavezancev iz sheme trgovanja z emisijami v<br />
Republiki Hrvaški. Na podlagi Načrta za spremljanje emisij toplogrednih plinov bodo<br />
pripravljena letna poročila o emisiji toplogrednih plinov, ki jih bodo potrdili neodvisni<br />
verifikatorji.<br />
Program spremljanja kakovosti zraka<br />
Še naprej bo v uporabi obstoječi sistem merilnih postaj na lokacijah Klavar (delci), Sveta<br />
Katarina (SO2, NO in NO2, ozon), mesto <strong>Plomin</strong> (SO2, NO in NO2) in Ripenda (SO2, NO in<br />
NO2, delci in ozon). Pred začetkom obratovanja je treba na postaji Ripenda opraviti enoletne<br />
gravimetrične meritve koncentracije delcev PM10 in kovin As, Pb, Cd, Ni, Hg in Tl. Meriti je<br />
treba skupne usedline (UTT) in kovine As, Pb, Cd, Ni, Hg ter Tl (mesečni vzorci) v vseh 4<br />
merilnih postajah. Enake meritve je treba ponoviti po zagonu <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong>, z meritvami pa je<br />
treba nadaljevati ali jih ponavljati glede na dobljene rezultate.<br />
Na merilni postaji v mestu <strong>Plomin</strong> je treba začeti po začetku obratovanja <strong>TE</strong>P C z enoletnimi<br />
meritvami PM10 in odvisno od dobljenih rezultatov dodati analizator za kontinuirano merjenje<br />
PM10 .<br />
6.3. Program spremljanje hrupa v okolju<br />
Med gradnjo je potrebno nadzorovati raven hrupa med gradnjo na najbolj izpostavljenih<br />
stanovanjskih objektih ter izdelovati mesečna poročila. Nenadzorovane meritve hrupa izvajati<br />
na najbolj izpostavljenih stanovanjskih objektih glede na trenutna dela na gradbišču,<br />
priporoča se na ocenjevalnih merilnih mestih iz predmetne SUO.<br />
V primeru nočnih del na gradbišču je obvezno merjenje nivoja hrupa na najbolj izpostavljenih<br />
stanovanjskih objektih glede na trenutna dela na gradbišču, priporoča se na ocenjevalnih<br />
mestih iz predmetne SUO.<br />
Po končani gradnji in opremljanju, a pred začetkom obratovanja, je treba izmeriti hrup na<br />
kritičnih merilnim mestih v skladu z ocenjevalnimi mesti SUO in glavnim projektom zaščite<br />
proti hrupu.<br />
I-16-0500 47 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
Meritve ravni hrupe je treba ponoviti pri vsaki spremembi obratovalnih pogojev, pri katerih se<br />
spremeni čas obratovanja vira ali nivo emitiranega hrupe.<br />
6.4. Program spremljanja stanja tal<br />
Treba je ugotoviti začetno stanje na 4 lokacijah, povezanih s postajami za spremljanje<br />
kakovosti zraka in usedlin. Na teh lokacijah je treba vzeti vzorce tal po metodi vzorčenja za<br />
postaje trajnega opazovanja, kar vključuje nastavitev mreže za podrobno vzorčenje. V tleh je<br />
treba analizirati ph, humus, adsorbcijski kompleks, CNS, mehanično sestavo ter kovine, vse<br />
po Pravilniku NN 32/10. tj.: Cd, Cr, Cu, Hg, Ni, Pb in Zn. Vsakih 5 let je treba te meritve<br />
ponoviti.<br />
6.5. Program spremljanja sestave stranskih produktov<br />
Tako kot do zdaj je treba tudi v bodoče analizirati fizikalne in kemične lastnosti in<br />
radioaktivnost stranskih produktov (letečega pepela, žlindre, mavca in filtrirnega kolača) <strong>TE</strong><br />
<strong>Plomin</strong>.<br />
6.6. Program spremljanja karakteristik premoga<br />
Pri vsakem novem izkrcavanju iz ladje je treba izmeriti karakteristike uvoznega premoga:<br />
spodnjo grelno vrednost ter vsebino vlage, skupen ogljik, vodika, pepel, hlapljive snovi,<br />
žveplo, dušik, klor, kisik, fosfor, vsebino urana in torija ter ultimativno analizo pepela.<br />
V prvih dveh mesecih je treba enkrat v koledarskem letu v premogu določiti vsebino težkih<br />
kovin.<br />
6.7. Nadzor radioaktivnosti<br />
Nadzor radiooaktivnosti okrog <strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> vključuje periodične meritve hitrosti odmerka<br />
sevanja na izbranih točkah in neposredno ob ograji odlagališča žlindre in pepela. Prvo<br />
meritev je treba opraviti pred začetkom obratovanja <strong>TE</strong>P C.<br />
Z rednimi meritvami je treba ugotavljati radioaktivnosti premoga in z občasnimi kontrolami<br />
deliološko kontrolo pepela.<br />
Organizirati je treba tudi periodični monitoring širšega območja, ki vključuje določanje hitrosti<br />
ekspozicijskega odmerka zunanjega sevanja in koncentracije aktivnosti v vseh segmentih<br />
biosfere – zrak, padavine, tla, rastline, človeška in živalska hrana, vode, sedimenti, morski<br />
organizmi. Periodične meritve je treba izvajati prvo leto obratovanja in nato vsakih osem let.<br />
6.8. Gospodarjenje z odpadom<br />
O nastanku in poteku posameznih vrst odpadov je treba voditi evidenco. Obrazci in spremni<br />
listi so predpisani s Pravilnikom o gospodarjenju z odpadom (NN 23/07, 11/07); letne<br />
podatke iz evidence je treba dostavljati pristojnemu uradu na obrazcu prijavnega lista,<br />
predpisanega s Pravilnikom. Overjeno kopijo navedene evidence je treba arhivirati najmanj<br />
pet let.<br />
Za posamezne vrste odpadov je treba voditi posebne evidence (odpadna olja, odpadne<br />
gume in odpadne baterije in akumulatorji). Obrazci za to evidenco so predpisani z ustrezni<br />
pravilniki.<br />
I-16-0500 48 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
7. SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC<br />
BAT – angl. Best Available Technologies; Najboljše razpoložljive tehnologije<br />
BPK5 – Biološka poraba kisika v 5 dneh pri temperaturi 20°C v mraku<br />
CaCO3 – kalcijev karbonat; apnenec<br />
CaSO4 – kalcijev sulfat; mavec<br />
CCS – angl. Carbon Capture and Storage; Sistem za zajemanje in skladiščenje ogljikovega dioksida<br />
CO – ogljikov monoksid<br />
CO2 – ogljikov dioksid<br />
CPS – Centralna plinska postaja<br />
DeNOx – naprava za odstranjevanje dušikovega oksida<br />
dwt – angl. deadweight ton; bruto nosilnost ladje v tonah, oziroma, poleg tovora se upošteva gorivo,<br />
zaloge in posadka<br />
ELLU – ekstra lahko kurilno olje<br />
ESP – angl. ElectroStatic Precipitator; elektrostatični filter<br />
ETS – ang. Emissions Tradling Scheme; shema trgovanja z emisijami<br />
EU – angl. European Union; Evropska unija<br />
FGD – angl. Flue Gas Desulphurization; postopek za odvzem žveplovih dimnih plinov<br />
GGH – angl. gas-gas heater; rekuperativni grelec dimnih plinov<br />
GPO – Glavni pogonski objekti<br />
GV – Mejna vrednost<br />
GVE – mejna vrednost emisije<br />
HCl – klorov vodik<br />
Hd – spodnja grelna vrednost goriva<br />
HF – fluorovodik<br />
HOS – Hlapljive organske spojine<br />
IDF – angl. Induced Draft Fan; ventilator dimnih plinov<br />
IPPC – angl. Integrated Pollution Prevention and Control; Integralna prevenca in kontrola<br />
onesnaženosti<br />
KEO – Kataster emisij v okolje<br />
KPKCr – Kemična poraba kisika<br />
LNB – angl. Low NOx Burner; gorilnik s stopnjevanim zgorevanjem zaradi zmanjševanja emisije NOx<br />
MCR – angl. Maximum Continuous Rating; maksimalna obremenitev<br />
MDK – Maksimalno dovoljene koncentracije<br />
MW – megavat<br />
N.n. (NN) – Narodne novine<br />
N2O – didušikov oksid<br />
NCR – angl. Nominal Continuous Rating; nazivna obremenitev<br />
NE – nuklearna elektrarna<br />
NH3 – amoniak<br />
NH4-N – amonij<br />
NMHOS – nemetanske hlapljive organske spojine<br />
NO – dušikov oksid<br />
NO2 – dušikov dioksid<br />
NO2-N – nitriti<br />
NO3-N – nitrati<br />
NOx – dušikovi oksidi<br />
NRT - Najboljše razpoložljive tehnike<br />
NT – nizek tlak, parna turbina nizkega tlaka<br />
I-16-0500 49 od 50
<strong>TE</strong> <strong>Plomin</strong> C<br />
<strong>Netehnični</strong> <strong>povzetek</strong> <strong>Študije</strong> o vplivu na okolje EKONERG<br />
O2 – kisik<br />
OECD – angl. Organization for Economic Cooperation and Development; Organizacija za ekonomsko<br />
sodelovanje in razvoj<br />
OFA – angl. Over-Fire Air; naknadno dovajanje zraka do produktov zgorevanja bogate zmesi goriv in<br />
zraka zaradi popolnega zgorevanja<br />
PAU – policiklični aromatični ogljikovodiki<br />
PCDD – Poliklorirani dibenzodioksini<br />
PCDF – Poliklorirani dibenzofurani<br />
PM - angl. Primary Measures; Primarni ukrepi za zmanjševanje emisij<br />
PM10 – angl. Particulate Matter
Change language