Strokovnjak 2024

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

STROKOVNJAK

zbornik strokovnih prispevkov

številka 7, letnik 7, leto 2024

UVODNIK

Spoštovane bralke in bralci,

veseli smo, da lahko ponovno stopimo pred vas s svežo izdajo strokovne revije Višje strokovne šole

Šolskega centra Novo mesto. Tokratna številka prinaša niz strokovnih prispevkov, ki pokrivajo

različna področja, hkrati pa vse združuje ena ključna beseda: strokovnost. Predstavljamo vam

izjemne dosežke študentov ali diplomantov, torej inženirjev ter višjih kozmetičark, ki so se izkazali

v okviru svojega študijskega programa.

Strokovno izobraževanje predstavlja eno od ključnih vlog pri oblikovanju prihodnosti, V času, ko se

gospodarski okvir hitro spreminja, postaja zato še toliko bolj pomembno. Naši študenti so navdih za

vse nas, saj se izkazujejo ne le s teoretičnim znanjem, ampak tudi s praktičnimi veščinami, ki so

neposredno uporabne v industriji. Praktičnost izobraževanja je pri višjih strokovnih šolah ključna,

saj zagotavlja, da diplomanti vstopijo na trg dela pripravljeni za neposredno delovanje. To vsekakor

velja za vse programe, ki jih izvajamo na Višji strokovni šoli, kar se dobro odraža tudi s strokovnimi

prispevki in novostmi stroke, predstavljenimi v tej številki revije.

Inženirji kot gonilna sila tehnološkega razvoja so nepogrešljivi za industrijo in gospodarstvo na

splošno. Strokovno znanje in veščine, ki jih študentje pridobijo v času šolanja, jih opremijo za

reševanje kompleksnih tehničnih izzivov. Prispevki v tej izdaji Strokovnjaka tako razkrivajo, kako

se študenti izkazujejo na področjih, kot so elektrotehnika, informatika, lesarstvo, mehatronika,

strojništvo, logistika, varstvo okolja in komunala. Njihove inovacije in praktične aplikacije teh znanj

so ene izmed vodilnih v okviru posamezne panoge.

Prav tako se izkazujejo s svojimi veščinami tudi višje kozmetičarke, ki spretnosti pridobivajo med

izobraževanjem na več področjih stroke, kot so v negi kože, ličenju, pedikuri, masaži, manikiri in

drugih področjih kozmetične industrije, kar jih postavlja v sam vrh strokovnjakov na tem področju.

Prispevki v tej številki tako osvetljujejo njihove dosežke in poudarjajo, kako so pridobljene

spretnosti in znanje pomembni za njihovo zaposljivost v rastočem sektorju lepote in dobrega

počutja.

Zaposljivost naših diplomantov je ključna prednost, saj se študenti Višje strokovne šole usmerjajo v

prakso in razvoj praktičnih veščin, ki jih delodajalci cenijo. Naši programi so zasnovani tako, da

študentom omogočajo vstop na trg dela z zanesljivim znanjem, ki je zelo zaželeno in konkurenčno.

Strokovnjak je zrcalo izjemnih prizadevanj in predanosti študentov, predavateljev in šole same.

Poudarja praktičnost izobraževanja, zaposljivost in strokovnost, ki so ključno vodilo naše šole.

Hvala vsem, ki so prispevali k tej izdaji, in bralcem, ki nam sledite in verjamete v pomembnost

višjega strokovnega izobraževanja.

Naj vas navdihnejo zgledi študentov in njihovih dosežkov ter vam pomagajo razumeti, kako

pomembni sta strokovnost in praktičnost izobraževanja za našo prihodnost.

Mag. Dragica Budić, ravnateljica

I

Program

LESARSTVO

Program

KOZMETIKA

Program

INFORMATIKA

Program

ELEKTROTEHNIKA

KAZALO

Simon Kmet, Matevž Čadonič, dr. Jani Zore: IZDELAVA

AVTOMATIZIRANE DOZIRNE POSTAJE ZA MALO BIOLOŠKO

ČISTILNO NAPRAVO

7

Simon Dremelj, dr. Mitja Veber: UČNI MODEL PAMETNE

INŠTALACIJE V SISTEMU Z-WAVE

12

Rebeka Lavrin, Jožica Košir Bobnar: UPRAVLJANJE PODATKOV Z

UMETNO INTELIGENCO

19

Urban Šerbec, Miroslav Strniša: RAZVOJ DROPSHIPPING SPLETNE

STRANI ZA PRODAJO OBLAČIL S POMOČJO NODE.JS IN

PRINTIFY API

Miha Rangus, Gregor Mede: POSTAVITEV NAS STREŽNIKA ZA

MIKROPODJETJE

Lucija Zorko, Ivica Tomić: UČINEK »PELLEVE"

RADIOFREKVENČNEGA POMLAJEVANJA NA PRESTIGE

OBRAZNO NEGO Z VINOBLE COSMETICS

26

31

38

Laura Grm, Mirjam Bauer: OLJA V AJURVEDSKI MASAŽI 45

Patricija Klančar, Barbara Stopar: SANACIJA VRAŠČENEGA NOHTA S

3TO-SPONKO

Saša Štubljar, mag. Stanislav Matjaž Ferkolj: VPLIV PILATESA NA TELO

MERJENCEV IN NJIHOVE BOLEČINE

50

56

Maja Kapš, Goran Delajković: VODENJE KAKOVOSTI NA ODDELKU

OPLAŠČANJA

61

Miha Mlakar, Marjan Hočevar: VPLIV ZASTARELE ROBNE LEPILKE

NA PROIZVODNI PROCES

66

Gašper Omerzel, Goran Delajković: MODIFIKACIJA IN APLIKACIJA

ELEMENTA DVIŽNE POSTELJE V PROTOTIP M24

70

II

Program

Program

VARSTVO OKOLJA

VARSTVO OKOLJA

IN KOMUNALA

IN KOMUNALA

Program

STROJNIŠTVO

Program

STROJNIŠTVO

Program

MEHATRO-

NIKA

Program

MEHATRONIKA

Program LOGISTICNO

INŽENIRSTVO

Program LOGISTICNO

INŽENIRSTVO

Domen Povšič, mag. Marino Medeot: PREVOZ IN SKLADIŠČENJE

RADIOAKTIVNIH SNOVI NEK

77

Borut Vene, Marjan Hočevar: NABAVA, TRANSPORT TER

OPTIMIZACIJA SKLADIŠČENJA V KAMNOSEŠKEM PODJETJU

82

Nina Bregant, mag. Marino Medeot: TRANSPORT KRITIČEGA

BOLNIKA

88

Nenad Rađenović, Matevž Čadonič: ELEKTRO IN PNEVMATSKO

PROJEKTIRANJE MANIPULATORJA

95

Matej Mavko, Tomaž Slapšak: IZDELAVA IN NADGRADNJA 3D

TISKALNIKA VORON 2.4

101

Žiga Pečjak, Jan Ribič, Tomaž Slapšak: NATISNILI SMO ELEKTRIČNI

SKIRO – KONČNI IZDELEK

107

Miha Lukšič, Drago Simončič: VZDRŽEVANJE ČRPALK ZA

DISTRIBUCIJO PITNE VODE

113

Jošt Lovšin, dr. Mitja Muhič: STROJ ZA LUPLJENJE HLODOV 118

Žan Fabjan, Jože Pucihar: IZBOLJŠAVA STROJA THVS V KEKO

OPREMI

Blaž Jerebic, Tomaž Blatnik: AVTOMATIZACIJA PROIZVODNJE

OGRAJ ZA TERASE BIVALNIH ENOT

124

129

Lovro Lezič, dr. Jani Zore: TRŽNICA ZAGORJE OB SAVI 136

Kristijan Simončič in Goran Makar: VZPOSTAVITEV MERITEV V

VODOVODNEM SISTEMU OBREŽJE

142

Sabina Roškarič mag. Janez Bauer, dr. Iztok Kovačič: IZRAČUN

OGLJIČNEGA ODTISA

148

III

IZDELAVA AVTOMATIZIRANE DOZIRNE POSTAJE ZA MALO

BIOLOŠKO ČISTILNO NAPRAVO

Simon Kmet, Matevž Čadonič, dr. Jani Zore

V članku je predstavljen rezultat medprogramskega sodelovanja med študijskima programoma

elektronika ter varstvo okolja in komunala. Predstavljene so male komunalne čistilne naprave in

princip delovanja najpogosteje uporabljene vrste le-teh. Nato sledi izvedba avtomatike za pripravo

mešanice mikroorganizmov in njeno doziranje v malo komunalno čistilno napravo, za kar je bilo

potrebno izvesti mehansko, električno in programsko načrtovanje. Testiranje je potekalo na različnih

nivojih, po komponentah, na celotni dozirni postaji in na prikazovanju delovanja na

LCD-prikazovalniku in na spletni strani.

Ključne besede: mala biološka čistilna naprava, doziranje, avtomatizacija, ESP32

1 UVOD

Male biološke naprave prečistijo odpadno vodo na povsem biološki način z učinkom čiščenja med

91 % in 95 %. Stopnja čiščenja pa je v veliki meri povezana s stanjem mikroorganizmov v

rezervoarju čistilne naprave, na katerega vplivajo nezaželene snovi v odpadni vodi. Slednje

povzročajo zmanjšanje števila mikroorganizmov ali celo razpad mikrobiologije, kar privede do

nepravilnega delovanja čistilne naprave. Kljub vsej pozornosti, namenjeni nezaželenim snovem v

odpadni vodi, pa proizvajalci in zastopniki čistilnih naprav priporočajo uporabnikom tudi redno

dodajanje koncentrata mikroorganizmov v rezervoar čistilne naprave. Za dosego boljše absorpcije

koncentrata mikroorganizmov je priporočljivo, da se iz koncentrata po navodilih proizvajalca

pripravi mešanica. Za pripravo le-te pa je potrebno s strani skrbnika, ki je zadolžen za pravilno

delovanje čistilne naprave, dodaten čas, trud in nadzor.

Z željo po razbremenitvi skrbnika smo prišli do zamisli o avtomatizaciji procesa. Cilj je v celoti

zasnovati in nato tudi izdelati avtomatizirano dozirno postajo, ki bo glede na potrebe čistilne naprave

samostojno izvajala proces mešanice in doziranje vanjo.

2 MALA KOMUNALNA ČISTILNA NAPRAVA

Študijski program ELEKTROTEHNIKA

Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v

sanitarne namene, kuhanje, pomivanje, pranje, čiščenje in drugih gospodinjskih opravilih. [1]

Komunalne odpadne vode se najpogosteje čistijo najprej mehansko (primarno), nato aerobno

biološko, sledi naknadno usedanje (bistrenje, usedanje blata) za izločanje viška prirasta bakterijske

biomase. V bolj zahtevnih pogojih sledi še terciarno čiščenje, ki je tudi biološko, kjer se odstranijo

dušik (nitrifikacija in denitrifikacija), fosfor in druga hranila. [2]

Mala komunalna čistilna naprava (MKČN) je naprav za aerobno čiščenje komunalne odpadne vode z

zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 PE (populacijski ekvivalent – onesnaženje, ki ga dnevno

povzroči ena oseba). V MKČN se s pomočjo naravnega ali umetnega prezračevanja ustvarja pogoje

za biološko razgradnjo raztopljenega organskega onesnaženja. Očiščena voda se lahko odvaja v

okolje z infiltracijo v tla ali neposredno v površinsko vodo.

Poznamo:

− Aerobne MKČN s pritrjeno biomaso. Aktivno blato je v obliki filma pritrjeno (priraščeno) na

nosilcih (precejalniki, potopniki, hidrodiski, biodiski, biofiltri).

− Aerobne MKČN z aktivnim blatom. Aktivno blato je razpršeno v reaktorskem bazenu. Pri

7


−

−

kontinuiranem sistemu se voda neprekinjeno pretaka skozi različne faze (posode, reaktorje) v

sistemu, pri sekvenčnem sistemu pa vse faze čiščenja potekajo v isti posodi. [2]

Anaerobne MKČN se uporabljajo le izjemoma.

Rastlinske MKČN posnemajo samo čistilno sposobnost narave (voda se pretaka skozi

zaporedne grede, tesnjene s folijo in zasajene z izbranimi vrstami rastlin). [3]

Najpogosteje se uporabljajo aerobne male komunalne čistilne naprave s postopkom z aktivnim

blatom v dveh tehnoloških različicah: kontinuirani in sekvenčni sistem.

Pri kontinuirnih MKČN vsaka faza čiščenja poteka v svojem bazenu/reaktorju, in sicer v:

− primarnem usedalniku,

− biološkem delu z aktivnim blatom in

− sekundarnem (naknadnem) usedalniku.

Sekvenčne ali SBR (sekvenčni biološki reaktor) ima dve ločeni komori:

− primarni usedalnik, ki je hkrati zbiralnik blata in

− biološki del z aktivnim blatom, ki je hkrati naknadni usedalnik (sekvenčni reaktor SBR).

V sekvenčnem reaktorju se zaporedoma odvijajo 4 faze čiščenja:

1.faza: prečrpavanje oziroma polnjenje,

2.faza: biološko čiščenje oziroma prezračevanje,

3.faza: mirovanje, ko reaktor deluje kot sekundarni/naknadni usedalnik in

4.faza: izčrpavanje oziroma praznjenje, ko se odvede očiščena voda in povratno prečrpa del

usedlega aktivnega blata nazaj v primarni usedalnik.

Tako kot pri kontinuirnih kot SBR čistilnih napravah je potrebno zunanje puhalo za dovod zadostne

količine zraka in lebdenje aktivnega blata v reaktorju. SBR nujno potrebuje tudi krmilno enoto, ki

prekine določeno fazo SBR in vklopi naslednjo, ki sledi.

Za male KČN je značilno veliko nihanje dotoka odpadne vode in stopnje njene onesnaženosti.

Zaradi nihanj in občasnih prekinitev dotoka je priporočljivo ustrezno koncentracijo bakterij

uravnavati z dodajanjem le-teh v biološko stopnjo čiščenja.

3 DOZIRNA POSTAJA IN POTEK IZDELAVE

Dozirna postaja za MKČN je sestavljena na leseni montažni plošči z vso izbrano opremo. V osnovi

lahko dozirno postajo (slika 1) razdelimo na 4 sklope:

−

−

−

−

zalogovnik s transportnim sistemom,

enota za pripravo tople vode,

enota za pripravo mešanice in

krmilna naprava.

Slika 1: Dozirna postaja

8

Izdelavo dozirne postaje od začetnega načrtovanja in do končno izdelane, pripravljene za testiranje,

smo razdelili na več posameznih korakov. Začeli smo s preučitvijo navodil, priloženih poleg

koncentrata mikroorganizmov, v katerih je podrobno opisan postopek za ustrezno pripravljeno

mešanico. Na ta način smo izvedeli, katere procese bo dozirna postaja morala izvajati. Nato sta

sledila izbor in nabava strojne in elektronske opreme. Pred dokončno pritrditvijo na montažno ploščo

smo poiskali najbolj optimalno postavitev. Za konec mehanskih del smo na podlagi predhodno

izdelanega električnega načrta izvedli še ožičenje med razvojno ploščo ESP32 in celotno elektronsko

opremo. Za ožičenje smo uporabili vrstne sponke, zaščitne cevi ter vodnik preseka 0,5 mm 2 in

1,5 mm 2 .

Sledila je izdelava električnega načrta v programskem okolju Eagle. Pri načrtovanju je bilo potrebno

upoštevati ustrezno izbiro vhodno-izhodnih priključkov na razvojni plošči ESP32 in uporabo štirih

napetostnih virov – enomerni 3,3 V, 5 V in 24 V ter izmenični 230 V. Posebno pozornost je bilo

potrebno posvetiti ustrezni prilagoditvi napetostnih nivojev, saj sama razvojna plošča ESP32 na

svojih priključkih ne prenese napetosti, večje od 3,3 V. Prilagoditve smo izvedli na dva načina, z

navadnim delilnikom napetosti, ki je uporabljen v primerih enosmerne povezave iz 5 V na 3,3 V, in s

pretvornikom napetostnih nivojev (slika 2), ki smo jih uporabili pri dvosmernih povezavah med 5 V

in 3,3 V, kot je na primer povezava I2C med periferijo in ESP32 (slika 3).

Slika 2: 4-kanalni napetostni pretvornik [4]


Slika 3: Napetostna prilagoditev signalov SCL in SDA

Programsko kodo smo napisali v razvojnem okolju Arduino IDE, skladno s tabelo priključitve

perifernih naprav in diagrama poteka za pripravo mešanice. Pisanje kode smo zaradi velikega obsega

9


in veliko različnih komponent razdelili na več korakov. Najprej smo izdelali programsko kodo za

vsako komponento posebej, da smo spoznali možnosti, ki jih ponuja, in hkrati tudi testirali

delovanje vsake komponente posebej. Mnogo lažje je namreč odkriti napačno delovanje pri

posamezni komponenti kot pozneje pri napačnem delovanju celotnega sklopa. Naslednji korak je bil

izdelati programsko kodo, ki bo ustrezno krmilila delovanje vseh komponent ter pri tem izvajala vse

procese, potrebne za pripravo mešanice. Na koncu je sledilo še prikazovanje delovanja dozirne

naprave, za kar smo uporabili 4-vrstični LCD-prikazovalnik z I2C-pretvornikom, sam ESP32 pa je

poganjal tudi preprost spletni strežnik, na katerega se lahko povežemo s spletnim brskalnikom

katerekoli naprave.

4 TESTIRANJE

Testiranje dozirne postaje smo izvedli v štirih sklopih, ki smo jih opravili sprotno z izdelovanjem

dozirne postaje. V prvem sklopu testiranja smo testirali delovanje vsake komponente posebej. Drugi

sklop testiranj je sledil po končnem ožičenju vseh komponent, in sicer smo z multimetrom preverili

ustreznost vseh povezav. Tretji sklop testiranj je zajemal podroben pregled kompletne programske

kode, testiranje pa je potekalo brez uporabe vode in koncentrata. Na koncu je sledilo še testiranje

dozirne postaje z njuno uporabo.

V testiranje smo vključili tudi ustreznost prikaza obratovalnih parametrov na LCD-prikazovalniku

(slika 4), ki prikazuje tudi trenutno uro in datum ter se pojavi na spletni strani (slika 5).

Slika 4: Prikaz podatkov na LCD-prikazovalniku

Slika 5: Prikaz spletne strani na pametnem telefonu

Za testne namene smo spletnemu strežniku na ESP32 dodelili naslov 192.168.1.7. Ne glede na to,

katero platformo uporabljamo za dostopanje do spletne strani, je na vrhu prikazan naslov le-te, nato

10

dva odstavka, ki prikazujeta količino koncentrata v zalogovniku in izbrani obratovalni način

delovanja. Vsak odstavek ima tudi svoj grafični simbol za ponazoritev posameznega parametra.

5 ZAKLJUČEK

Z izdelavo dozirne postaje smo dosegli avtomatiziran proces priprave mešanice mikroorganizmov za

malo biološko čistilno napravo in tako razbremenili skrbnika, kar je bil naš prvotni cilj. Poleg tega

nam je uspelo doseči pogostejše in redno doziranje mešanice v manjših količinah, kar privede do

boljših rezultatov čistosti vode in zanesljivejšega delovanja čistilne naprave. Med drugim smo

dosegli tudi najvišjo stopnjo absorpcije koncentrata mikroorganizmov v pripravljeni mešanici, kar

pomeni manjšo potrebo po količini koncentrata ter obenem dosegli prihranek finančnih sredstev za

nabavo koncentrata mikroorganizmov. Zaradi sistematičnega pristopa k izdelavi avtomatskega

dozirnika večjih težav nismo imeli.

Izdelana dozirna postaja se je izkazala kot dobro funkcionalna. Zagotavlja ustrezno in zanesljivo

delovanje ter uporabniku prijazen dostop do obratovalnih parametrov.

6 LITERATURA IN VIRI

[1] M. Roš in G. D. Zupančič, Čiščenje odpadnih voda, Velenje: Visoka šola za varstvo okolja,

2010.

[2] M. Husić, Odvajanje in čiščenje odpadnih vod, 2015. Dostop 24. 5. 2023, https://vsgi.si/wpcontent/uploads/2017/01/SKRIPTA-ODVAJANJE-IN-ČIŠČENJE-ODPADNIH-VODA-.pdf

[3] Wikipedija, Čistilna naprava, dostop 23. 5. 2023, https://sl.wikipedia.org/wiki/Čistilna_naprava

[4] PCBoard.ca, 4-Channel Level Converter, dostop 22. 5. 2023, https://www.pcboard.ca/4-

channel-level-shifter


11


UČNI MODEL PAMETNE INŠTALACIJE V SISTEMU Z-WAVE

Simon Dremelj, dr. Mitja Veber

Termin pametne inštalacije je poljudno ime za različne sisteme električnih inštalacij, ki se

uporabljajo za avtomatizacijo upravljanja s strojnimi in električnimi inštalacijami v zgradbah, s

čimer se izboljša bivalno ugodje in dosežejo energijski prihranki pri obratovanju. Ožičene sisteme

je potrebno načrtovati pred izgradnjo, z brezžičnimi sistemi pa je mogoče doseči enak cilj tudi

kasneje z vgradnjo komponent v obstoječo električno inštalacijo. Na ta način se omogoči

upravljanje zgradbe ali posameznih prostorov v njej prek oddaljenega dostopa, ki je osnovni pogoj

za avtonomno delovanje inštalacij v zgradbi, da se te prilagajajo različnim okoliščinam uporabe

(doma, od doma, zjutraj, zvečer, ponoči). Z-Wave je standardiziran sistem brezžičnih pametnih

inštalacij, katerih komunikacija poteka na istem frekvenčnem pasu kot WiFi in bluetooth, le da je v

tem sistemu vsaka naprava senzor ali krmilnik in hkrati repetitor, zato se z dodajanjem naprav veča

tudi doseg in pokritost omrežja. Cilj naloge je bila izdelava učila, s katerim se simulira pametna

inštalacija dnevno-bivalnega prostora. Učilo je izvedeno s komponentami proizvajalca pametnih

inštalacij Fibaro in je na voljo študentom na laboratorijskih vajah pri spoznavanju različnih

sistemov pametnih inštalacij.

Ključne besede: pametne inštalacije, avtomatizacija zgradb, učilo, Z-Wave

1 UVOD

Zaradi tehnološkega napredka, cene energije in želja investitorjev se bo v prihodnosti povečalo

povpraševanje po pametnih zgradbah, pa tudi optimizaciji s pametnimi inštalacijami v obstoječih

zgradbah, ki imajo izvedene klasične električne inštalacije. Sistem pametnih inštalacij nam omogoči

upravljanje zgradbe ali posameznih prostorov znotraj nje na daljavo, prek oddaljenega dostopa ter s

prilagajanjem obratovanja izboljša energetsko učinkovitost in uporabnost objekta. Nekatere sisteme

pametnih inštalacij se lahko vgradi neposredno v obstoječe inštalacije, zato za njihovo vgradnjo ni

potrebna prenova objekta.

Namen prispevka je predstavitev in spoznavanje pametnih inštalacij v sistemu Z-Wave, cilj pa

izdelava optimizacije delovanja modela dnevnega prostora v hiši s pomočjo komponent pametne

inštalacije, ki komunicirajo s centralno nadzorno napravo brezžično, in sicer v omrežju Z-Wave. Za

doseganje cilja se izdela učna tabla, na kateri se prikaže optimizacija delovanja dnevnega prostora v

nekem stanovanjskem objektu, na kateri se tudi praktično prikažejo možnosti in izboljšave, ki jih ta

optimizacija prinaša z nadgradnjo klasičnih električnih inštalacij.

Z-Wave je brezžični komunikacijski protokol, ki se uporablja predvsem za avtomatizacijo zgradb.

Gre za omrežje, ki uporablja nizkoenergijske radijske valove za komunikacijo od naprave do

naprave, ki omogoča brezžični nadzor bivalnih in drugih naprav. Tako kot druge protokole in

sisteme, ki so na voljo na trgu za avtomatizacijo zgradb, je sistem Z-Wave prek internetne povezave

mogoče nadzorovati s pametnim telefonom, tabličnim računalnikom ali z osebnim računalnikom.

Lokalno je mogoče upravljati sistem prek pametnega zvočnika, brezžičnega ključa ali s centralno

krmilno napravo. Sistem Z-Wave zagotavlja povezljivost med sistemi različnih proizvajalcev, ki so

del združenja Z-Wave. [1] Namenjen je predvsem za uporabo v stanovanjskih zgradbah in vključuje

vse komponente za integracijo pametnega doma.

V uvodu želimo poudariti, da ključni element pametne inštalacije ni njeno upravljanje na daljavo,

pač pa medsebojna povezanost senzorjev in naprav ter njihovo usklajeno delovanje, skladno z

12

naprej predpisanimi scenariji, ki so podlaga za nastavitev scen delovanja. Te scene so lahko

enostavne in jih nastavi uporabnik sam prek uporabniškega vmesnika v njegovem krmilniku, lahko

pa so kompleksnejše in od uporabnika zahtevajo tudi nekaj programerskega znanja. [2]

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA

Sistem Z-Wave je zasnovan tako, da zagotavlja zanesljiv prenos majhnih podatkovnih paketov z

majhno zakasnitvijo pri podatkovnih hitrostih do 100 kbit/s. Prepustnost je 40 kbit/s in je primerna za

nadzorne in senzorske aplikacije. Komunikacijska razdalja med dvema vozliščema je približno

30 metrov; s sporočilom, ki omogoča do štirikratno skakanje med vozlišči, pa zagotavlja zadostno

pokritost za večino stanovanjskih hiš. Z-Wave uporablja nelicenčni industrijski, znanstveni in

medicinski pas. V Evropi deluje na frekvenci 868,42 MHz, v drugih državah pa uporablja druge

frekvence glede na njihove predpise. Ta pas je skupen nekaterim brezžičnim telefonom in drugim

napravam zabavne elektronike, vendar Z-Wave ne moti npr. Wi-Fi in Bluetooth sistemov.

Naprave lahko med seboj komunicirajo tako, da uporabljajo vmesna vozlišča. Sporočilo iz vozlišča

A v vozlišče C se lahko uspešno dostavi, tudi če vozlišči nista v dosegu, če tretje vozlišče B lahko

komunicira z vozliščema A in C. Omrežje Z-Wave lahko zato sega veliko dlje od radijskega dosega

posamezne enote, vendar se pri več skokih lahko pojavi majhna zamuda med ukazom za upravljanje

in želenim odzivom.

Sistem Z-Wave ima dve osnovni vrsti naprav: krmilnike in podrejene naprave. Krmilniki so naprave,

ki nadzorujejo druge naprave Z-Wave. Podrejene naprave so naprave, ki jih nadzorujejo krmilniki.

Najpreprostejše omrežje predstavlja ena sama podrejena naprava in primarni krmilnik. Dodatne

naprave je mogoče kadar koli dodati, prav tako sekundarne krmilnike.

Omrežje Z-Wave je lahko sestavljeno iz največ 232 naprav, pri čemer je mogoče omrežja za več

naprav premostiti. Vsako omrežje Z-Wave je identificirano z omrežnim identifikacijskim naslovom

ID, vsaka naprava pa z ID vozlišča. ID omrežja je skupna identifikacija vseh vozlišč, ki pripadajo

enemu zaključenemu omrežju Z-Wave. ID omrežja je dolgo 4 bajte (32 bitov) in ga primarni

krmilnik dodeli vsaki napravi, ko je naprava dodana v omrežje. Vozlišča z različnimi omrežnimi

ID-ji ne morejo komunicirati med seboj. ID vozlišča je naslov posameznega vozlišča oziroma

naprave v omrežju. ID vozlišča je dolgo 1 bajt (8 bitov) in mora biti edinstveno v svojem omrežju.

Krmilniki so tovarniško programirani z domačim ID, ki ga uporabnik ne more spreminjati. Podrejene

naprave nimajo vnaprej programiranega domačega ID, saj prevzamejo domači ID, ki jim ga dodeli

omrežje. Primarni krmilnik vključi druga vozlišča v omrežje, tako da jim dodeli svoj domači ID. Če

vozlišče sprejme domači ID primarnega krmilnika, postane del omrežja. Primarni krmilnik vsaki

novi napravi, ki je dodana v omrežje, dodeli tudi ID vozlišča.

Novo napravo je treba »vključiti« v omrežje Z-Wave, preden jo je mogoče upravljati prek omrežja

Z-Wave. Ta postopek (znan tudi kot »seznanjanje« in »dodajanje«) se običajno doseže s pritiskom

zaporedja gumbov na krmilniku in na napravi, ki se dodaja v omrežje. To zaporedje je treba izvesti

samo enkrat, nato krmilnik vedno prepozna napravo. Naprave se lahko iz omrežja Z-Wave odstrani s

podobnim postopkom.

Omrežje na sliki 1 levo ima dva krmilnika s tovarniško privzetim domačim ID in dve drugi podrejeni

napravi, ki nimata dodeljenega domačega ID.


13


Slika 1: Naprave Z-Wave pred vključitvijo v omrežje in po njej [3]

Po uporabi krmilnika z ID 0x00001111 za izgradnjo omrežja prevzamejo vse druge v omrežje

vključene naprave ta ID omrežja, ID vozlišč pa si sledijo od 0x01 dalje. Vsi ostali krmilniki,

vključeni v omrežje, postanejo sekundarni. Stanje po vključitvi prikazuje desna stran slike 1.

Vozlišča se odstrani iz omrežja z njihovo izključitvijo, pri kateri se iz naprave izbrišeta domači ID

in ID vozlišča. Naprava se ponastavi na tovarniško privzeto stanje. Krmilniki imajo svoj ID doma,

podrejene naprave pa ga nimajo. Pri gradnji poti v omrežju lahko vsako vozlišče določi, katera

vozlišča so v njegovem neposrednem brezžičnem dosegu (sosednja vozlišča). Med vključitvijo in

pozneje na zahtevo lahko vozlišče obvesti krmilnik o seznamu svojih sosedov. S temi informacijami

lahko krmilnik sestavi tabelo, ki vsebuje vse informacije o možnih komunikacijskih poteh v

omrežju. Ob vsakem spreminjanju omrežja je potrebno to tabelo posodobiti.

Baterijsko napajane naprave so večino časa v varčnem načinu, da porabijo manj energije. Da lahko

enote Z-Wave usmerjajo nezaželena sporočila, ne smejo biti v načinu spanja, zato naprave, ki

delujejo na baterije, niso zasnovane kot ponavljalne enote. Varnost omrežja Z-Wave zagotavlja

šifriran prenos med vozlišči in seznanjanje naprav z edinstveno kodo PIN ali QR na vsaki napravi.

3 EKSPERIMENTALNI DEL

Za simulacijo obratovanja pametne dnevne sobe smo predvideli naslednje možnosti:

− regulacija gretja prostora v zimskem času in hlajenja poleti,

− samodejni spust in dvig rolet,

− prižig in izklop razsvetljave prek oddaljenega dostopa ali stikala,

− razsvetljava z zvezno zatemnitvijo in prižigom s tipko ali prek oddaljenega dostopa,

− ambientalna osvetlitev RGBW z možnostjo prižiga prek tipke ali oddaljenega dostopa.

Na podlagi scenarija, po katerem naj bi model dnevne sobe na učni tabli deloval, smo izbirali

komponente klasične električne inštalacije in komponente sistema Z-Wave proizvajalca Fibaro. Za

vklapljanje ogrevanja in hlajenja dnevnega prostora smo uporabili relejni modulu z dvema ločeno

krmiljenima izhodoma, ki se vklapljata glede na izmerjeno temperaturo. Slednjo podaja

večnamenski senzor, ki smo ga uporabili za merjenje temperature, relativne zračne vlažnosti,

osvetljenosti in prisotnosti. Za končni izvršni člen smo pri ogrevanju uporabili klasično žarnico, ki

med delovanjem oddaja toploto in tako simulira ogrevanje. Hlajenje smo simulirali z vklopom

ventilatorja. Za ponazoritev spusta in dviga rolet smo izbrali namenski relejni modul, ki s pomočjo

dveh relejev, prek tipke ali oddaljenega dostopa, krmili spust in dvig žaluzij. Ker nismo imeli

14

miniaturnega pogona žaluzij, smo predelali star računalniški CD-predvajalnik. Za prižig in izklop

razsvetljave s stikalom in oddaljenim dostopom smo uporabil relejni modul z dvema ločeno

krmiljenima izhodoma. Za zatemnitev razsvetljave smo izbrali zatemnitveni modul v kombinaciji z

bypass modulom, ki poskrbi, da LED svetlobni vir ne utripa med spreminjanjem svetlosti.

Zatemnitveni modul se krmili s tipko od 20 do 100 % in obratno ali prek oddaljenega dostopa.

Ambientalna osvetlitev na učni tabli (RGBW LED trak) se krmili prek RGBW modula, ki se vklopi s

tipko ali prek oddaljenega dostopa, kjer se lahko znotraj programskega okolja nastavijo različne

barve svetlobe. Za ročni vklop pametnih modulov na učni tabli smo uporabili običajne tipke in

stikala, ki se uporabljajo v klasičnih električnih inštalacijah.

4 REZULTATI

V rezultatih so na sliki 2 levo prikazane povezave v krmilnem modulu za žaluzije in na sliki 2 desno

povezave v glavnem razdelilniku pametnih inštalacij dnevne sobe, v katerega so nameščeni vsi

aktuatorji za krmiljenje končnih izvršilnih členov v inštalaciji.

Slika 2: Krmiljenje makete žaluzij (levo) in priključitev modulov pametne inštalacije (desno)


Na sliki 3 je prikazan končni videz učne table, na kateri imamo v bližini ventilatorja in žarnice

nameščen univerzalni senzor, s katerim merimo temperaturo. Na tabli so še razsvetljava, ambientalna

razsvetljava in maketa žaluzij.

15


Slika 3: Učna tabla za programiranje pametnih inštalacij v sistemu Z-Wave.

Po dodajanju vseh naprav v enotno omrežje je sledilo parametriranje pametne inštalacije, s katerim

smo poskrbeli za uravnavanjem temperature z ogrevanjem in ohlajanjem, regulacijo osvetljenosti z

vklapljanjem razsvetljave in senčenje prostora.

5 ZAKLJUČEK

Pred začetkom izdelave modela pametne inštalacije smo o sistemu Z-Wave že imeli nekaj osnovnih

informacij. Vedeli smo približno, kako sistem deluje in da je cenovno dostopnejši od nekaterih

drugih sistemov na trgu, a je bilo to tudi vse. Mnogo več informacij smo pridobili z brskanjem po

spletu, med katerim smo pridobil ogromno uporabne literature, ki zelo dobro opisuje sistem. Med

prebiranjem vseh različnih virov na spletu nismo zasledili, da bi obravnavani sistem pametnih

inštalacij imel kakšno posebno slabost. Sistem je zelo dobro zasnovan, standardiziran, proizvajalce

pa nadzira združenje Z-Wave Alliance, ki sistem sproti razvija in posodablja z novimi programskimi

možnostmi. Izdelava pametne inštalacije Z-Wave s simulacijo na učni tabli je bila zanimiva naloga,

pri kateri smo morali najprej raziskati delovanje in povezovanje naprav Z-Wawe, da smo lahko

začeli z izdelavo učne table. Med izdelavo učne table se je sistem izkazal kot neproblematičen, saj

med uporabo in programiranjem z njim nismo imeli nekih posebnih težav. Če pa so se že pojavile,

pa jih ni bilo težko odpraviti.

Uporabniška izkušnja s programskim okoljem proizvajalca Fibaro je zelo dobra, saj je programsko

okolje enostavno za uporabo in omogoča veliko funkcij za manjše in večje sisteme pametnih

inštalacij Z-Wave, zato bi ta sistem priporočil vsem, ki si želijo cenovno dostopen sistem, ki je tudi

hkrati enostaven za vgradnjo in uporabo.

16


[1] Wikipedia, dostop 11. 3. 2022, https://en.wikipedia.org/wiki/Z-Wave.

[2] Z-home.si, dostop 14. 3. 2022, https://www.z-home.si/pametni-dom/z-wave.

[3] Z-Wave alliance, dostop 11. 3. 2022, https://z-wavealliance.org/about_z-wave_technology/.


17

UPRAVLJANJE PODATKOV Z UMETNO INTELIGENCO

Rebeka Lavrin, Jožica Košir Bobnar

Upravljanje podatkov v modernem času je postalo bistveno težje zaradi ogromnih količin podatkov

in njihove raznolikosti, kar je naredilo tradicionalne načine upravljanja zastarele. Podjetja se vse

bolj odločajo za uporabo umetne inteligence kot rešitve za ta problem, kar imenujemo upravljanje

podatkov s pomočjo umetne inteligence. Umetna inteligenca je sposobna opazovati, sintetizirati in

sklepati informacije. V tej nalogi raziskujemo vpliv umetne inteligence na stroške podjetij,

razumevanje in izpolnjevanje potreb strank, zaščito občutljivih podatkov ter zmanjšanje tveganj

informacijske varnosti z uporabo umetne inteligence.

Ključne besede: umetna inteligenca, upravljanje podatkov s pomočjo umetne inteligence,

upravljanje podatkov

1 UVOD

Upravljanje podatkov v sodobnem času predstavlja velik izziv zaradi ogromnih količin podatkov, ki

so na voljo. Tradicionalni načini upravljanja podatkov niso več učinkoviti, saj sta se količina in

raznolikost informacij izjemno povečala. Zato se vedno več podjetij obrača k rešitvam, ki jih ponuja

umetna inteligenca. V tem članku raziskujemo vpliv umetne inteligence na stroške podjetij,

izpolnjevanje potreb strank, zaščito občutljivih podatkov ter zmanjšanje tveganj informacijske

varnosti. Podjetja se danes srečujejo z velikimi količinami podatkov, ki so se še dodatno povečale s

prihodom in razvojem interneta. Zato je pomembno, da podatke zbirajo, obdelujejo, integrirajo in

skrbijo za njihovo kakovost. Učinkovito upravljanje podatkov je ključnega pomena za sprejemanje

pomembnih odločitev in razvoj podjetij. V tem članku preučujemo, kako umetna inteligenca lahko

rešuje težave, ki nastanejo zaradi obsežnih količin podatkov, ter opisujemo njene koristi pri

zmanjšanju stroškov, izboljšanju razumevanja strank in zagotavljanju varnosti podatkov.


Študijski program INFORMATIKA

V teoretičnem delu se osredotočamo na temo upravljanja podatkov, kjer podrobno razlagamo

koncepte, izzive in povezane vidike na podlagi relevantne literature. Upravljanje podatkov je

ključni proces pri razvoju IT-sistemov, saj omogoča pridobivanje analitičnih informacij, ki so nujne

pri sprejemanju ključnih odločitev vodilnih podjetij. Ta proces vključuje več funkcij, kot so vnos,

shranjevanje, organiziranje in vzdrževanje podatkov, ki jih organizacija ustvari in zbere.

Učinkovito upravljanje podatkov ima pomembno vlogo pri optimizaciji poslovnih procesov,

strateškem načrtovanju ter povečanju prihodkov in dobička. Nasprotno pa pomanjkljivo upravljanje

podatkov lahko vodi v nastanek podatkovnih silosov, kjer so podatki izolirani in otežujejo pretok

informacij med različnimi oddelki v podjetju. Poleg tega lahko pomanjkljiva kakovost podatkov in

neustrezna dostopnost privedeta do napačnih ugotovitev ter ovirata učinkovitost in uspešnost

organizacije. [1]

Za učinkovito upravljanje podatkov je potrebna ustrezna podatkovna arhitektura, ki vključuje

načrtovanje in implementacijo različnih komponent, kot so baze podatkov in druge podatkovne

platforme. Baze podatkov so najpogosteje uporabljene platforme za shranjevanje, posodabljanje in

upravljanje podatkov v podjetjih. Omogočajo hitre in zanesljive poizvedbe ter se uporabljajo v

sistemih za obdelavo transakcij in podatkovnih skladiščih. Ključno je tudi nenehno izboljševanje

19


zmogljivosti baz podatkov, kar zagotavlja hiter odzivni čas pri poizvedbah in uporabniško

zadovoljstvo. [1]

Poleg upravljanja podatkov je pomemben vidik tudi integracija podatkov. Integracija podatkov je

proces združevanja podatkov iz različnih virov v uporabne informacije. Ta postopek, znan kot ETL

(extract, transform, load), vključuje pridobivanje podatkov iz različnih virov, filtriranje nepotrebnih

podatkov ter njihovo pripravo za analizo in uporabo v podjetju. Integracija podatkov omogoča

izboljšanje uporabniške izkušnje, natančnejšo analitiko, ugotavljanje uspešnosti marketinških

kampanj ter boljše sprejemanje odločitev. [2]

Kljub koristnosti integracije podatkov se pri tem procesu soočamo z različnimi izzivi. Med njimi so

pomanjkanje načrtovanja, ročna integracija podatkov, nizka kakovost podatkov, podvojeni podatki,

podatki v napačnem formatu in izzivi glede pravočasnega dostopa do podatkov. Za reševanje teh

izzivov se uporabljajo različna orodja in tehnologije, ki omogočajo učinkovito upravljanje in

integracijo podatkov, kot so orodja za upravljanje kakovosti podatkov, preprečevanje podvajanja

podatkov ter oblikovanje in obdelava podatkov v realnem času. [3]

Skupno gledano, upravljanje in integracija podatkov predstavljata ključni področji, ki omogočata

organizacijam boljše razumevanje njihovih podatkov, izboljšanje poslovnih procesov ter bolj

informirane in uspešne odločitve. Zato je pomembno razumeti in analizirati obravnavano temo ter

ustrezno razdeliti ključne vidike in koncepte v okviru teoretičnih izhodišč. [3]


V tem razdelku bomo podrobneje opisali metode, ki smo jih uporabili v naši raziskavi za pridobitev

rezultatov. Naš glavni cilj je bil preučiti podjetja, ki so vključila umetno inteligenco v svoje procese

upravljanja podatkov. Pri prvi hipotezi smo izbrali podjetja glede na določene kriterije, ki vključujejo

integracijo umetne inteligence v upravljanje podatkov ter javno dostopna letna poročila o poslovanju.

Posebej za javno trgovana podjetja veljajo strožji predpisi, saj morajo deliti finančne podatke s

Komisijo za vrednostne papirje in borzo (Securities and Exchange Commission - SEC), kar

zagotavlja večjo preglednost za vlagatelje pri sprejemanju informiranih odločitev. Za preostali dve

hipotezi smo izbirali raziskave, katerih rezultati so nam omogočili njihovo preverjanje, da smo jih

lahko ovrgli ali potrdili. [4]

4 REZULTATI

V nadaljevanju bomo predstavili rešitve problemov, izračune, poglede ter izsledke raziskav, pri

čemer bomo prikazali glavne, neizpodbitne rezultate, ki jih bomo komentirali glede na literaturo,

namen in cilje našega dela. Rezultate bomo podali v preteklem času, jasno in natančno, po logičnem

zaporedju in ne po zaporedju dejanskega dela.

H₁: 40 % podjetij je po integraciji umetne inteligence v proces upravljanja podatkov zmanjšalo

stroške za 20 %.

Iz podatkov, ki smo jih pridobili iz letnih poročil posameznih podjetij, je razvidno, da so se kljub

integraciji umetne inteligence stroški podjetij povečali, kar ovrže našo hipotezo. Na primer podjetje

Micron Technology je v svojem letnem poročilu [5] pojasnilo, da so se stroški raziskav in razvoja za

leto 2022 povečali za 17 % v primerjavi z letom 2021. To pripisujejo predvsem višjim

kompenzacijam za zaposlene, večji porabi za raziskave in razvoj ter višjim stroškom amortizacije.

Enako velja za operativne stroške pri Microsoftu [6], ki so se povečali za 14 % zaradi naložb v igre,

iskanje, oglaševanje in marketing. Podjetje Veritone pa poroča [7], da so se njihovi stroški prodaje in

trženja v letu 2022 povečali za 77 % v primerjavi z letom 2021, medtem ko so se stroški raziskav

povečali za 74 %. To povečanje je bilo posledica prevzema podjetja PandoLogic septembra 2021.

20

Tabela 1: Tabela stroškov podjetij za leti 2021 in 2022 (prikaz v milijonih $). [5, 6, 7, 15, 16, 17, 18,

19, 20, 21]

Podjetja\Leto 2021 2022

ALPHABET $ 178,923.00 $ 207,994.00

MICROSOFT $ 45,940.00 $ 52,237.00

ACCENTURE $ 42,912.86 $ 52,227.12

SALESFORCE $ 15,359.00 $ 18,918.00

NVIDIA $ 5,864.00 $ 7,434.00

MICRON TECHNOLOGY $ 4,140.00 $ 4,196.00

SYNOPSIS $ 2,607.63 $ 2,855.81

SPLUNK $ 2,462.23 $ 3,086.52

ENOVA $ 611.20 $ 733.57

VERITONE $ 176.68 $ 187.72


Slika 1: Prikaz stolpičnega grafikona za stroške podjetja. [5, 6, 7, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21]

H₂: Upravljanje podatkov s pomočjo umetne inteligence lahko omogoči boljše razumevanje in

izpolnjevanje potreb strank.

V raziskavi [8] indijskih marketinških strokovnjakov je bilo ugotovljeno, da integracija umetne

inteligence v trženje prinaša številne koristi, vključno z večjo učinkovitostjo, prihrankom časa,

boljšim razumevanjem strank in izboljšano stopnjo konverzije. Tehnična združljivost in zbiranje ter

upravljanje podatkov so ključni izzivi.

21


Naslednja študija [9] je pokazala, da uporaba umetne inteligence izboljšuje izkušnjo strank pri

uporabi storitev, zlasti preko prilagojene storitve in krajših čakalnih časov v podpornih storitvah.

Visoki stroški in pomanjkanje spretnosti pa predstavljajo ovire za integracijo umetne inteligence v

Palestini.

V tretji raziskavi [10] je bilo ugotovljeno, da različna orodja umetne inteligence, kot so chatboti in

virtualni pomočniki, omogočajo zadovoljivo poslovno izkušnjo strankam ter krepijo zvestobo k

blagovni znamki. Umetna inteligenca tudi omogoča napovedovanje in hitro zagotavljanje storitev,

vendar pa se pojavljajo pomisleki glede zasebnosti podatkov strank.

V četrti raziskavi [11] je bilo ugotovljeno, da umetna inteligenca izboljšuje izkušnjo strank in

operacije v trženju. S pomočjo napredne analitike pomaga tržnikom bolje razumeti ciljno

segmentacijo, ustvariti prilagojene marketinške kampanje ter učinkovito upravljati odnose s

strankami.

Skupno gledano, umetna inteligenca omogoča boljše razumevanje strank, izboljšanje izkušnje ter

učinkovitejše trženje. Tehnična združljivost, upravljanje podatkov in skrb za zasebnost pa

predstavljajo nekatere od izzivov pri njegovi implementaciji. Kljub temu pa je prihodnost umetne

inteligence v trženju obetavna, saj nudi nove priložnosti za inovacije v marketinškem okolju.

H₃: Integracija umetne inteligence v proces upravljanja podatkov je privedla do povečanja

konkurenčne prednosti podjetij.

Ugotovili smo, da tehnike umetne inteligence, zlasti strojnega učenja, ponujajo obetavne možnosti

pri prepoznavanju in zaščiti občutljivih podatkov ter zmanjšanju tveganja informacijske varnosti.

Kibernetske grožnje, s katerimi se danes soočamo, vključujejo DoS napade, napade Man in the

Middle, napade s prevaro in ciljanim prevarnim pošiljanjem e-pošte, napade Drive-by, napade na

gesla, napade s SQL-injekcijo, napade Cross-site scripting, napade prisluškovanja, napade Birthday

in napade z zlonamerno programsko opremo. [12]

Obstajajo tudi tradicionalne tehnike za varnost in odkrivanje kibernetskih napadov, kot so teorija

iger, nadzor hitrosti, hevristike, prepoznavanje napadov na podlagi vzorcev in prepoznavanje

napadov na podlagi anomalij. Vendar pa je uporaba umetne inteligence v kibernetski varnosti vse

bolj raziskana, pri čemer se osredotoča na metode strojnega učenja, ki vključujejo uporabo

inteligentnih agentov za razvrščanje napadalnega in zakonitega prometa.

Raziskave kažejo, da so tehnike globokega učenja zmožne zaznavati DoS napade z visoko stopnjo

natančnosti. Poleg tega je pomembno standardizirati razpoložljive nabore podatkov, da bi olajšali

analizo podatkov in povečali uporabnost sistemov, ki temeljijo na strojnem učenju pri boju proti

kibernetskim grožnjam. [13]

Tudi hibridni sistemi, ki združujejo visoko razširljivo strojno opremo in modele globokega učenja, so

pokazali izboljšano zmogljivost pri zaznavanju in preprečevanju vdorov. Vendar pa je še vedno

potrebna človeška intervencija za izboljšanje učinkovitosti in uravnoteženosti sistemov. [14]

Skupaj z novimi dosežki programskega inženiringa in ustrezno usposobljenimi podatki lahko umetna

inteligenca deluje neodvisno ter učinkovito razlikuje med nevarnim in legitimnim prometom. To

potrjuje našo hipotezo, da uporaba umetne inteligence pri prepoznavanju in zaščiti občutljivih

podatkov zmanjšuje tveganje informacijske varnosti.

5 SKLEP

Na podlagi analize letnih poročil podjetij, ki so integrirala umetno inteligenco v svoje procese

upravljanja podatkov, lahko zaključimo, da je ta integracija prinesla pozitivne rezultate. Čeprav se

stroški podjetij v nekaterih primerih niso zmanjšali, je večina podjetij dosegla večjo učinkovitost pri

obdelavi in analizi podatkov. To je vodilo k izboljšanju odločanja v realnem času, optimizaciji

proizvodnje, večji konkurenčnosti na trgu ter izboljšanju zadovoljstva strank in povečanju prodaje.

22

Integracija umetne inteligence v proces upravljanja podatkov se zdi koristna za podjetja, ki želijo

izkoristiti prednosti naprednih analitičnih orodij in avtomatizacije ter izboljšati svoje poslovanje v

digitalni dobi.

6 ZAKLJUČEK

V naši raziskavi smo preučevali vpliv integracije umetne inteligence v procese upravljanja podatkov

na podjetja. Naša analiza letnih poročil petih podjetij je prinesla več ugotovitev.

Prva hipoteza, ki je predpostavljala zmanjšanje stroškov podjetij po integraciji umetne inteligence,

je bila ovržena. Ugotovili smo, da so se stroški podjetij povečali v obdobju med letoma 2021 in

2022. Kljub temu so podjetja poročala o bolj kvalitetnih odločitvah, kar kaže na optimizacijo, ki jo

prinaša umetna inteligenca. Omejitev naše raziskave je bila omejenost na enoletno obdobje in

pomanjkanje podrobnih informacij o razčlenitvi stroškov posameznega podjetja. Za boljšo

razumevanje povezave med integracijo umetne inteligence in stroški podjetij bi bilo treba preučiti

večletno poslovanje in upoštevati tudi druge ekonomske dejavnike.

Druga hipoteza, ki je predpostavljala izboljšanje izkušnje strank po integraciji umetne inteligence, je

bila potrjena. Raziskava je pokazala, da integracija umetne inteligence izboljšuje učinkovitost

trženja, zmanjšuje čakalne vrste v klicnih centrih ter izboljšuje razumevanje strank in storitev.

Ključni dejavniki uspešne integracije so tehnična združljivost in kakovost podatkov. Visoki stroški

predstavljajo oviro, vendar pa prednosti v obliki izboljšane izkušnje strank pretehtajo investicijo.

Tretja hipoteza, ki je predpostavljala zmanjšanje tveganja informacijske varnosti z uporabo umetne

inteligence pri prepoznavanju in zaščiti občutljivih podatkov, je bila delno potrjena. Ugotovili smo,

da lahko umetna inteligenca razlikuje med škodljivim in legitimnim prometom ter deluje neodvisno.

Vendar pa je smiselno, da sistem dopolnjujejo tudi posegi in nadzor ljudi, da bi zagotovili večjo

učinkovitost in uravnoteženost.

Največja ovira pri integraciji umetne inteligence ostajajo stroški. Kljub temu je umetna inteligenca

napredovala na mnogih področjih, sposobna je reševanja kompleksnih problemov, analize podatkov

in napovedovanja prihodnosti. Kljub izzivom, ki jih prinaša, umetna inteligenca predstavlja izjemno

orodje za razvoj novih tehnologij in napredovanje na različnih področjih, vključno s raziskovanjem

vesolja.

V skladu z ugotovitvami naše raziskave priporočamo nadaljnje delo na tem področju, zlasti z

daljšim obdobjem preučevanja poslovnih izidov po integraciji umetne inteligence ter bolj

podrobnim analiziranjem stroškov in koristi. Prav tako je smiselno preučiti morebitne druge

dejavnike, ki vplivajo na spremembe stroškov podjetij in izkušnjo strank, da bi bolje razumeli

celotno sliko.

Veseli nas, da smo v naši raziskavi pripomogli k razumevanju vpliva umetne inteligence na

poslovne procese ter izboljšanje izkušnje strank. Verjamemo, da je umetna inteligenca ključni

dejavnik pri razvoju in napredku sodobnih organizacij.


23



[1] What is data management and why is it important?, dostop 6. 2. 2023, https://

www.techtarget.com/searchdatamanagement/definition/data-management

[2] Top 7 Data Integration Challenges and How to Address Them, dostop 7. 2. 2023, https://

rockcontent.com/blog/data-integration-challenges/

[3] What is artificial intelligence (AI)?, dostop 15. 2. 2023, https://www.techtarget.com/

searchenterpriseai/definition/AI-Artificial-Intelligence

[4] 12 Top Publicly Traded AI Companies to Know, dostop 20. 4. 2023, https://builtin.com/

artificial-intelligence/publicly-traded-ai-companies

[5] Form 10-K Micron Technology, Inc., dostop 25. 3. 2023, https://www.sec.gov/ix?doc=/

Archives/edgar/data/723125/000072312522000048/mu-20220901.htm

[6] Form 10-K Microsoft Corporation, dostop 20. 5. 2023, https://www.sec.gov/ix?doc=/Archives/

edgar/data/789019/000156459022026876/msft-10k_20220630.htm

[7] Form 10-K Veritone, Inc., dostop 20. 5. 2023, https://www.sec.gov/ix?doc=/Archives/edgar/

data/1615165/000095017023008493/veri-20221231.htm

[8] Impact of Artificial Intelligence on marketing, dostop 21. 4. 2023, https://

journal.formosapublisher.org/index.php/eajmr/article/view/3112

[9] The Role of Artificial Intelligence on Enhancing Customer Experience, dostop 21. 4. 2023,

https://

www.researchgate.netpublication/334315006_The_Role_of_Artificial_Intelligence_on_Enhan

cing_Customer_Experience

[10] Impact of Artificial Intelligence on Customer Experience, dostop 18. 5. 2023, https://

www.ijrte.org/portfolio-item/b3727079220/

[11] Role of Artificial Intelligence in Marketing and Customer Relationship Management: A

quantitative investigation f recent practices, dostop 18. 5. 2023, https://www.researchgate.net/

publication/365374719_ROLE_OF_ARTIFICIAL_INTELLIGENCE_IN_MARKETING_AN

D_CUSTOMER_RELATIONSHIP_MANAGEMENT_A_QUANTITATIVE_INVESTIGATI

ON_OF_RECENT_PRACTICES

[12] Harnessing Artificial Intelligence Capabilities to Improve Cybersecurity, dostop 19. 4. 2023,

https://ieeexplore.ieee.org/stamp/stamp.jsp?arnumber=8963730

[13] A Deep Learning Based DDoS Detection System in Software-Defined Networking (SDN),

dostop 19. 4. 2023, https://arxiv.org/abs/1611.07400

[14] Deep Learning Approach for Intelligent Intrusion Detection System, dostop 19. 5. 2023,

https://ieeexplore.ieee.org/stamp/stamp.jsp?arnumber=8681044

[15] Form 10-K Synopsis, Inc., dostop 25. 3. 2023, https://www.sec.gov/ix?doc=/Archives/edgar/

data/883241/000088324122000017/snps-20221031.htm

[16] Form 10-K Splunk, Inc., dostop 25. 3. 2023, https://www.sec.gov/ix?doc=/Archives/edgar/

data/1353283/000135328323000011/splk-20230131.htm

24

[17] Form 10-K Nvidia Corporation, dostop 25. 3. 2023, https://www.sec.gov/ix?doc=/Archives/

edgar/data/1045810/000104581023000017/nvda-20230129.htm

[18] Form 10-K Salesforce, Inc., dostop 25. 3. 2023, https://www.sec.gov/ix?doc=/Archives/edgar/

data/1108524/000110852423000011/crm-20230131.htm

[19] Form 10-K Accenture plc, dostop 20. 5. 2023, https://www.sec.gov/ix?doc=/Archives/edgar/

data/1467373/000146737322000295/acn-20220831.htm

[20] Form 10-K Alphabet Inc., dostop 20. 5. 2023, https://www.sec.gov/ix?doc=/Archives/edgar/

data/1652044/000165204423000016/goog-20221231.htm

[21] Form 10-K Enova International, Inc., dostop 20. 5. 2023, https://www.sec.gov/ix?doc=/

Archives/edgar/data/1529864/000095017023004381/enva-20221231.htm


25


RAZVOJ DROPSHIPPING SPLETNE STRANI ZA PRODAJO

OBLAČIL S POMOČJO NODE.JS IN PRINTIFY API

Urban Šerbec, Miroslav Strniša

V članku je predstavljen razvoj dropshipping spletne strani za prodajo oblačil s pomočjo

tehnologije Node.js. Uporabljene so knjižnice, kot so Express, Express-sessions, SQLite3, Pug, za

izgradnjo spletnega vmesnika. Oblačila so pridobljena prek Printify API-ja. V teoretičnih izhodiščih

so obravnavane metode razvoja, vključno s povezavo z zunanjimi API-ji. V eksperimentalnem delu

so opisane metode raziskave, vključno z implementacijo API klicev za pridobivanje oblačil.

Rezultati vključujejo izsledke raziskave o uporabniški izkušnji, hitrosti nalaganja in

funkcionalnostih spletne strani. Sklep poudarja dosežene cilje, kritično oceno metodologije in

predloge za nadaljnje izboljšave.

Ključne besede: dropshipping, Node.js, Express, Printify API, spletna stran, oblačila

1 UVOD

Namen članka je izpeljati postopek razvoja in prikazati uporabo primernih tehnologij za

dropshipping spletno stran za prodajo oblačil, ki temelji na tehnologiji Node.js. Opisana je metoda

raziskave, ki je vključevala uporabo zunanjega API-ja (Printify) za pridobivanje oblačil.


V tem delu so podrobno razložena teoretična izhodišča, povezana z razvojem dropshipping spletne

strani. Obravnavane so tehnologije Node.js, Express, SQLite3 in Pug ter njihova vloga pri gradnji

spletnega vmesnika. Predstavljen je tudi Printify API in način integracije tega zunanjega vira

podatkov.

Struktura projekta:

Index.js - Je glavna datoteka projekta, povezuje vse knjižnice in je odgovorna za zagon spletnega

strežnika in podajanje odgovorov na vse končne točke (endpoints) in implementiranje sistema

podatkovnih baz (sqlite3)

Logger.js - Knjižnica je odgovorna za zapisvanje vseh napak in informacij katere se pojavijo na

aplikaciji in jih zapisuje v datoteko log.txt

Email.js - Knjižnica je trenutno neaktivna, je pa odgovorna za potrditev e-mail naslovov

uporabnikov

ProductApi.js - Je knjižnica, ki komunicira z spletnim strežnikom Printify-ja, da pridobi informacije

kot so različne veriacije izdelkov, njihove cene, velikosti, itd.

Database.sqlite3 in db_backup.sqlite3 - So datoteki podatkovnih baz, Database je podatkovna baza

katera je ustvarjena ob zagonu strežnika če še ne obstaja, db_backup je podvojena podatkovna baza

v primeru da se pojavi napaka v originalni datoteki, ta se usvari vsakih nekaj ur

Mapa SQL – Vsebuje vse knjižnice potrebne za delovanje s podatkovnimi pazami

Mapa static – Vsebuje vse skripte in css datoteke, katere so podane odjemalcu (vse ostale datoteke

so vidne samo strežniku)

Mapa images – Vsebuje vse slike katere so uporabljene na spletni strani

26

Mapa views – Vsebuje vse predloge (templates) katere predstavljajo vizualne spletne strani, kode v

njih je napisana v programskem jeziku pug, kateri je podoben HTML-ju vendar vsebuje veliko več

funkcij in je bolj organiziran in kompleksen

Slika 1: Primer podajanja odgovora

V tej kodi odjemalec pošlje zahtevo “/product” katere namen je pridobiti podatke o določenem

produktu, zahteva ima parameter imenovan “productId” kateri vsebuje id kodo produkta.

V oklepaju sta spremenljivki “req” (request) in “res” (response)

V naslednjih treh vrsticah pridobimo spremenljivke:

Session : unikatna koda uporabnika

GuestSession : unikatna koda neprijavljenega uporabnika

ProductId : koda produkta kateri je shranjen v podatkovni bazi

V naslednjih vrsticah pridbimo število izdelkov v košarici, funcija “getProductIds” knjižnice repo,

vrne vse id naslove izdelkov katere ima uporabnik v košarici, funkciji podamo tudi guestSession.


Funkcija “then” je del knjižnice bluebird, katera je odgovorna za asinhrone funkcije (kadar

potrebujemo neke podatke iz podatkovne baze se izvede asinhrona funkcija). Funkcija nato vrne

odgovorov v obliki spremenljivke “responseObj”, potem preverimo ali odgovor obstaja in če obstaja

potem lahko ugotovimo koliko izdelkov je v košarici s “.length”, kasneje podamo število izdelkov k

odjemalcu, vizualno to izgleda tako:

Slika 2: Prikaz števila izdelkov v košarici

V naslednjih vrsticah v istem stilu pridobimo informacije o izdelku s id-jem izdelki, hkrati pa

kometarje/ocene (ratings).

Če uporabnik poskuša dostopati do izdelka kateri ne obstaja bo strežnik vrnil spletno stran napake

“Ta izdelek ne obstaja”.

27



V poglavju o eksperimentalnem delu so opisane metode raziskave, uporabljene za razvoj in oceno

delovanja spletne strani. Poseben poudarek je na implementaciji Printify API-ja za pridobivanje

podatkov o oblačilih. Opisane so tehnične podrobnosti, kot so HTTP zahtevki, avtentikacija in

obdelava odgovorov.

Slika 3: printify programska koda

Knjižnica ProductApi.js je odgovorna za komuniciranje s spletno stranjo Prinitify-ja,

V zgornji sliki je primer uporabe ene the funkcij, za dostopanje uporabljamo zunanjo knjižnico

“axios” s katero lahko uporabljamo asinhrone GET in POST zahteve, najprej rabimo nekaj podatkov

kot so “apiKey”, “userAgent” in “shopId”, apiKey je unikatna koda za dostopanje do trgovin na

svojem printify profilu, shopId je id koda specifične trgovine na profile (lahko jih je več). Vsaka

trgovina ima lahko več izdelkov, vsak izdelek lahko ima več veriacij katere se razlikujejo v velikosti

in barvi.

Nato ustvarimo headerje katerim podamo te podatke. Funkcija “getProducts” je odgovorna za

pridobivanje vseh izdelkov v določeni trgovini, ta funkcija se izvede takoj ko se zažene aplikacija,

imamo pa tudi opcijo izvedbe te funkcije ob delovanju preko administratorske strani:

Slika 4: uvoz produktov

28

4 REZULTATI

Razdelek o rezultatih vsebuje dosežene cilje, kot so uporabniška izkušnja, hitrost nalaganja in

funkcionalnosti spletne strani. Prikazani so rezultati raziskave, vključno z grafičnimi prikazi. Analiza

rezultatov je osredotočena na primerjavo med pričakovanimi rezultati in dejanskimi izsledki

raziskave. Na sliki 5 je prikazan izgled spletne strani.


Slika 5: prikaz izgleda spletna strani

29


5 ZAKLJUČEK

Najpomembnejše je bilo spoznati razvoj dropshiping spletne strani za prodajo oblačil s tehnologijo

Node.js. Poudarek je na uspešni implementaciji tehnologij, kot so Node.js, Express, SQLite3 in Pug,

za izgradnjo učinkovitega spletnega vmesnika.

Raziskava je izpostavila ključne tehnične vidike, vključno z integracijo Printify API-ja za

pridobivanje oblačil. Kljub doseženim uspehom so se v procesu razvoja pojavile določene omejitve,

zlasti v zvezi z varnostjo in širjenjem ponudbe izdelkov na spletni strani.

Osvetlitev prednosti in omejitev je ključnega pomena za nadaljnji razvoj. Med prednostmi so

izpostavljene doseganje ciljev, uporabniška izkušnja ter hitrost nalaganja in funkcionalnosti spletne

strani.

Spletna stran trenutno ni aktivna zaradi določenih napak in potrebuje izboljšano varnost ter več

raziskovanja s področja avtorskih pravic, pravil poslovanja in piškotkov.


[1] Node.js, dostop 20.12.2023, https://nodejs.org/en

[2] ExpressJS, dostop 24.12.2023, https://expressjs.com

30

POSTAVITEV NAS STREŽNIKA ZA MIKROPODJETJE

Miha Rangus, inž. inf., Gregor Mede, univ. dipl. inž. rač. in inf.

Velikost in število podatkov, ki jih je potrebno shranjevati, v računalništvu eksponentno narašča.

Podjetja se lahko odločajo med lokalno in oblačno shrambo, kjer ima vsaka svoje lastnosti,

prednosti in slabosti. V prispevku so opisane lastnosti in delovanje fizične, nato pa še oblačne

shrambe. Primerjani sta obe vrsti shrambe, ugotovljeno je, da je izbira odvisna od uporabe in

velikosti podjetja. Za mikropodjetje je bila izbrana rešitev NAS strežnika in redundantnih diskov v

RAID bazenu, ki je bila postavljena na strojni opremi osebnega računalnika. Za urejanje diskovnih

polj je bilo uporabljeno brezplačno orodje TrueNAS CORE. Izvedeno je bilo testiranje polj

zrcaljenja diskov, deljenja diskov, RAIDZ, ki je podoben RAID5, in RAIDZ2, ki je podoben RAID6.

Po testiranju je bilo ugotovljeno, da je najboljša rešitev bazen RAIDZ, saj ponuja en disk za

redundanco, vse ostale pa izkoristi za shrambo in ima tako najboljše razmerje med surovo shrambo

in redundanco.

Ključne besede: NAS, RAID, oblačna shramba, lokalna shramba, TrueNAS

1 UVOD

Mikropodjetje ima težave s hrambo podatkov v podjetju in potrebuje celostno rešitev shranjevanja

podatkov, ki jih uporabljajo uslužbenci. Podjetje tako potrebuje omrežno shrambo, ki vzdrži izpad

manjšega dela shrambe brez izgube podatkov. Za opravljanje storitev potrebuje strežnik, ki podpira

redundančno shrambo. Podjetje ima za shranjevanje varnostnih kopij že kupljen strežnik, vendar

podatkov v podjetju ne želi shranjevati na enakih strežnikih zaradi dveh razlogov. Prvi je, da

shramba varnostih kopij ni konstantno priključena na omrežje. Drugi razlog pa je to, da so varnostne

kopije na teh strežnikih pred izpadi diskov veliko bolj varovane in je zato cena shrambe na teh

strežnikih veliko višja. Podjetje želi, da bi tudi svoje podatke hranilo v prostorih podjetja in da bi

lahko do statusa diskovnih polj ter njihove statistike prišlo preko internetnega vmesnika.

Cilj prispevka je prikaz postavitve strežnika za omrežno shrambo iz komponent osebnega

računalnika, opis in izvedba postopka namestitve in nastavitve orodja TrueNAS na strežnik,

povezava shrambe z računalnikom ter testiranje hitrosti diskovnih polj, na katerih se bodo podatki

shranjevali.


2 STREŽNIKI IN STORITVE ZA MALA PODJETJA

Strežniki so računalniški programi ali naprave, ki ponujajo storitev drugemu programu in njegovemu

uporabniku. Tak uporabnik se imenuje odjemalec. V podatkovnih centrih se računalniki, na katerih

tečejo programi, imenujejo strežniki. V programskem modelu strežnik/odjemalec, strežniški program

čaka na zahteve programov odjemalca in jih izvaja. Beseda strežnik je lahko uporabljena v več

primerih.

Strežnik je lahko fizični stroj, virtualni stroj ali pa programska oprema namenjena izvajanju

strežniških storitev. [1]

31


Po fizični obliki delimo strežnike na več vrst:

−

−

−

−

−

Samostojni strežniki: ti strežniki so po fizični strukturi in velikosti zelo podobni navadnim

računalnikom z več pomnilnika in shrambe. Namenjeni so manjšim podjetjem.

Rack strežniki: strežniki shranjeni v posebnih omarah, namenjeni večjim podjetjem.

Rezinski (Blade) strežniki: gosteje naseljeni strežniki v strežniški omari.

Veliki računalniki (Mainframe): samostojni strežnik velikosti hladilnika.

Hiper – konvergirana infrastruktura: namenjena podatkovnim centrom, saj je sestavljena iz

več strežnikov, povezanih v celoto z dovršeno programsko opremo. [2]

Network-attached storage ali NAS je namenska rešitev za shranjevanje podatkov večje količine

uporabnikov. Uporabniki lahko podatke shranjujejo in pridobivajo z različnimi vrstami naprav iz

centraliziranega diskovnega polja. Do shrambe dostopajo preko lokalnega omrežja (LAN) s

pomočjo Ethernet povezave. NAS sistemi načeloma nimajo priklopljenih zaslonov in perifernih

naprav, saj se do njihovih nastavitev dostopa preko spletnega vmesnika. S svojo nezapleteno,

uporabno ter visoko količino shrambe in nizko ceno je NAS odlična rešitev za manjša podjetja. [3]

RAID (ang. Redundant array of independent disks) je način shranjevanja enakih podatkov na

različnih mestih na različnih diskih z namenom, da ob okvari diska zagotavljamo celovitost

podatkov. Plačilo za redundanco plačamo v kapaciteti diskovnega polja.

RAID diskovna polja uporabljajo dve tehniki shranjevanja. Zrcaljenje (mirroring) kopira enake

podatke na več kot en disk, medtem ko deljenje (striping) razdeli podatke na več delov. Z metodo

deljenja lahko sistem bere in zapisuje podatke več diskov naenkrat in tako pohitri izvajanje. Ti dve

tehniki sta v nekaterih RAID poljih združeni. [4]

Oblačne storitve so model, kjer so podatki preneseni in shranjeni na oddaljenih sistemih za

shranjevanje. Oblačno shranjevanje temelji na virtualizirani infrastrukturi shranjevanja z možnostjo

skalabilnosti in sredstvih, ki jih podjetje plača po uporabi (metered resources). Podatki so shranjeni

v logičnih bazenih strežnikov v podatkovnem centru. Ponudniki oblačnega shranjevanja ponujajo

oblačne storitve s shrambo, ki je krojena glede na potrebo posameznega podjetja. Organizacije, ki

koristijo oblačno shrambo, se ne ukvarjajo z nakupom in vzdrževanjem infrastrukture za

shranjevanje datotek. [5]

3 IZBIRA REŠITVE IN POSTAVITEV SISTEMA

Ključne razlike pri sistemih za shranjevanje in razlikovanje med njimi so dostopnost, zanesljivost,

zmogljivost, zahtevnost uporabe, varnost in cena. V tabeli 1 je prikazana primerjava NAS sistema in

oblačne shrambe.

32

NAS

Oblačna shramba

Shramba na centralizirani

lokaciji in dostop z več

uporabniki

Splošno

Shramba na oblaku in dostop

preko internetne povezave

Hitro shranjevanje Zmogljivost in hitrost Omejena s hitrostjo interneta

Varna pri pravi postavitvi,

konfiguraciji in kriptiranju

Varnost

Varna pri pravi postavitvi,

konfiguraciji in kriptiranju

Visoka začetna cena

Nizki začetni stroški, visoki

Cena

skriti stroški

Manjša zanesljivost Zanesljivost Večja zanesljivost

Dostopnejša v normalnih

razmerah, v ekstremnih je

velikokrat prekinjena

Najvišji nivo kontrole in

lastništva

Dostopnost

Kontrola in lastništvo

Tabela 1: Primerjava NAS sistema in oblačne shrambe [6]

Dostopnejša v ekstremnih

razmerah, manj v normalnih

Odvisno od pogodbe

Zahtevnejša Zahtevnost uporabe Nezahtevna

Podjetje, za katerega bomo postavili omrežno shrambo, je zelo majhno, ne operira s kritičnimi

podatki na dnevni bazi in želi podatke hraniti pri sebi. Pri teh zahtevah je za to podjetje NAS sistem

najboljša rešitev.

Strojna oprema

Sistem smo zgradili in testirali s komponentami zmogljivejšega domačega računalnika. Ker bomo

testirali različna RAID polja, smo z zmogljivejšimi komponentami želeli izločiti ozka grla. Uporabili

smo 8-jedrni procesor AMD Ryzen 7 3700x, 2 ploščici po 8 GB RAM-a s hitrostjo 3000 MHz, za

zagonski disk smo izbrali NVMe SSD Samsung PM991a s kapaciteto 128 GB, za postavitev RAID

polja pa smo uporabili 4 diske kapacitete 1 TB in hitrosti branja/pisanja 150MB/s. Ponašajo se z

malo večjo hitrostjo vrtenja, in sicer 7200 vrtljajev na minuto.


Programska oprema

Ker osebni računalniki nimajo vgrajenega RAID krmilnika, smo se odločili za vzpostavitev

programskega okolja. Za testiranje smo izbrali orodje TrueNAS, prej znano pod imenom FreeNAS.

Kot pove že ime, je osnovno orodje, poimenovano TrueNAS Core, brezplačno in ponuja vse, kar

potrebujemo.

Postavitev sistema

Za namestitev orodja TrueNAS na zagonski disk potrebujemo zagonski USB ključek. ISO datoteko

prenesemo na spletni povezavi https://www.truenas.com/download-truenas-core/. Za začetek

namestitve moramo zagonski USB ključek priključiti na želeni sistem. Med ponovnim zagonom

sistema izberemo USB kot zagonsko napravo in zaženemo namestitev. Izberemo zagonski disk,

33


namestimo in določimo geslo za administratorski način.

Odstranimo zagonski USB ključ in ponovno zaženemo sistem. Za dostopanje do spletnega

vmesnika orodje TrueNAS poda svoj IP naslov. Za nastavljanje nastavitev moramo imeti na NAS

sistem priključen monitor in tipkovnico. Ko NAS sistem zaženemo, se ta poskuša povezati na

DHCP strežnik v omrežju in vzame enega od IP-jev, ki je na voljo. Za dostop do vmesnika vpišemo

IP naslov, ki je na zaslonu NAS strežnika. Pri prijavi v vmesnik moramo uporabiti uporabniško ime

»root« in geslo, ki smo ga nastavili pri nameščanju orodja TrueNAS na zagonski disk. Po vpisu

podatkov za avtentikacijo lahko dostopamo do nadzorne plošče sistema. Po avtentikaciji nas pričaka

začetna stran, ki je prikazana na sliki 1.

Slika1: Polja na začetni strani orodja TrueNAS CORE

Nato nadaljujemo z ustvarjanjem novega RAID diskovnega polja, izberemo vrsto redundance in

koliko diskov bomo namenili bazenu diskovnega polja. V našem primeru smo ustvarili bazen

Mirror, ki je po funkcionalnosti enak RAID 1, v katerega smo dali 4 diske. To pomeni, da ima vsak

disk v paru podvojene podatke na drugemu disku v paru. RAID 1 vzame vsaj 50 % shrambe za

redundanco, kar pomeni, da se je 4 TB shrambe na posameznih diskih spremenilo v 2 TB shrambe v

RAID bazenu. Za nastavitev dostopa do RAID bazena moramo najprej ustvariti novega uporabnika

in mu dodeliti dovoljenja in pravice dostopa do bazena. Za povezavo shrambe do računalnika

moramo vzpostaviti deljenje, nato pa se na računalniku preselimo v mapo »Moj računalnik« in

izberemo možnost »Preslikaj omrežni pogon«. Izberemo črko pogona in napišemo \\»IP NAS

strežnika«\»ime mape, ki jo želimo deliti«. Omrežni pogon se nato prikaže kot disk v mapi Moj

računalnik.

4 TESTIRANJE IN REZULTATI

Za testiranje smo nato vzeli različne konfiguracije bazenov s štirimi diski in jih primerjali med seboj

v hitrosti branja in pisanja. Analizirali smo test IOPS in pretok podatkov. IOPS je standardna enota

za prikazovanje maksimalnih hitrosti nelinearne shrambe in pomeni število operacij branja in

pisanja na sekundo. Pri zrcaljenju je maksimalna hitrost pisanja približno 130 operacij na sekundo,

maksimalna hitrost branja pa za polovico manj pri 60 operacijah na sekundo. Pri kopiranju mape se

34

hitrost pisanja nekoliko zmanjša in pade na 110 operacij, pri branju pa se hitrost zviša in pride do 80

operacij na sekundo.

Pri diskovnem polju RAIDZ je hitrost približno dvakrat višja in pri pisanju doseže 200 operacij na

sekundo, pri branju pa celo 270 operacij na sekundo. Pri kopiranju mape operacije padejo pod 200

operacij na sekundo pri pisanju in branju. Diskovno polje RAIDZ2 doseže hitrosti pisanja 150

operacij na sekundo, pri branju pa dosega hitrosti 450 operacij na sekundo. Deljenje diskov bi

moralo biti v teoriji najhitrejše, vendar pri testiranju ne doseže zavidljivih rezultatov. Pisanje doseže

90 operacij na sekundo, branje pa 110 operacij na sekundo. Pisanje pri kopiranju mape doseže okrog

60 operacij na sekundo, branje pa prav tako 60.

Najhitrejše polje po hitrosti operacij pisanja je RAIDZ. Najhitrejše polje po hitrosti operacij branja

pa je RAIDZ2.

Pri testiranju pretoka pri zrcaljenju pisanje doseže hitrost 95 MB/s, branje pa 46 MB/s. Pri kopiranju

mape so hitrosti malce nižje in pri pisanju dosežejo hitrost 76 MB/s, pri branju pa 38 MB/s. RAIDZ

polje ima maksimalni pretok pisanja 56 MB/s in maksimalni pretok branja 50 MB/s. Kopiranje mape

doseže hitrost pisanja 50 MB/s in hitrost branja 30 MB/s. Polje RAIDZ2 doseže približno enako

hitrost kot RAIDZ. Maksimalna hitrost pisanja je 59 MB/s, maksimalna hitrost branja pa 30 MB/s.

Deljenje je tudi v pretoku razočaralo s klavrnimi rezultati. Doseglo je maksimalno hitrost pretoka

pisanja 76 MB/s in hitrost branja 76 MB/s. Kopiranje mape je doseglo hitrost branja in pisanja 39

MB/s.

Najhitrejše polje po hitrosti pretoka pisanja je polje zrcaljenja, pri branju pa je najhitrejše polje

deljenja.

Zanimalo nas je, katera rešitev je dovolj zmogljiva za mikropodjetje, ki se ne ukvarja s

shranjevanjem kritičnih podatkov in nima neomejenega proračuna. Ob upoštevanju vsega

navedenega, je najzanimivejše diskovno polje RAIDZ. To polje ponuja dobro zmogljivost, najvišje

razmerje dejanske velikosti shrambe in en disk za redundanco.

5 ZAKLJUČEK

V prispevku smo se posvetili vzpostavljanju NAS strežnika za mikropodjetje. Predstavili smo

strežnike, lokalno shrambo, oblačno shrambo in postavitev NAS strežnika na svoji strojni opremi.

Izbira strojne opreme je bila lahka, saj sem večino opreme uporabil iz lastnega računalnika. Tako

sem moral uporabiti le nove diske. Orodje TrueNAS je najbolj razširjeno brezplačno orodje za

krmiljenje RAID diskovnih polj. Sistem je bil uspešno postavljen. Testiranje je zajemalo diskovna

polja zrcaljenja, deljenja, RAIDZ in RAIDZ2. Testirali smo jih po IOPS in pretoku podatkov. Ker je

podjetje majhno, ne shranjuje kritičnih podatkov ter nima neomejenega proračuna, sem se odločil za

diskovno polje RAIDZ. To polje omogoča dobro zmogljivost z enim diskom redundance in

največjim kvocientom uporabne shrambe. Mikropodjetje bo tako dobilo NAS strežnik, sestavljen iz

komponent osebnega računalnika z zagonskim diskom, na katerem bo teklo orodje TrueNAS.

Diskovno polje RAIDZ bo vsebovalo 4 diske, od katerih bo eden redundančen.



[1] B. Posey, „What is a Server?“, dostop 23. 1. 2023, https://www.techtarget.com/whatis/

definition/server

[2] R. Sheldon, „Learn the major types of server hardware and their pros and cons“, dostop

35


16.1.2023, https://www.techtarget.com/searchdatacenter/feature/Learn-the-major-types-of-serverhardware-and-their-pros-and-cons

[3] S. J. Bigelow, B. Lutkevic in G. Kranz, „What is network-attached storage (NAS)? A complete

guide“, dostopa 30. 1. 2023, https://www.techtarget.com/searchstorage/definition/network-attachedstorage

[4] A. S. Gillis, E. Sullivan in B. Posey, „RAID (redundant array of independent disks)“, dostop

25. 3. 2023, https://www.techtarget.com/searchstorage/definition/RAID

[5] W. Chai, R. Castagna in S. Lelii, „cloud storage,“, dostopa 10. 2. 2023, https://

www.techtarget.com/searchstorage/definition/cloud-storage

[6] R. Castagna, „NAS vs. cloud storage: Which is better for your business?“, dostop 17. 5. 2023,

https://www.techtarget.com/searchstorage/tip/NAS-vs-cloud-storage-Which-is-better-for-yourbusiness

36

Študijski program KOZMETIKA

UČINEK »PELLEVE" RADIOFREKVENČNEGA POMLAJEVANJA

NA PRESTIGE OBRAZNO NEGO Z VINOBLE COSMETICS

Lucija Zorko, Ivica Tomić

Slovenski kozmetični trg ponuja številne terapije in metode v smislu pomlajevanja, vendar pri njih ne

izključujemo dejavnikov invazivnosti, trajnosti, visoke cene in prave učinkovitosti. Obrazna nega

Vinoble Prestige je 120-minutna pomlajevalna nega z veganskimi, dermatološko potrjenimi

kozmetičnimi učinkovinami, ki kožo vidno in globinsko izboljšajo že po 1. tretmaju na povsem varen

in naraven način, ko pa ji dodamo še neinvazivni radiofrekvenčni mehanizem – Pelleve – kožo še

dodatno vidno napnemo, ji izboljšamo tonus in trajnostno zgladimo gubice. Vinoble cosmetics

predstavlja avstrijsko prestižno pomlajevalno kozmetiko z glavno antioksidativno sestavino,

ekstraktom grozdnih pešk, in fenolom resveratrolom. V združeni storitvi zajamemo stranke, ki si

želijo ohranjanja in rahlega izboljšanja stanja na naraven način, ter stranke, ki stremijo k

postopnemu neinvazivnemu pomlajevanju in splošnemu izboljšanju strukture ter videzu derme. Gre

za relativno časovno kratko, sorazmerno nizko cenovno storitev, ki je varna za kožo, ne posega

vanjo, neinvazivna, ki izključuje okrevanje in se je možna izvajati skozi celotno leto, hkrati pa je

primerna za vse tipe kože po 20. letu. Vidne spremembe so vidne že takoj po terapiji, splošno

dermalno stanje pa se z obnavljanjem terapij iz dneva v dan izboljšuje. Klasični negi obraza z

bogatimi produkti izboljšamo učinkovitost z vključevanjem radiofrekvence in njegovim učinkom

boljšega vtiranja samih učinkovin ter splošnega izboljšanja kože – tonusa, kolagenskih in elastinskih

vlaken v dermisu.

Ključne besede: Pellevé, pomlajevanje, radiofrekvenca, Vinoble Cosmetics, kozmetična nega

obraza

1 UVOD

»Angela sem videl ujetega v marmor in klesal sem, dokler ga nisem osvobodil« je zapisal

Michelangelo Buonarroti, italijanski kipar, arhitekt, slikar in pesnik, ki je lepoto videl v preprostem

kosu kamna. Že Aristotel in Hegel sta lepoto enačila s preciznostjo, somernostjo in skladnostjo. Za

Pitagoro je skladnost pomenila združitev različnosti in povezovanje razlik, Delacroix pa meni, da je

skladnost najširši izraz lepega, s katerim se človek približuje »božanskemu«. [1]

Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen vpliv oziroma učinkovitost ima radiofrekvenčna

Pellevé metoda na obrazno nego s prestižnimi, bogatimi in visoko koncentriranimi pomlajevalnimi

produkti linije Vinoble Cosmetics. Cilji raziskave so bili ugotoviti učinkovitost aparata glede na

intenziteto in čas izvedbe storitve, izvedeti, kako na učinkovitost aparata Pellevé vplivajo lastnosti in

stanje kože, stanje gub, del obraza, na katerem se izvaja postopek in življenjski slog kandidatk, ter

samo učinkovitost aparata v primerjavi s samo Vinoble Prestige nego.

Metoda raziskave je bila izvedba Vinoble Prestige kozmetične nege obraza in med njo pomlajevanje

z radiofrekvenčnim Pellevé na petih strankah različne starosti, tipa in stanja kože ter življenjskega

sloga. Pred samo nego je bil s strankami izveden posvet o samem postopku, indikacijah in

kontraindikacijah ter pogovor glede njihovih želj in pričakovanj. Stranke so zaradi potreb

pomlajevanja s Pellevéjem v vpogled prejele pisno izjavo o izvedbi postopka na lastno odgovornost

in vprašalnik glede njihovega zdravstvenega stanja. S tehniko intervjuja so bile spraševane glede

želja in pričakovanj pred samo storitvijo, mnenja in počutja med njo ter direktnega stanja po storitvi

in po pretečenih treh tednih. Z vsako stranko je bil izveden tudi pogovor o njenem življenjskem

slogu ter kozmetični negi doma že pred samo storitvijo. Na koncu vsake terapije je sledila analiza

38

meritev in s tem ugotavljanje stopnje doseganja željenih ciljev in rezultatov ter izvedenih napak. Po

končani storitvi na vseh petih strankah je bilo izvedeno preverjanje učinkovitosti in skupna

merljivost doseganja rezultatov ter priporočila in ugotovitve za najbolj optimalne rezultate. Razlaga

le-teh je temeljila na vplivu lastnosti in stanja kož, gub in življenjskega sloga kandidatk.

Ali je lahko torej kozmetičarka tudi kipar, ki s svojo dovršenostjo dela in z ustreznimi postopki iz

osebe izkleše njeno lepoto?


Koža s staranjem izgublja čvrstost in prožnost, njene strukturne lastnosti se spreminjajo in

izgubljajo obliko, procesi se upočasnjujejo in s tem tudi njena sposobnost regeneracije ter

opravljanja temeljnih nalog. [2] S preventivnimi ukrepi kozmetične nege in pravilnega življenjskega

sloga lahko ta proces upočasnimo in stanje čim dlje ohranjamo, z nekaterimi postopki pa to celo

izboljšamo. Radiofrekvenca je primer neinvazivnega postopka, kjer radijski valovi v globljih plasteh

kože (dermisu) povzročijo termični učinek – segrevanje globljih plasti – z namenom stimulacije

kolagenskih vlaken in fibroblastov, da te začno proizvajati kolagen boljše kakovosti, kolagen tipa

III, obenem pa povzroči tudi vazodilatacijo. [3] Poleg pomlajevanja kože in glajenja gub je postopek

indiciran tudi za celulit, mišično hipotonijo, zmanjševanje maščobnih oblog in vsesplošnega

izboljšanje videza kože – tonusa, medtem ko Pelleve predstavlja le eno izmed metod

radiofrekvenčnega mehanizma, ki je namenjena predvsem zategovanju kože in odpravljanju gub s

posebnim poudarkom na izboljšanju kože predela okrog oči. [4] Prav tako sta glavna sestavina linije

Vinoble Cosmetics ekstrakt grozdnih pešk (OPC) – kot eden izmed najmočnejših naravnih

antioksidantov – in fenol resveratrol – ena izmed najmočnejših sestavin za preventiven izogib

staranju in izboljšanje samih starostnih sprememb. [5] Z uporabo številnih raznovrstnih produktov,

različnih glede na tip in stanje kože, lahko v svoji edinstvenosti spet najdemo somernost in

skladnost ter se tako približamo idealu samega sebe.

»Vinoble Prestige« obrazna nega velja za eno izmed najbolj prodajanih in prestižih neg Vinoble

kozmetičnih terapij. Premium nega s pridihom rdečega grozdja avstrijske trtne pokrajine, ki se

obenem sklada s pokrajino in pridihom dolenjske regije, prinaša vidne rezultate v trenutku končane

nege, obenem pa ima poslanstvo in protokol Zen rituala, ki negi daje dodano vrednost. Poleg samih

bogatih in visoko kakovostnih sestavin izdelkov h končnemu rezultatu pripomore tudi specialna

tehnika masaže obraza Vinoble protokola, ki kožo naredi bolj elastično, prožno in prepustnejšo za

vpijanje samih aktivnih snovi v kožo. Glavna aktivna sestavina – ekstrakt grozdnih pešk – in ostali

antioksidanti poskrbijo, da je koža po negi nahranjena in dodobra prekrvavljena ter da je na njej

opaziti vidno svežino in svilnat lesk, hkrati pa je koža preventivno zaščitena pred ostalimi zunanjimi

okoljskimi dejavniki. Poleg obraza pri negi tretiramo in poskrbimo tudi za kožo rok z medeno

oblogo ter masažo rok z grozdnim oljem ter učvrstitveno masko za dekolte. Za sprostitveni efekt

med masko vključimo tudi masažo lasišča za boljše počutje stranke. Nega naj bi ustvarjala pridih in

občutek razkošja, prestiža, zdravja, zen energije ter tesne povezanosti z naravo. [5]


39



V raziskovalnem delu sta bila postopka skupaj izvedena na petih posameznicah, dve od teh sta bili

deležni še enkratne ponovitve po njuni želji in v namene po nadaljnjem raziskovanju ter preverjanju

učinkov in dolgotrajnih rezultatov.

1. Pred samim postopkom je obvezno, da stranka in izvajalec odstranita ves svoj nakit.

2. Stranki zaščitimo lase s kapico (slika 1) – Pellevé aktivna elektroda namreč ne sme priti v stik

z lasmi, dlakami, saj pride do iskrenja.

3. Pod desno lopatico stranki namestimo sivo referenčno elektrodo, ki mora biti v stiku s kožo

(stranki namestimo elektrodo pod majico, priporočena je spodnja majica ali nedrček).

4. Tretirani del kože namažemo s Pellevé gelom. Nikoli ne namažemo celotnega obraza, ampak le

predel, na katerem bomo postopek trenutno izvajali, da se gel ne vpija po nepotrebnem v kožo.

5. Aplikator (aktivna elektroda) mora biti ves čas v neposrednem stiku s kožo celoten čas

delovanja – v nasprotnem primeru nastane iskrenje. Preden pritisnemo na stopalko, moramo z

aplikatorjem že drseti po koži. Ta nikoli ne sme stati na mestu, ampak mora konstantno krožiti

ter se hitro pomikati preko kože, v nasprotnem primeru pride do prehitrega točkovnega

naraščanja toplote, kar je za stranko lahko zelo neprijetno in lahko posledično ustvari opeklino.

Prav tako mora biti aplikator v konstantnem stiku z gelom, drugače lahko prav tako ustvarimo

opeklino.

6. Priporočljivo je, da so naši gibi z aplikatorjem hitri in različni, da je površina dovolj majhna, da

se koža segreva, a hkrati dovolj velika, da se stranka počuti varno in ne čuti previsoko

povišanje temperature v določeni točki. Drseti moramo po površini kože in vzdolž mišic

obraza delati majhne krožne gibe.

7. Med terapijo moramo ves čas odčitavati temperaturo z infrardečim termometrom, na začetku

bolj pogosto, ko se približujemo ciljni temperaturi, pa manj. Pomembno je, da se o dvigu

temperature ves čas posvetujemo s stranko in jo sprašujemo o njenem počutju. Termometer

moramo na površino kože postaviti čim bolj pravokotno, da so meritve natančne.

8. Intenziteto na stranki, ki je prvič na postopku Pellevé ali ni naša redna stranka, pričnemo pri

intenziteti stopnje 15. Pri očeh in na koži vratu intenziteto načeloma zmanjšamo, ker je tu koža

tanjša in pride do segrevanja hitreje; na čelu, licih in področjih, kjer so gube bolj globoke, pa

lahko intenziteto povečujemo od 36 do 44. Pri nadaljnjih terapijah lahko strankam še dodatno

povečujemo intenziteto za večji in boljši učinek, če se pri tem še počutijo dobro – od 40. do 60.

stopnje intenzitete. V primeru pekočega občutka intenziteto postopno zmanjšujemo – stranko

pri tem sprašujemo. Priporočeno je začeti na predelu, kjer je koža debelejša, manj občutljiva,

da se stranka hitreje prilagodi in kasneje lažje prenese toploto na občutljivejših mestih.

9. Ko dosežemo temperaturo od 40 do 42 stopinj Celzija, tam vztrajamo od dveh do treh minut,

nato se premaknemo na drug del obraza (slika 1).

40

Slika 1: Prikaz izvedbe terapije Pellevé radiofrekvenčnega pomlajevanja

4 REZULTATI

Terapevtski učinek »Pelleve« radiofrekvenčnega pomlajevanja na Prestige obrazno nego z Vinoble

Cosmetics se je v vseh primerih izkazal za učinkovitega, stopnja le-te pa je odvisna od različnih

dejavnikov:

−

−

−

−

−

−

zadostna intenziteta pri vsakem individuumu,

zadosten čas vztrajanja pri ciljno doseženi temperaturi,

tip in stanje kože, debelina kože, tonus, turgor in globina (stanje) gub,

hitrost merjenja temperature z infrardečim termometrom,

upoštevanje občutljivosti stranke (izpuščanje predelov in poudarek na drugih potrebnih

predelih),

življenjski slog in kozmetična nega (doma) stranke.

Največji rezultati so vidni na:

−

suhem tipu,


−

−

−

−

zrelem, dehidriranem, izsušenem, slabo prekrvavljenem stanju,

starejših osebah,

osebah, ki ne negujejo kože doma in ne uporabljajo veliko kozmetičnih izdelkov (največja

razlika v primerjavi s prej),

manj globokih gubicah,

−

zdravem življenjskem slogu posameznice – športna aktivnost, hidracija, zadostna količina

spanca (graf 1).

Za doseganje najboljših možnih rezultatov bi bilo potrebno postopek ponoviti najmanj 2-krat

(priporočljivo 5-krat) v obdobju 3–4 tednov v kombinaciji z Vinoble »Prestige« nego, doma izvajati

redno dnevno in nočno nego z Vinoble izdelki (izbranimi glede na strankin tip in stanje kože) ter se

redno aktivno ukvarjati s športom, piti zadostne količine vode, imeti kvaliteten spanec in se

izogibati slabim navadam ter UV-sevanju (oziroma ves čas nositi UV-zaščito).

41


Graf 1: Stopnja takojšnjega vidnega učinka pomlajevanja s Pellevéjem po 1. terapiji glede na

lastnosti stranke

Slika 2: Fotografije strank – stanja kože po treh tednih

5 ZAKLJUČEK

42

Učinek radiofrekvenčnega pomlajevanja »Pellevé« na kozmetično nego obraza Vinoble »Prestige«

se je v vseh primerih izvedbe izkazal za učinkovitega.

Za najbolj optimalne rezultate je potrebno intenziteto prilagoditi do te mere, da za strankin predel na

koži ni prenizka in s tem ne dosežemo željene temperature – koagulacije kolagenskih vlaken do

stopnje, da stranki ne škodimo in ne povzročimo opekline. Intenziteto je potrebno prilagajati glede

na strankino debelino kože, predel obraza ter njeno vsesplošno občutljivost. Predlagam, da s

strankinim prvim obiskom pričnemo z malenkost nižjo intenziteto, da se stranka navadi ter da

pričnemo s predelom, kjer je koža malce debelejša – lica ali čelo, nato nadaljujemo z bolj

občutljivimi in tanjšimi predeli – predel okrog oči in vratu. Z vsakim naslednjim obiskom stranke

lahko intenziteto povečujemo, saj strankino kožo že poznamo in s tem pospešimo čas doseganja

ciljne temperature.

Čas izvedbe storitve je odvisen od samih želja strank – ali ta želi pomlajevanje le posameznega dela,

celotnega obraza ali tudi vratu in dekolteja. Čas segrevanja do ciljne temperature je odvisen od

debeline kože, občutljivosti stranke, stopnje hitrosti mehanizma same termoregulacije in intenzitete.

Če je tkivo debelejše, bo čas daljši, če je stranka občutljivejša, bo potrebno uporabiti nižjo

intenziteto in s tem se bo čas podaljšal. Če ima stranka slabšo sposobnost mehanizma

termoregulacije, bo ta prav tako daljši, zato bomo v tem primeru povišali samo intenziteto. Ob

povišanju intenzitete moramo biti pazljivi, da stranki ne povzročimo opeklin.

Glede samih lastnosti in stanja kože so »Pellevé« učinki po prvi terapiji vidnejši bolj na tipu suhe in

normalne kože z zrelim, hiperpigmentiranim, dehidriranim, izsušenim, slabo prekrvavljenim ter

gubastim stanjem kot na mastni in mešani koži z nečistočami, manjšimi gubicami in boljšim

tonusom ter turgorjem, vendar so globinski učinki teh tipov hitrejši in dolgotrajnejši, obenem pa

potrebujejo tudi manjše število terapij.

»Pellevé« je po enem tretmaju bolj učinkovit pri manjših, krajših, manj poglobljenih gubicah kot pri

večjih, daljših, bolj poglobljenih, vendar je pri slednjih viden večji rezultat oziroma sprememba. Za

te je potrebno večkratno ponavljanje same terapije. Rezultati so vidnejši tudi v primeru slabega

turgorja, povešenosti kože, ker ta področja vidno napne, vendar je za trajnejši rezultat prav tako

potrebnih več terapij.

Lažje izravnamo krajše gubice in tiste, ki so na predelih tanjše kože, vendar je od tega odvisna tudi

sama regeneracija kože določenega predela ter občutljivost stranke (slabša je obnova kože, večje so

težave), stalno prisotni podočnjaki, zastajanje limfe (več časa bo potrebnega za izboljšanje teh

težav). Prav tako je težko prenašanje občutka dviga temperature na tanjših predelih kože, kar je

lahko tudi posledica psihološkega učinka – strahu, razlog za izbiro nižje intenzitete in s tem slabših

rezultatov.

Življenjski slog kandidatk je pred samo terapijo relevanten v tem smislu, da če je koža dobro

prekrvavljena (v primeru, da je stranka športno aktivna ali redna koristnica masaž obraza, neg s

sadno-kislinskimi pilingi), bomo do dosega željene temperature prišli hitreje in z nižjo intenziteto. V

primeru dehidrirane, izsušene kože pa bo končni izgled videti veliko boljši – prišlo bo do večje

vidne spremembe. Prav tako bo ta večja v primeru, če stranka ni redna uporabnica kozmetičnih

izdelkov, vendar bo končno stanje v nasprotnem primeru stalne uporabe večje in potrebnih bo manj

radiofrekvenčnih terapij ter njena daljša obstojnost. Če se posameznica poslužuje pitja večjih količin

kave, se to na koži kaže kot izsušenost, zato je na koncu viden boljši učinek pospešitve

mikrocirkulacije. V primeru, ko stranka pije dovolj vode, je koža vidno navlažena, zato bo sam

izgled kože veliko boljši in bo večji poudarek na glajenju gubic. V primeru strankine redne uporabe

zaščite s SPF-faktorjem, bo sam izgled kože že na začetku lepši, med terapijami pa bo podaljšal

dolgotrajnost učinka in nadaljnjo izgradnjo ter zaščito kolagenskih vlaken. Glede na količino spanja

bo razlika predvsem v barvi kože ter v predelu pod očmi – podočnjakov ter gubic. Zadostna količina

spanja bo iz sivine barvo kože spremenila v rožnato, predel pod očmi bo manj gubast in vbočen,


43


sama koža se bo hitreje regenerirala in tudi podaljšala obstojnost procesa neokolageneze. Višja

stopnja stresa povečuje upočasnjevanje regeneracije kože in njenih procesov ter tako vidnih gubic in

mikrocirkulacije, zato bo v tem primeru prav tako potrebnih več terapij. Glede na stopnjo zdravega

prehranjevanja pa so prav tako rezultati terapije »Pellevé« trajnejši in sam izgled kože je lepši – če v

jedilnik vnašamo hrano z veliko antioksidanti, imamo, sploh v primeru, če se poslužujemo še

antioksidativne kozmetike, dovolj močno zaščito pred zunanjimi dejavniki, ki pospešujejo staranje

in poslabšujejo izgled same kože.

Sama »Prestige« nega vidno izboljša videz kože s tem, da jo navlaži, nahrani in obarva, »Pellevé«

pa še dodatno pospeši njeno cirkulacijo, jo zategne in vidno zgladi gubice ter poskrbi za daljši in

bolj trajnosten učinek same nege.

Z veliko raznovrstnimi strankami in s konstantnim teoretičnim izpopolnjevanjem ter vajami v praksi

je očitno kozmetičarka lahko tudi zares kipar, kajne?

6 LITERATURA

[1] F. Planinšek, Lepo – O lepoti, staranju in estetski kirurgiji. Ljubljana: eBesede, 2015.

[2] A. Hagman, Kozmetika: teorija, nega in ličenje. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1998.

[3] M. Forjan, I. Tomić, Delovanje in uporaba kozmetičnih naprav – Elektrika (interno gradivo).

Novo mesto: šolski center, Višja strokovna šola, 2021.

[4] www.thevictoriancosmeticinstitute.com, Pelleve Skin Tightening, dostop 3. 9. 2022, https://

www.thevictoriancosmeticinstitute.com.au/detail/pelleve-skin-tightening/

[5] L. Zorko, Hišna nega Prestige s kozmetično nego Vinoble (interno gradivo). Novo mesto:

Šolski center Novo mesto, Višja strokovna šola, 2021.

44

OLJA V AJURVEDSKI MASAŽI

Laura Grm, Mirjam Bauer

Ajurvedska masaža ima pomembno vlogo v ajurvedskem zdravljenju. Masaža ne služi le lajšanju

bolečin, ampak predvsem preventivni medicini, saj povečuje prekrvavitev, spodbuja in krepi limfni

sistem ter odpira pretok življenjske energije za čiščenje in oživitev telesa. V primerjavi z večino

sodobnih vrst masaž so ajurvedske masaže izrazito individualne izkušnje, saj je poudarek na

energetskem stanju telesa posamezne osebe. Sam način masaže, vrsta uporabljenega olja in njegova

temperatura pa so odvisni od konstitucije človeka oziroma od njegove doše. Pri ajurvedski masaži

je olje del terapije in je vsaj tako pomembno kot masaža sama, če ne bolj, saj ima zdravilne in

terapevtske lastnosti.

V prispevku je na podlagi študije primera ugotovljena ustreznost izbranih olj glede na energetsko

ravnovesje strank. Za olja, za katera je bilo predvideno, da bodo ustrezala primarnim došam, se je

pri vseh merjencih izkazalo, da so tudi dejansko ustrezna.

Ključne besede: ajurveda, masaža, olja, eterična olja

1 UVOD

Ajurveda je tradicionalna medicina v Indiji, zadnja leta pa postaja zelo popularna in uporabljena

tudi v preostalih delih sveta kot alternativna oblika zdravilstva. Je veda o zdravju oz. zdravem

načinu življenja, ki človeka obravnava celostno. Masaža ima pomembno vlogo v ajurvedskem

zdravljenju, saj zagotavlja dober pretok energije in daje življenjsko moč. Poleg krepitve telesnih

organov upočasnjuje tudi staranje ter deluje preventivno.

Cilj študije primera je ugotoviti, kako izbrano masažno olje vpliva na posameznika in ali le-ta

občuti razliko ter kako jo občuti, če ga masiramo z napačno izbranim oljem, torej oljem, ki ne

ustreza njegovi prevladujoči doši.



»Beseda ajurveda izhaja iz sanskrta, staroindijskega knjižnega jezika. Sestavljena je iz besed »ajus«,

ki pomeni življenje, in »vis«, ki pomeni znanje. Bistvo ajurvede je ohranjanje in obnavljanje

popolnega zdravja telesa, uma in duha, ki v tej indijski zdravilni metodi tvorijo celoto. Ajurvedski

nauk trdi, da je zdravje posameznika popolno ravnovesje stanja med tremi osnovnimi telesnimi

energijami ali došami (vata, pita in kapha) ter vitalno ravnovesje med telesom umom in dušo ali

zavestjo.« [1]

Morrison [2] razlaga, da ajurvedska znanost zagovarja, da je vse vesolje sestavljeno iz petih

elementov: etra, zraka, ognja, vode in zemlje. Prisotni so povsod, v neskončnih razmerjih in

različicah. Ker je človek mikrokozmos narave, obstaja vseh pet elementov tudi znotraj vsakega

posameznika. Z njimi so neposredno povezana naša psihološka nagnjenja, naših pet čutil in različni

vidiki telesnega delovanja.

Pet elementov se združuje v tri osnovne energije oz. doše (vata, pita, kapha) ali principe delovanja,

ki so v različnih deležih prisotni v vsem in v vsakomur. Morrison [2] vata došo opredeljuje kot

kombinacijo elementa zraka in etra, kjer prevladuje zrak, pita došo kot element ognja, z vodo kot

sekundarnim elementom in kapha došo kot kombinacijo elementa vode in zemlje, z vodo kot

primarnim elementom. Na sliki 1 je prikazano združevanje petih elementov v posamezne doše.

45


Slika 1: Združevanje petih elementov v doše [3]

Vsi ljudje imamo vse tri doše, toda po navadi je ena od njih primarna, druga sekundarna in tretja

manj izstopajoča. Tako ima vsak posameznik določen energijski vzorec, individualno kombinacijo

duševnih in čustvenih lastnosti, ki gradijo konstitucijo. Vsak posameznik ima tako svoj energijski

odtis – unikatno ravnovesje med došami, ki je izključno njegovo. [2]

Ajurveda priporoča dnevno oljenje telesa in tudi oljne masaže pri terapevtu. V ajurvedi se olja

uporabljajo za razstrupljanje, strupi, ki se zaradi različnih vzrokov kopičijo v telesu, so namreč topni

v oljih. Olja podmažejo telesna tkiva in omogočijo, da se strupi pomaknejo naprej v cirkulacijo, nato

pa izločijo iz telesa preko blata, urina.

Masaža doseže največji učinek z uporabo masažnih olj. Masiranje brez olja ni priporočljivo, saj ob

tem pride do trenja, posledično pa do bolečine, ter vročine. To lahko privede to porušenja harmonije

v telesu. Olje pa se vedno uporablja ob tehniki drgnjenja, le v rednih primerih in določenih tehnikah

pa lahko uporabo olja opustimo. Poleg čistih t.i. nosilnih olj, se v ajurvedi uporabljajo tudi različne

mešanice olj in zdravilnih rastlin ali eteričnih esenc. Priprava različnih mešanic temelji na

tradicionalnih starih postopkih. Izbira posameznega olja je odvisna od letnega časa, konstitucije

človeka, namena ter dela telesa, katerega se masira. [4]

Osebe s prevladujočo vata došo imajo po večini suho kožo, zato se za njihovo masažo uporablja

toplo, težko olje, npr. sezamovo, mandljevo ali avokadovo, priporočljiva temperatura: 40–45 °C.

Osebe s prevladujočo pita došo imajo občutljivo in pregreto kožo, zato je za njihovo masažo

priporočljiva uporaba hladilnega ali nevtralnega olja, na primer olivno, sončnično, kokosovo,

ricinusovo olje ali ghee, ko naj bodo temperature: 34–38 °C. Za osebe s prevladujočo kapha došo se

zaradi mastne kože za masažo uporablja lahka olja iz žitaric, kot so laneno olje, koruzno ali

jojobino. Priporočljiva temperatura olj pa naj bo 36–40 °C. [5]

Poleg nosilnih olj, katerim se po potrebi in želji doda eterična olja, pa obstajajo tudi že pred

pripravljene mešanice masažnih olj, za posamezne doše:

Vata masažno olje je kombinacija različnih eteričnih olj pomaranče, ylang-ylanga, rožnega lesa,

cedre, muškatnega oreščka, tangerine in kadilne bozvelije. Pomirjajoča eterična olja zbistrijo misli,

izboljšajo razpoloženje, saj imajo osebe s prevladujočo vato težave z nespečnostjo, pretirano

zaskrbljenostjo in razdražljivostjo. [6]

Pita masažno olje je kombinacija eteričnih olj cedre, kadilne bozvelije in srebrne jelke. Ima vonj po

čistosti in preprostosti. Osebe s prevladujočo pito so po navadi ranljive in imajo težave s prebavo.

Skupaj z masažo s pravim oljem in kombinacijo zdravega življenjskega stila se te težave lahko

odpravi. [7]

46

Kapha masažno olje je kombinacija eteričnih olj majarona, pomaranče, sivke in bergamotke. Osebe

s prevladujočo kapho so prijetne, prijazne in nagnjene k prekomerni telesni teži in težavam,

povezanimi z njo. Eterična olja pomirijo in sprostijo, prijeten vonj sivke pa napolni s toplino in

mehkobo. [8]


K študiji primera smo povabili tri merjence, na katerih smo izvedli 12 ajurvedskih masaž abhjanga.

Z vsakim merjencem smo opravili analizo začetnega stranja, s katero smo ugotavljali njegovo

energetsko oziroma došično ravnovesje. Na vsakem merjencu smo izvedli 4 ajurvedske masaže z

oljem, ki je ustrezalo njegovi prevladujoči doši, ter po 4 ajurvedske masaže z oljema, ki naj

prevladujoči doši merjenca ne bi ustrezala. Pred in po vsaki masaži smo merjencem merili srčni

utrip, pozorni pa so morali biti na svoje občutke, tako na sam občutek masaže kot tudi na

temperaturo in vonj olja, s katerim smo masirali. Po zaključku masaž s posameznim oljem, je vsak

merjenec izpolnil še vprašalnik o samem počutju med in po masaži.

4 REZULTATI

Iz tabele 1 je razvidno, da je olje, za katerega smo predvidevali, da bo glede na ugotovljeno

energetsko stanje merjencem ustrezalo, tudi v praksi dejansko ustrezalo. Vsi trije merjenci so se pri

masažah z ustreznim oljem sprostili, znižal se jim je srčni utrip, ravno tako jim je odgovarjala

temperatura olja kot tudi njegov vonj. Vsi trije merjenci bi masažo z oljem, ki ustreza njihovi

primarni doši, ponovili. Izkazalo se je, da imajo dober vpliv na sprostitev merjencev tudi pogojno

ustrezna olja, torej olja, ki so ustrezala njihovi sekundarni doši. Masažo s pogojno ustreznim oljem

bi ponovila dva merjenca od treh.

Neustrezna olja, torej olja, ki so ustrezala le najmanj zastopani doši, tudi v praksi merjencem po

večini niso ustrezala. Dvema merjencema se je srčni utrip zvišal, kar nakazuje, da jima masaže niso

prijale, med masažo se tudi nista sprostila. Najbolj ju je motil vonj olja in masaže z neustreznim

oljem ne bi več izbrala. Presenetili pa so rezultati merjenke 2. Glede na njeno energetsko ravnovesje

je bilo olje, ki bi ustrezalo najmanj zastopani doši, neustrezno, vendar je iz rezultatov raziskave

razvidno, da ji je masaža godila. Srčni utrip se je znižal, kar nakazuje na sproščenost med masažo,

temperatura in vonj sta merjenki ustrezala, prav tako bi masažo z neustreznim oljem ponovila. Je pa

merjenka izpostavila, da ji masaže ugajajo že zaradi samega dotika rok, kljub temu da je olje glede

na njeno prevladujočo došo neustrezno.


47


Tabela 1: Rezultati raziskave

Merjenec 1 Merjenka 2 Merjenka 3

Energetsko

ravnovesje

V3P1K2 V1P2K3 V3P2K1

srčni utrip ↑ 1,25 ↓ 0,75 ↑ 2,75

temp.

vonj

- + +

- + -

sezamovo olje

jojobino olje

sončnično olje

občutek

- + -

ponovitev

- + -

srčni utrip ↓ 2,5 ↓ 1,25 ↓ 2,75

temp.

+ + +

vonj

+ + +

občutek

+ + +

ponovitev

+ + +

srčni utrip

↓ 2 o ↓ 2

temp.

+ - +

vonj

o o o

občutek

+ - +

ponovitev

+ - +

LEGENDA:

Zelena barva: ustrezno olje glede na energetsko ravnovesje

Rdeča barva: neustrezno olje glede na energetsko ravnovesje

Modra barva: pogojno ustrezno olje glede na energetsko ravnovesje

↑ povišan srčni utrip

↓ znižan srčni utrip

+ pozitiven odziv na olje

- negativen odziv na olje

O neopredeljeno

48

5 ZAKLJUČEK

Ajurveda je starodavni sistem zdravja in zdravljenja, ki temelji na uravnoteženju telesa, uma in duha

pri tem ima masaža pomembno vlogo. Ajurvedske masaže so izrazito individualna izkušnja, saj so

prilagojene energetskemu stanju posameznika. Ena od ključnih sestavin ajurvedske prakse je

uporaba različnih vrst olj za izboljšanje zdravja in splošnega počutja. Le-ta so izbrana glede na

posameznikovo konstitucijo, namen in letni čas. Rezultati študije primera, ki smo jo opravili na treh

merjencih, so potrdili ustreznost izbranih olj glede na primarno došo merjencev tudi v praksi.

Masaže z olji, ki so ustrezala njihovim primarnim došam, so vsem trem merjencem znižale njihov

srčni utrip, temperatura olj in njihov vonj jih je še dodatno sprostil. Olja, ki so bila pogojno ustrezna

in so odgovarjala merjenčevim primarnim došam, so se izkazala za delno ustrezna. Merjencem se je

med masažami sicer znižal srčni utrip, motil pa jih je predvsem vonj olja. Masaže z neustreznimi

olji, torej olji, ki so ustrezala njihovi le najmanj zastopani doši, pa merjenci ne bi več ponovili.

Masaža jih ni sprostila, motil jih je vonj olja in tudi njegova temperatura. Rezultati raziskave so tako

pokazali, da je izbira masažnega olja za posameznika zelo pomembna. Zato je pomembno, da tudi v

masažnih in kozmetičnih salonih poznajo pozitivno vlogo ustrezno izbranega masažnega olja na

posameznika.


[1] V. Vinod, Ajurveda za notranjo ubranost, Ljubljana: Primus, 2014.

[2] J. H. Morrison, Knjiga o ajurvedi: vodnik za osebno počutje, Ljubljana: Gnosis-Quatro, 1996.

[3] Združevanje petih elementov v doše, dostop 20.7.2020, https://yourtribes.nl/portfolio_page/

the-elements-in-yoga/the-five-elements-of-ayurveda/

[4] M. Vertelj, Uporaba ajurvede in ajurvedske masaže v športu, Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za šport, 2011.

[5] S. Sexton, Your Guide To Ayurvedic Massage Oils, dostop 4. 8. 2020, https://

yogainternational.com/article/view/your-guide-to-ayurvedic-massage-oils

[6] Art Kozmetika, Vatta masažno olje Aroma Herbal, dostop 5. 8. 2020, https://www.artkozmetika.com/vatta-masazno-olje-aroma-herbal-250-500-ml.html

[7] Art Kozmetika, Pitta masažno olje Aroma Herbal, dostop 5. 8. 2020, https://www.artkozmetika.com/pitta-masazno-olje-aroma-herbal-250-500-ml.html

[8] Art Kozmetika, Pitta masažno olje Aroma Herbal, dostop 5. 8. 2020, https://www.artkozmetika.com/kapha-masazno-olje-aroma-herbal-250-500-ml.html


49


SANACIJA VRAŠČENEGA NOHTA S 3TO-SPONKO

Patricija Klančar, Barbara Stopar

Vraščeni nohti predstavljajo zelo pogosto problematiko tako pri otrocih kot pri odraslih. Nepravilna

tesna obutev, napačno striženje nohtov ali genska predispozicija so le eni izmed številnih vzrokov za

pričetek vraščanja nohtov. V tem prispevku so opisani postopki sanacije vraščenega nohta in kako

lahko pomagamo, če se problematika večkrat ponovi. Za reševanje te problematike mora imeti

kozmetičarka ali pedikerka dobro teoretično razumevanje vzroka nastanka in praktične izkušnje, da

osebi, ki se srečuje s to problematiko, pomaga hitro in s čim manj bolečine. Prav tako je teoretično

znanje o sponkah zelo pomembno, saj imajo vsaka svoje prednosti in slabosti, s pravilno izbiro

sponke pa lahko dosežemo optimalni rezultat v najkrajšem možnem času.

Ključne besede: vraščen noht, pedikura, 3TO-sponke

1 UVOD

Veliko ljudi ima težave z vraščanjem nohtov ravno zaradi napačnega striženja nohtov, preozke

obutve, lahko pa je razlog tudi genetika. Ker se problematika ponavlja, se ljudje odločijo za

operativno zdravljenje, ki je bolj znano, kar pa lahko noht tudi trajno deformira. Zato se danes vse

pogosteje poslužujemo alternativne rešitve z namestitvijo nohtne sponke, ki so različne. Mi bomo

predstavili 3TO-sponko, ki smo jo uporabili v raziskovalni namen.

Raziskovalni del je potekal v podjetju Pedimed, Poslovna enota Novo mesto.


Stopar [1] navaja kar nekaj razlogov, zakaj se nohti pričenjajo vraščati:

−

−

−

−

−

−

−

neustrezna, preozka obutev (preozka obutev povzroča dodaten pritisk na nohte),

dednost (obliko prstov podedujemo po starših, če imajo starši težave z vraščanjem nohtov, je

velika verjetnost, da jo bodo imeli tudi njihovi otroci),

debelost (zaradi večje telesne mase se na stopala ustvarja večji pritisk),

hiperhidroza (povečano delovanje znojnic; hiperhidroza je povezana z zračno nepropustnimi

čevlji, kar pomeni, da je zaradi vlage več trenja in posledično se noht prične vraščati),

glivične in druge okužbe nohtov (različne okužbe lahko spremenijo rast in strukturo nohta),

jemanje določenih zdravil (določena zdravila lahko spremenijo rast in strukturo nohta),

vraščanje se pogosteje pojavlja pri osebah, ki imajo sladkorno bolezen in bolezni arterijskega

ožilja na spodnjih okončinah (zaradi spremembe v prekrvavitvi se lahko pojavijo bolezenske

spremembe na nohtih – zadebelitev nohta, noht izgubi prožnost in posledično se vraste).

Ko se noht prične vraščati v kožno gubo, se sproži obrambna reakcija in telo noht prepozna kot

tujek. Ločimo tri stadije vraščanja nohtov.

V prvem stadiju se pojavi zbadajoča bolečina na dotik, pojavi se oteklina in rdečina tkiva okoli

nohta, kar lahko vidimo na sliki 1 levo. V drugem stadiju se problematika poslabša, pride do

okužbe, to je paronihije in pojavi se gnojni izcedek. Bolečina se poveča, oseba ima oteženo hojo.

Veliko oseb poroča o kljuvajoči bolečini tudi v mirovanju. Slika 1 – skrajno desno prikazuje

vraščen noht v tretjem stadiju, kjer lateralna (stranska) kožna guba hipertrofira, to pomeni, da se

tkivo poveča in nastane hipergranulacija – razrast vnetno spremenjenega tkiva. [2]

50

Slika 1: Stadiji vraščanja nohtov [3]

Če je noht v prvi fazi vraščanja, ga lahko rešujemo s sanacijo nohta, svetujemo nošenje široke in

odprte obutve, prav tako je priporočljivo redno umivanje stopal večkrat na dan z blago milnico. Če

se stranka odloči za reševanje z nohtno sponko, jo lahko namestimo na noht pred ali po sanaciji

nohta. Če je noht v drugi fazi vraščanja, kjer je že prisoten gnoj, problematiko lajšamo s sanacijo

nohta, preostanek lateralnega roba nohta v kanalu lahko podložimo s tamponadnim trakom.

Svetujemo nošenje odprte obutve, dokler gnojno vnetje ne izgine. Če je noht v tretji fazi vraščanja,

kjer je že prišlo do bolezenskih sprememb tkiva, lahko sanacijo nohta še vedno naredimo, vendar je

za stranko bolj boleča. Druga opcija pa je kirurški poseg, kjer gre za delno ali celotno odstranitev

nohta. Če se problematika večkrat ponovi, se s klinastim rezom odstrani del nohta, del nohtnega

matriksa in mehko tkivo. [4]

Operativni poseg ne prinaša trajne rešitve, saj se kar v 90 % dogaja, da se vraščanje nohta ponovi ali

pa imajo osebe trajno deformiran noht. [5]


V eksperimentalnem delu smo uporabili študijo primera, s katero je prikazan proces namestitve

sponke 3TO na treh modelih, ki imajo težave z vraščanjem nohtov. Proizvajalec trdi, da je nošenje

3TO-sponke neboleče, reševanje pa zelo učinkovito in nemoteče, zato smo želeli to tudi preveriti.

Vsi modeli imajo različno obsežne problematike, prav tako se razlikujejo po količini

obremenjevanja stopal in različnih vzrokih vraščanja nohtov.

Pred samo namestitvijo 3TO-sponke je potrebna ustrezna priprava pripomočkov/inštrumentov, ki so

prikazani na sliki 2:

−

−

−

−

−

klešče za krivljenje in prilaganje krakov sponke,

klešče, ki omogočajo natančno in trdno prijemanje krakov sponke med namestitvijo v nohtni

kanal, pripomoček, s katerim navijamo kovinsko zanko, da povzročimo nastanek sile, ki krake

sponke potiska navzven,

klešče, ki režejo kovino, z njimi si pomagamo pri krajšanju krakov ali pri ponovni namestitvi

sponke, da prerežemo žico,

gel, s katerim zavarujemo ostre dele sponke ter sponko dodatno pritrdimo na noht,

LED-lučka, s katero sušimo gel.


51


Slika 2: Inštrumenti za namestitev 3TO-sponke [3]

Po korakih je s slikovnim gradivom na kratko predstavljena sama namestitev 3TO-sponke in potem

rezultati raziskave. Noht skrajšamo, po potrebi pobrusimo površino in očistimo kanala, ki morata

biti za namestitev sponke prehodna. S tem tudi preverimo mesto vraščanja nohta. Ko je noht

pripravljen, ga obrišemo z alkoholnim robčkom ali posprejamo s sprejem Spitaderm, da odstranimo

odvečen prah in noht razmastimo. Novo, še neizdelano sponko, pomerimo, da preverimo širino

sponke, jo odrežemo in jo prilagodimo nohtu. Postopek ponovimo še za izdelavo drugega kraka

sponke. Ko je dolžina sponke ustrezna, oblikujemo krak sponke, ki se namesti pod noht, kot je

prikazano na sliki 3.

Slika 3: Postopek oblikovanja 3TO-sponke [3]

Krake sponk dezinficiramo in jih s kleščami natančno primemo in previdno vstavimo v nohtni

52

kanal, tako da je zakrivljen del sponke vzporeden s kanalom. To naredimo zato, da stranki ne

povzročamo dodatne bolečine. Ko je sponka v kanalu, jo nežno zasukamo za 90 stopinj, tako da se

zakrivljen del sponke zatakne za noht. Sledi nameščanje zanke. To storimo tako, da oba nameščena

kraka sponke močno pritisnemo ob površino nohta in ju fiksiramo. Obstajajo različne debeline zank,

debelejša kot je, večjo silo lahko z njo ustvarimo. S pripomočkom pričnemo zanko zavijati do

želenega učinka. Bolj kot bomo zavili zanko, večja sila se bo ustvarila na noht, vendar moramo biti

pazljivi, da zanka ne poči. Ko smo zanko namestili, jo s kleščami odstrižemo tik ob sponki. Tu

moramo biti pazljivi, da zanke ne odrežemo preblizu, saj jo lahko prerežemo in sponka ne bo imela

učinka. Na kraka, kjer smo pritrdili zanko, in odrezani del zanke namestimo gel, ki omogoča dodatno

pritrditev in zaščito sponke. Gel v 20 sekundah zapečemo pod posebno LED-lučko z modro svetlobo,

ki ima valovno dolžino 455–465 nm. Ko se gel zapeče, preverimo nohtne kanale, če je sponka dobro

nameščena pod nohtom in če na katerem delu noht pritiska v tkivo. Če je vse v redu, na mesto, kjer je

sponka v stiku z nohtnim kanalom, namestimo tamponado - tamponažni trak, da zmanjšamo pritisk

in tako preprečimo nastanek dodatnega vnetja.


Slika 4: Izdelava in pričvrstitev 3TO-sponke na noht [3]

3TO-sponko se nosi vsaj tri mesece, lahko tudi več let, odvisno od obsežnosti problematike. Sponko

je potrebno 1-krat mesečno prestaviti, saj se premika skupaj z rastjo nohta, za optimalne rezultate pa

mora biti nameščena čim bližje korenu nohta, da korigiramo rast nohta v nohtni matici. Po končani

terapiji se lahko noht ponovno začne vraščati ali vihati navznoter, takrat sponko ponovno namestimo,

terapija pa je časovno krajša. [6]

53


Svetovanje stranki

Po namestitvi 3TO-sponke stranki svetujemo, da prve tri dni intenzivno neguje nohte s pršilom

Prontoman, saj deluje antiseptično in hkrati kožo neguje in dekontaminira. Poleg uporabe pršila ji

svetujemo tudi nošenje odprte obutve vsaj tri dni, saj tako zmanjša pritisk na noht, ki bi lahko

povzročil vnetje. V prvih dneh po namestitvi sponke stranka lahko čuti neprijetno delovanje sil na

noht, vendar bodo te hitro popustile in jo nošenje sponke ne bo oviralo. Tudi po vsaki prestavitvi

sponke svetujemo negovanje s pršilom Prontoman 4-krat na dan vsaj tri dni. Če pa je prisotno vnetje

ali hipergranulacija, stranki svetujemo, da je noht na zraku čim več časa, naj ga ne povija, saj se bo

tako rana hitreje posušila in zacelila, prav tako pa je pomembna pogostejša uporaba pršila

Prontoman za preprečitev poslabšanja že prisotnega vnetja. V primeru poslabšanja je nujen obisk pri

zdravniku.

4 REZULTATI

Pri modelu A smo sponko namestili iz dveh razlogov: ker je del nohta, kjer izrašča, silil navznoter

in se je pričel rahlo kriviti in ker se je noht vraščal v lateralno (zunanjo) nohtno gubo. Po dveh

mesecih nošenja 3TO-sponke se je noht že vrnil v normalno stanje in ni več silil navznoter, nošenje

sponke pa modela ni oviralo pri ničemer, prav tako mu ni povzročalo bolečine. Del nohta, ki se je

vraščal, prav tako lepo napreduje, v obdobju treh mesecev lahko vidimo, da se lepo pomika naprej

proti prostemu robu. To dokazuje, da je zdravljenje s 3TO-sponko hitro in učinkovito, neboleče in

posameznika ne ovira pri vsakodnevnih opravilih. Prav tako lahko sklepamo, da nošenje pravilne

obutve, hitrost rasti nohta in njegovo stanje pripomoreta k hitrejši korekciji vraščenega nohta.

Slika 5: Nameščena sponka pri modelu A ob prvi namestitvi in po treh mesecih [3]

Pri modelu B smo sponko namestili zaradi domnevnega krivljenja glivično okuženih nohtov

navznoter. Po treh mesecih terapije lahko vidimo izboljšanje, saj noht ni več tako ozek, bolečina pa

se je občutno zmanjšala. Čeprav bo model B moral nositi sponko še kar nekaj časa, že po treh

mesecih terapije lahko opazimo pozitivne rezultate 3TO-sponke. Sklepamo lahko, da je napredek

počasnejši zaradi upočasnjene rasti nohtov, prav tako pa ne smemo pozabiti, da bolj kot je obsežna

problematika, dlje časa bodo nohti potrebovali, da se popravijo. Čeprav je pri modelu B

problematika vihanja nohtov kar obsežna in je čutil stalno prisotno bolečino pred namestitvijo, je

nošenje 3TO-sponke razbremenilo noht že v enem mesecu in model ni več občutil bolečine.

Slika 6: Nameščena sponka pri modelu B ob prvi namestitvi in po treh mesecih [3]

54

Pri modelu C je zakrivljenost nohtov med opisanimi modeli še najbolj izrazita, to se vidi tudi na

količini napredka. Razlog za začetek vraščanja in deforamcije na nohtih pri modelu C je kombinacija

glivične okužbe nohta in delovanje sil pritiska. Nohti so se v obdobju treh mesecev malo popravili.

Če primerjamo začetno stanje in zadnji obisk, se vidi izboljšanje, saj se je zmanjšala količina

roževine pod nohtom in noht ima bolj zdrav videz. Oba nohta nista več tako zavihana, nohtni kanali

pa so lepše prehodni. Na levi nogi je desna stran nohta še vedno zelo deformirana in zavita, vendar

noht lepo raste v nohtnem kanalu, zato bomo verjetno sponko prej odstranili na desnem palcu. Glede

na rezultate lahko sklepamo, da bo model nosil sponke še dobro leto.

Slika 7: Nameščena sponka pri modelu C ob prvi namestitvi in po treh mesecih [3]

5 ZAKLJUČEK

Po spremljanju delovanja sponke v obdobju treh mesecev na različnih modelih lahko potrdimo, da je

nošenje 3TO-sponke zelo učinkovito, neboleče, vzporedno z nošenjem sponke pa lahko učinkovito

zdravimo tudi glivično okužbo nohta. Ugotovimo tudi, da bolj kot je noht poškodovan oziroma

deformiran, dlje časa bo oseba morala nositi 3TO-sponko. Prav tako bomo reševali nohte, ki rastejo

počasneje, dlje časa.

Na svetovnem trgu obstaja veliko sponk, ki se razlikujejo po načinu apliciranja na noht in po

materialih, iz katerih so narejene, vse pa delujejo na isti princip – z delovanjem sile vplivajo na

robove nohta v nohtnem kanalu. Potrebno je omeniti, da je področje podologije (posebna smer

kozmetike, ki se specializira na problematiko nog oziroma stopal) v tujini veliko bolj razvito kot pri

nas. Z nameščanjem sponk se pri nas ukvarjajo kozmetičarke ali pedikerke, medtem ko imajo v tujini

specializirane podologe, prav tako del stroškov zdravljenja s sponkami krije zdravstvo, medtem ko

so pri nas v celoti samoplačniške.



[1] B. Stopar, Estetska pedikura, Novo mesto: Šolski center Novo mesto, 2017.

[2] F. Bitting, Bildatlas der Medizischen Fuβpflege, Stuttgart: Hippokrates, 2010.

[3] P. Klančar, Sanacija vraščenega nohta s 3TO-sponko, diplomsko delo, 2021.

[4] K. Perko, Pedimed, medicinska nega nog, 2015, dostop 21. 10. 2021, https://pedimed.si

[5] An.nika, dostop 5. 6. 2023, https://www.annika.si/medicinska-pedikura/vrascen-noht/

[6] F. Bittig, Bildatlas der Medizinischen Fußpflege, Stuttgart: Hippokrates, 2010.

55


VPLIV PILATESA NA TELO MERJENCEV IN

NJIHOVE BOLEČINE

Saša Štubljar, mag. Stanislav Matjaž Ferkolj

Bolečine v telesu so lahko posledica degenerativnih sprememb ali kroničnih preobremenitev, ki so

pogosto posledica sedečega življenjskega sloga in zmanjšane telesne aktivnosti. V takšnih primerih

se zatečemo k različnim metodam za lajšanje bolečin. Razne raziskave kažejo, da je redna telesna

vadba najbolj učinkovit način preprečevanja in lajšanja bolečin v hrbtenici, pri čemer ima pilates

zelo pomembno vlogo.

Glavni cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv pilatesa na telo. Pilates je prilagodljiva vadba, ki se lahko

prilagodi posameznikovim gibalnim sposobnostim in starosti. V empiričnem delu raziskave smo

uporabili eksperimentalno metodo študije primera. Pripravili smo 4-tedenski program vadbe, ki so

ga merjenci izvajali 3-krat tedensko. Na začetku raziskave smo opravili meritve telesne sestave, in

sicer z analizatorjem telesne sestave Tanita, ki smo jih po zaključku programa ponovili in

medsebojno primerjali.

Rezultati empiričnega dela so pokazali izjemno pozitiven vpliv pilatesa na telo, saj so se v

primerjavi z začetnimi meritvami izboljšale vse merjene spremenljivke merjencev. Še posebej

spodbudno je bilo povečanje mišične mase in izboljšanje telesne drže merjencev. Redna vadba

pilatesa je prinesla tudi večjo gibljivost, izboljšanje splošnega počutja ter zmanjšanje bolečin.

Ključne besede: bolečine, pilates, telesna sestava, telesna aktivnost

1 UVOD

Različne raziskave so pokazale, da telesna dejavnost varuje pred večino kroničnih nenalezljivih

bolezni, krepi kosti in mišice, vzdržuje psihofizične in funkcionalne sposobnosti telesa, pripomore k

zmanjšanju stresa in depresije ter pomaga pri krepitvi samozavesti. [1, str. 25]

Z redno vadbo pilatesa, ki jo imenujemo tudi neinvazivna vadba, saj se lahko prilagodi vsakemu

posamezniku glede na njegove gibalne sposobnosti in starost, lahko okrepimo in oblikujemo telo,

vzdržujemo njegovo stabilnost, počutje in nenazadnje tudi videz. [4, str. 15]

Cilj raziskave je predstaviti pilates in njegove pozitivne učinke na telo merjencev. Uporabljena je

raziskovalna metoda študije primera. V vzorec merjencev so vključeni štirje merjenci. Na začetku

raziskave bodo merjenci izpolnili vprašalnik (starost, spol, poklic, zdravstvene težave, splošno

počutje, stopnja utrujenosti, kakovost spanca, telesna aktivnost v prostem času, pojav glavobolov in

bolečine v hrbtenici), nato pa bodo z analizatorjem telesne sestave Tanita opravljene začetne in

končne meritve (telesne teže, deleža telesne maščobe, mišične mase, teže kosti, indeksa telesne mase,

dnevne porabe kalorij, vitalnosti metabolizma, deleža vode v telesu in visceralne maščobe). Na

podlagi vprašalnika in opravljenih meritev z analizatorjem telesne sestave bomo sestavili prilagojen

program vadbe pilatesa. Program vadbe bo trajal štiri tedne in se bo izvajal 3-krat tedensko. Vadbo

pilatesa bomo vadili skupinsko pod vodstvom licencirane inštruktorice pilatesa.


Ljudje smo se rodili kot bitja, ki potrebujemo redno gibanje. Današnji način življenja nas zaradi

pomanjkanja časa v povezavi z opravljanjem poklica ali domačih nujnih opravil odvrača od tega, da

56

bi se gibali, kot smo se v preteklosti. Ker nimamo časa, se posledično nezdravo prehranjujemo in

živimo v stresu, kar dokazano uničuje naše zdravje. Tistim, ki ne poslušajo oziroma ne znajo

poslušati svojega telesa, pa lahko to povzroči bolečine ali resna obolenja. [1, str. 32]

Udobno življenje je lahko vzrok za zmanjšano telesno aktivnost, na drugi strani pa z delom v službi

pogosto enostransko obremenimo mišice oziroma telo. Pri tem ne pazimo na znano dejstvo, da je

treba enakomerno razvijati in obremenjevati celotno muskulaturo. Tako pride do utrujenosti in

bolečin, ki se pojavijo v netreniranem organizmu, ki ni več kos tem naporom. [2, str. 141]

Bolečina je kompleksen pojav, ki presega zgolj občutek, povzročen s specifičnimi dražljaji. Dražljaj

za bolečino lahko izhaja iz fizičnih in/ali psihičnih dejavnikov. Bolečina je subjektivna in

individualna ter vključuje posameznikovo vedenje in čustveni odziv na bolečinsko izkušnjo.

Povzroča utrujenost in zahteva veliko energije. Glede na vrsto bolečine poznamo tri osnovne načine

zdravljenja: konservativno zdravljenje, zdravljenje z zdravili ter operativno zdravljenje bolečine, ki

je povezana z boleznimi hrbtenice. [3, str. 73]

Pilates je vadbeni program, imenovan po Josephu Pilatesu. Vadba je nežna, učinkovita, pomaga

okrepiti in oblikovati telo, izboljšati držo, povečati zavedanje o telesu. Načela vadbe vključujejo

sprostitev, usrediščenje, dihanje, držo, zbranost, tekoče gibanje, koordinacijo in vzdržljivost. Pilates

je primeren za različne populacije, lahko pomaga pri razbremenitvi mišic, izboljšanju drže,

okrevanju po poškodbah ter preprečevanju bolečin v hrbtenici, sklepih. [4, str. 15–20]

V raziskavi iz leta 2019 je bilo ugotovljeno, da je pilates povzročil klinično izboljšanje in

uravnoteženo aktivacijo mišic trupa v skupini posameznih merjencev, ki so imeli bolečine v

spodnjem del hrbta. [5]


V empiričnem delu je bila uporabljena eksperimentalna metoda študije primera, ki je vključevala

meritve telesne sestave in vprašalnik, ki je vseboval vprašanja, vezana na starost, spol, poklic,

splošno počutje, morebitne težave s hrbtenico oziroma pojave bolečin. Cilj je bil ugotoviti vpliv

pilatesa na telo merjencev in njihove bolečine.

Z merjenci smo izvajali 4-tedenski program pilates vadbe. Uspešnost programa smo ugotavljali

tako, da smo na začetku in koncu programa vadbe izvedli meritve. Pri merjencih smo poleg telesne

sestave ugotavljali tudi štiri subjektivne spremenljivke, in sicer: splošno počutje, stopnjo utrujenosti,

pojav glavobolov, bolečine v hrbtenici.

Upoštevajoč meritev telesne sestave z analizatorjem Tanita in dobljenih odgovorov merjencev, smo

sestavili program vadbe za merjence. Vaje so merjenci izvajali 3-krat tedensko (slika 1).


Slika 1: Vaja

4 REZULTATI

V Tabeli 1 so za vse merjence prikazane povprečne vrednosti sprememb za posamezno

spremenljivko. Splošno počutje se je v povprečju izboljšalo za 1 stopnjo, stopnja utrujenosti se je v

povprečju zmanjšala za 1 stopnjo, pojav glavobolov se je zmanjšal za 0,8 stopnje, bolečine v

57


hrbtenici so se v povprečju zmanjšale za 1 stopnjo.

Teža merjencev se je v povprečju povečala za 0,3 kg, in sicer na račun povečanja mišične mase in

zmanjšanja maščobne mase. Delež telesne maščobe se je v povprečju zmanjšal za 1,57 %, mišična

masa se je zaradi redne vadbe v povprečju povečala za 2,47 kg. Teža kosti merjencev se je v

povprečju zvečala za 0,17 kg. Tudi indeks telesne mase se je povečal za 0,6. Dnevna poraba kalorij

se je zaradi redne oblike vadbe pričakovano povečala v povprečju za 128,75 kcal. Vitalnost

metabolizma se je v povprečju izboljšala za 5 let. Delež vode v telesu se je pri merjencih v povprečju

povečal za 2,22 %. Visceralna maščoba pa se je v povprečju znižala za 0,75 stopnje.

Tabela 1: Merjene spremenljivke merjencev

58

5 ZAKLJUČEK

Pilates kot vrsta neinvazivne vadbe, ki se lahko prilagodi vsakemu posamezniku, je zelo

priporočljiva in popularna metoda vadbe, saj je z njo mogoče krepiti mišice, popraviti telesno držo

in zmanjšati bolečine.

Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv pilatesa na telo merjencev in njihove bolečine. V empiričnem

delu je bila uporabljena eksperimentalna metoda študije primera. Sodelovali so 4 merjenci, ki so en

mesec po 3-krat tedensko izvajali vadbo pilatesa. Na začetku in koncu programa smo izvedli

meritve telesne sestave z analizatorjem Tanita in merjenci so izpolnili vprašalnik o njihovih težavah.

Na podlagi ugotovitev v raziskovalnem delu lahko sklepamo, da ima redna oblika vadbe pilatesa

velik pozitiven vpliv na telo posameznika, saj se je stanje merjencev v primerjavi z začetnim

stanjem znatno izboljšalo. Predvsem vzpodbuden je podatek, da so merjenci pridobili na mišični

masi, s čimer sta se jim izboljšala splošno počutje in telesna drža. Zaradi pozitivnega vpliva pilates

vadbe so bolečine v hrbtenici skoraj izzvenele.


[1] P. Amalietti, P., Na zdravje – kaj lahko za svoje zdravje naredite sami, Ljubljana: Amalietti &

Amalietti. 2017.

[2] J. Popovič, Bolečina v križu in išias, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1984.

[3] A. Ivanuša, D. Železnik, Standardi aktivnosti zdravstvene nege, Maribor: Univerza v

Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, 2008.

[4] A. Korte, Pilates: vadba za telo in dušo, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006.

[5] M. Cardoso Alves, Effects of a pilates protocol in individuals with non-specific low back pain

compared with healthy individuals: Clinical and electromyographic analysis. Clinical

Biomechanics, dostop 19. 8. 2022, https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31895994-effects-of-apilates-protocol-in-individuals-with-non-specific-low-back-pain-compared-with-healthyindividuals-clinical-and-electromyographic-analysis/.


59

VODENJE KAKOVOSTI NA ODDELKU OPLAŠČANJA

Maja Kapš, Goran Delajković

Kakovost je sinonim za ohranjanje konkurenčnosti podjetja na trgu dela. Pod okriljem Višje

strokovne šole Novo mesto smo nare4dili raziskavo, ki je temeljila na področju vodenja kakovosti v

določenem podjetju. Priložnost se nam je ponudila v Kolpi d. o. o, PE Lipa, Kostanjevica na Krki. V

članku je predstavljeno podjetje, s katerim smo sodelovali ter njihov način vodenja kakovosti na

oddelku, ki smo ga raziskovali, ter sam program oplaščanja. V eksperimentalnem delu so

predstavljene problematike ter njihove morebitne rešitve.

Oplaščanje je način oplemenitenja materiala, v tem primeru MDF-plošče z vakuumsko membransko

stiskalnico, ki nam ponuja veliko priložnost masovne proizvodnje. Naredili smo raziskavo

tehnološkega postopka oplaščanja ter preučili rizik, ki pride z delom. Želeli smo povečati število

izdelanih polizdelkov, kar posledično privede do večjih številk v končnih izdelkih. To smo izvedli s

konstantnim sledenjem izdelanih polizdelkov ter ovrženju le-teh. S pomočjo računov smo določili

izzive in nato iskali rešitve. Le-te so se začele nato postopoma uvajati v tekoče delovne procese.

Ključne besede: oplaščanje, kakovost, vodenje, vakuumska membranska stiskalnica

1 UVOD

Svet, v katerem živimo, temelji na konkurenčnosti. V primeru, da smo uspešni, moramo biti

korektni in tekmovalni. Kakovost je del našega vsakdana. Trg se veča iz dneva v dan, kar kupcu

prinaša neskončne možnosti nakupa določenega izdelka. Zato moramo poskrbeti, da so izdelki, ki

jih ponujamo na trgu, kakovostni. Kakovost dosežemo s konstantnimi izboljšavami v tehnoloških in

delovnih procesih. Uvajati moramo rešitve, ki poleg povečanja kvalitete danega izdelka tudi

skrajšajo čas delovnega procesa ter olajšajo delo zaposlenemu. Da je izdelek lahko konkurenčen,

mora temeljiti na dostopnosti; tako cenovni kot vizualni. Še vedno namreč velja, da je potrebno

skrbeti za dober glas o izdelku. Če dosežemo to, da nam kupec zaupa in se vrača ter priporoča

izdelke, ki jih proizvajamo, vemo, da smo dosegli kakovost, ki temelji na konkurenčnosti večjega

trga.

V podjetju Kolpa d. o. o, PE Lipa Kostanjevica na Krki se je izkazalo, da je pri tehnološkem

procesu oplaščanja prišlo do večjega števila ovrženih polizdelkov. To je podjetju prinašalo

nepotreben strošek. Zato smo se odločili voditi tabelo izdelanih in ovrženih polizdelkov.

Uporabljena je bila raziskovalna metoda viharjenja možganov. Določile so se hipoteze, ki so se

kasneje potrdile ali ovrgle.


Študijski program LESARSTVO

Podjetje vodi kakovost s sistemom TQM, kar pomeni stalno izboljševanje kakovosti svojih procesov

ter posledično proizvodov. Da dosežejo kakovost na taki ravni, imajo tri glavne kontrolne točke:

vhodno kontrolo, medfazno kontrolo in kočno kontrolo.

Vse kontrole se izvajajo na vseh delovnih mestih, tako strojnih kot na pakiranju, skladiščenju,

linijskem delu ipd. Delovno mesto oplaščanja ima svojega končnega kontrolorja; druga mesta v

podjetju imajo svojega. Za program oplaščanja je potrebno kontrolo izvajati že v predhodni obdelavi

MDF-plošče. Oplaščanje je postopek oplemenitenja določenih materialov, v našem primeru plošče

MDF, z raznoraznimi 3D-folijami. Oplemeniti se s pomočjo membranske vakuumske stiskalnice, ki

toplotno obdela predhodno z lepilom obdelane elemente ter jih s pomočjo vakuumskega pritiska t. i.

61


obleče v folijo z vseh strani, razen spodnje, ki je že predhodno oplemenitena. Za oplaščanje so

potrebni predhodni postopki obdelave materiala: razžagovanje, strojna obdelava in ročna obdelava.

Razžagovanje se izvaja na robotski formatni žagi. Strojna obdelava poteka na CNC-stroju, pri ročni

pa je potrebno brušenje ostrih robov na R10. Na samem oddelku oplaščanja se delo razdeli na tri

delovne postopke – nanos lepila, stiskanje z vakuumsko membransko stiskalnico in končno čiščenje.

Za odkrivanje odstopanj smo se morali osredotočiti na vse tri postopke ter v nekaterih primerih

zavzeti tudi predhodno obdelavo.


Začetna faza vodenja kakovosti se je začela z enostavnim PDCA-ciklusom. Ta se uporablja kot del

TQM-menedžmenta in je praktično orodje za konstanten napredek na kvaliteti izdelka. Preučiti smo

morali materiale. Vse od MDF-plošče, 3D-folije, lepila, brusilnih gobic ter rezil. Začele so se voditi

tabele izdelanih polizdelkov (tabela 1), ki so se delile na število izdelanih ter število ovrženih

polizdelkov.

Tabela 1: Tabela izdelanih polizdelkov [3]

IDENT

BARVA FOLIJE ŠT. KOSOV ŠT. IZVRŽ. KOSOV

Ob

12005 Dark concrete 30 2

12899 Supermatt white 50 15

12221 Gray 25 6

12228 Oak natural 80 3

spoznanju ovrženih polizdelkov se je morala določiti norma. Določili smo, da se ob 15 %

odstopanju začnejo aktivno uvajati rešitve. To smo dosegli z izračuni. Ob spoznanju odstopanj smo

iskali razlog odstopanja.

Odstopanja so bila lahko sledeča:

- Tujki v foliji: V to kategorijo spadajo majhni delci prahu ter odpadne folije, delci iz ventilacijskih

sistemov, majhni koščki varovalne opreme (npr. rokavice). So napake, ki se lahko izničijo v

prehodni obdelavi, vendar ne popolnoma.

- Poškodba z nožem: Ta kategorija se deli na dva dela – poškodba pri obrezovanju obdelovancev na

stroju in poškodba pri obrezovanju odvečne folije.

- Napaka v predhodni obdelavi: Ta kategorija nam predstavi napake pri začetni obdelavi plošče

MDF. Napake se lahko pojavijo že pri razžagovanju plošče, kjer se z nepravilnim zlaganjem ali

drgnjenjem elementov povzroči ris na oplemeniteni strani plošče. Pri obdelavi s CNC-strojem pride

do pojava odvečnega prahu, ki se ujame pod folijo ter povzroči vidno napako.

- Napaka stroja: V to kategorijo spadajo napake, ki jih lahko povzroči nepravilno delovanje stroja.

To so npr. gube na robovih elementa, gube na sredini elementa, počeni elementi zaradi previsokega

pritiska, raztrgana folija.

Lahko je prišlo do 100 % odstopanja polizdelkov zaradi ene napake, velikokrat pa se je naredila

napaka z več smeri. Zaradi tega smo potrebovali novo normo odstopanj.

Ta se je reševala s tabelo 2, ki je ovržene polizdelke razdelila v tri kategorije:

62

Tabela 2: Tabela odstopanj [3]

IDENT NAP. MATERIALA POV. NAPAKA NAP. STROJA

12899 12 3

12221 5 1

Postavili smo novo normo – v primeru 60 % odstopanja zaradi napake se ta napaka začne reševati.

Za pridobitev rezultatov smo morali poiskati morebitne rešitve ter za njih izvesti vodenje grafov in

izračune. Predstavljene so rešitve, ki so se aktivno uvajale v tekoče tehnološke postopke.

SMETI V FOLIJI: Rešitve se uvaja od CNC-operacij do samega oplaščevanja. CNC-stroj: Redno

spihovanje vsakega elementa, ko pride iz obdelave na paleto. Pri spihavanju se osredotoči na

izvrtine in pobrušene točke elementa. Podrobno je pregledati vsak izdelan kos za morebitne napake

ter ga že na tej točki odstraniti.

NANOS LEPILA: Pred nanosom lepila se ponovno izpiha vsak element posebej. Izpihuje se jih v

eno smer, in sicer v nasprotno smer od nanašanja lepila. Sproti se jih pogladi z golo roko. Izpihane

elemente se naloži enega na drugega s sprednjo stranjo proti nam. Pred samim nanosom lepila se

robove elementa ponovno spiha, tokrat v smeri odsesovanja kabine za nanos lepila. Ob nanosu

lepila na zgornjo površino le-to ponovno pogladimo z golo roko in spihamo.

OPLAŠČANJE: Pred oplaščanjem se polizdelki pobrusijo z brusno gobico visoke granulacije.

Brusi se le največjo površino elementa. To se izvaja izven območja vakuumske membranske

stiskalnice. Elemente se direktno pred nalaganjem na mizo ponovno spiha in pogladi z roko. Ko so

vsi kosi na mizi poravnani, se takoj prekrijejo s 3D-folijo.

UDRTINE: Udrtine so površinska napaka, ki nastane z nepravilnim ravnanjem materiala. Zato se

uvajanje rešitev začne že pri razžagovanju in sledi vse do oplaščevanja. Uvaja se ena rešitev za vse

strojne postopke obdelave.

Pri vsakem postopku premikanja kosov smo z njimi kar se da pazljivi. Najbolj pomembno je

zlaganje na evropalete. Elemente se položi z že oplemeniteno stranjo navzgor, saj je le-ta manj

občutljiva. Kosov ne zlagamo agresivno, ampak pazljivo s celo površino. Če so kosi bolj občutljivi,

mednje položimo gastropen.


Slika 1: Nepravilno zlaganje [3] Slika 2 : Pravilno zlaganje [3]

63


REBRASTI ROBOVI POLIZDELKA

Glavni problem izvira iz CNC-obdelave polizdelka. Uvede se dve rešitvi:

−

−

redna menjava rezkarjev na CNC-stroju,

brušenje nastalih robov z brusilnim papirjem.

Najbolj učinkovita in najhitrejša rešitev je brušenje robov. Robove se brusi z brusilnim papirjem

granulacije 320.

Rešitve so se uvajale hitro in premišljeno, saj so se uvajale v tekočem delovnem procesu. Njihovi

rezultati so se pokazali pri izračunu na tedenski, mesečni in letni bazi izdelanih polizdelkov. Za

pomoč operaterjem smo naredili priročnike za določeno delovno mesto.

Slika 3: Priročnik [3]

4 REZULTATI

Rezultati so se brali iz tabel, ki so bile vodene meseca marca 2021 in marca 2022. V marcu leta

2021 se rešitve še niso uvajale. Glede na izračune in tabele, podane s strani podjetja, se je v tem

mesecu naredilo 1157 polizdelkov s strani oplaščanja. Število kosov ne dosega norme, ki bi bila

zadovoljiva za potrebo podjetja. Veliko nalogov se je prepolovilo v številu zaradi množičnega

izpada.

V letu 2022 se je izdelalo 2953 kosov. Od teh se je naprej pakirala velika večina, izpad je bil na

napakah, ki so se pojavile ob pakiranju izdelkov (poškodba z ročnimi stroji, udarec zaradi

nepazljivosti ipd.), na katere oplaščanje nima vpliva. Proizvodnja oplaščenih elementov se je

izboljšala za skoraj polovico, v tem je bilo malo odpadnih elementov.

V letu 2021 se je naredilo 1157 kosov, v letu 2022 pa 2953 kosov. Poglejmo, za koliko odstotkov se

je proizvodnja povečala.

2953 … 100 %

1157 … X %

Po rezultatih, vidnih iz izračuna, se je od meseca marca 2021 do meseca marca 2022 proizvodnja

oplaščenih izdelkov povečala za 39,2 %. Po teh rezultatih lahko sklepamo, da so bila uvajanja

rešitev uspešna ter da lahko nadaljujemo s konstantno izboljšavo na tem področju.

64

5 ZAKLJUČEK

Ob vseh rezultatih je razvidno, da so rešitve pozitivno vplivale na delovanje proizvodnje. Narejenih

je bilo več elementov, poskrbelo se je za iskanje razloga izpada ter zmanjšanja le-tega. Ob

konstantnem nadzoru kakovosti in izboljšavah lahko podjetje stremi k popolni samostojnosti

podjetja glede na rabo oplaščenih izdelkov.

Hipoteze so bile potrjene, vse aktivnosti, ki so se izvajale v aktivnem iskanju rešitev za probleme, so

se pokazale za pozitivno naravnane. Podjetje sedaj rešuje probleme na način, ki je predstavljen v tej

raziskavi. Da bi bila proizvodnja v konstantni izboljšavi, se je potrebno osredotočiti na iskanje ter

aktivno reševanje problemov ter osveščanje vseh navzočih s prikaznimi elementi. To lahko

naredimo s pomočjo priročnikov ter izobraževanj, ki bi jih podjetje nudilo delavcem na omenjenih

delovnih mestih.

Glede na rezultate enega leta in ob upoštevanju COVID 19 bo podjetje uspelo približati izpad

polizdelkov na oplaščanju ničelnim številkam.


[1] Internetne strani Kolpa, d. o. o, dostop 15. 5. 2022, https://www.kolpa.si/si/

[2] J. Marolt, B. Gomišček, Managment kakovosti, Kranj, Moderna organizacija, 2005.

[3] Lastni vir

[4] TDMX, Vakuumska stiskalnica za PVC, dostop 27. 6. 2022, https://tdmix.ru/sl/cvety/

vakuumnyi-press-dlya-pvh-kak-vybrat-vakuumnyi-press-dlya-fasadov-mdf.html

[5] Porta OSV, Viharjenje možganov, dostop 17. 5. 2022, https://www.portalosv.si/podjetnost/

viharjenje-mozganov/

[6] Evropaleta, dostop 27. 6. 2022, https://sl.wikipedia.org/wiki/Evropaleta


65


VPLIV ZASTARELE ROBNE LEPILKE NA PROIZVODNI

PROCES

Miha Mlakar, Marjan Hočevar

Članek se osredotoča na investicije v podjetjih, saj so ključne za zmožnosti proizvodnje podjetja. V

podjetju, kjer se izdeluje pohištvo po meri, so naleteli na problem, ki je vseboval zastarelo robno

lepilko. To je stroj, ki obdelovance oblepi z različnimi materiali, kot so ABS-trakovi, robni furnirji,

masivni nalimki itd. Zaradi zastarele robne lepilke pa so nastala dodatna ročna dela po obdelavi ter

tudi napake pri obdelavi, zato je bilo potrebno investirati v nov stroj. Na podlagi raziskav pri

prodajalcih lesnoobdelovalnih strojev se je podjetje odločilo za nakup robne lepilke proizvajalca

SCM, s katerim so bila ta ročna dela eliminirana, posledično sta se povečali tudi kakovost in hitrost

obdelave. Vendar pa je bilo po ekonomski analizi ugotovljeno, da investicija ni bila ekonomsko

upravičena.

Ključne besede: robna lepilka, investicije, lesnoobdelovalni stroji, ekonomska analiza

1 UVOD

Podjejte, kjer je potekala analiza, je TERMIZA, v lasti Davida Avgustinčiča. Podjetje se ukvarja z

izdelavo vseh vrst pohištva po meri. V podjetjih, kjer se uporabljajo materiali, kot so iverne plošče,

oplemenitene z melaminskimi folijami ter laminati, se pojavi stroj robna lepilka, ki na obdelovalce

skozi različne agregate oz. module prilepi različne materiale, ki nudijo dekoracijo ter zaščito. V

podjetju pa poteka delo na zastareli robni lepilki, pri kateri težavo povzročajo dodatna ročna dela po

obdelavi ter slaba kakovost obdelave. Težave lahko podjetje odstrani le z investicijo v nov stroj.

Izbor prave pa je dolgotrajni proces, saj so take investicije drage, zato je ključno, da se podjetje

pravilno odloči. Izbor investicije poteka v treh točkah: [1]

−

−

−

Postavljanje pogojev pri nakupu

Zbiranje ponudnikov

Izbor najbolj optimalne investicije


Nastale probleme zaradi zastarele robne lepilke smo razdelili v dve skupini: prva obravnava napake

pri obdelavi zaradi zastarelosti, druga dodatna ročna dela zaradi pomankanja agregatov na stroju.

Delo je potekalo na robni lepilki SCM Olimpic K20, ki jo vidimo na spodnji sliki (slika 1).

66

Slika 1: Robna lepilka SCM Olimpic K203

Dodatna ročna dela so nastala zaradi pomankanja dveh agregatov: rondomata, ki izdela okrogline na

vogalu obdelovanca, ter ravna postrgala, ki odstranijo odvečno lepilo iz obdelovalca, zato je bilo to

potrebno opraviti ročno. Iz merjenja časa smo ugotovili, da na vsakih 100 metrov obdelanega traku

delavec porabi slabo uro, da obdelovalce obdela. Ta čas pa bi lahko delavec porabil za druga dela, če

bi stroj vseboval željene agregate oz. zmožnosti stroja. Napake, ki so nastajale, so neobdelani robovi,

poškodbe obdelovancev in zamikanju traku.



Pri izbiri stroja smo sledili že zgoraj omenjeni agendi. Najprej smo si postavili pogoje, ki jih mora

stroj zadovoljevati. Stroj mora vsebovati naslednje agregate: diamanta predrezila, ki odstranijo

nastavljivo debelino materiala, s tem pa odstranijo nepopolno odrezan rob, ločilna sredstva, ki se

preko šob nanašajo na obdelovanec in preprečijo prijemanje lepila na obdelovanec, lepilna enota z

možnostjo uporabe EVA- in PUR-lepil, čelilna enota, ki odstrani previse robnih trakov, par

rezkarjev, ki ustvarijo okroglino na ploskvi obdelovalca, rondomat za izdelavo okroglin v vogalu

obdelovalcev, okrogla postrgala, ki odstranijo valove, ki jih ustvari par rezkarjev, ter ravna postrgala

s čistilno enoto za odstranitev odvečnega lepila. Nato smo izbirali ponudbe, ki smo jih preučili in se

odločili za robno lepilko SCM K360. Vzroki za izbiro so bili, da je bila najhitrejša med ostalimi

robnimi lepilkami dostopna servisna služba ter hitri dobavni rok. Na spodnji sliki vidimo novo robno

lepilko (slika 2)

67


Slika 2: Robna lepilka K360

Izvedli smo ekonomično analizo stroja, saj vsako podjetje zanima, kdaj se bo investicija povrnila.

Pri izračunu smo uporabili statično in dinamično metodo, da smo izračunali, kdaj se bo investicija

povrnila. Uporabili smo dobo povrnitve 10 let, saj bo investicija financirana s tujim kapitalom,

odplačevanje pa bo trajalo 10 let. Pri izračunu koeficienta rentabilnosti, donosnosti stroja ter metodi

neto sedanje vrednosti smo ugotovili, da se bo investicija povrnila v 12,9 letih, kar pomeni, da je

investicija ekonomično neupravičena.

4 REZULTATI

Pri ekonomični analizi smo ugotovili, da je investicija ekonomično neupravičena, razlog tega je, da

je podjetje rastoče in stroj premalo obratuje. Pri montaži in zagonu stroja smo naleteli na dodatne

težave, saj je bilo nihanje tlaka v proizvodnji preveliko in je povzročilo, da se je stroj zaustavil.

Poleg tega je bilo odsesavanje na stroju prenizko. Dodatne težave smo rešili z investicijo v dodatno

tlačno posodo h kompresni enoti ter z menjavo močnejšega motorja na odsesovalni enoti, kot

vidimo na spodnjih dveh slikah (sliki 3, 4).

Slika 3: Kompresna enota v podjetju Termiza

68

Slika 4: Odsesovalna enota

5 ZAKLJUČEK

Kljub ekonomični neupravičenosti stroja je bila pot v investicijo pravilna, saj smo v podjetju v celoti

eliminirali ročna dela ter napake pri obdelavi. To pomeni, da lahko delavec ta čas porabi za druge

namene. Izračuni so narejeni na podlagi podatkov, ki so veljali za podjetje v tem obdobju, ker pa je

podjetje rastoče, se lahko v prihodnosti podatki spremenijo.


[1] Mizarstvo TERMIZA, dostop 28. 10. 2021, https://termiza.si/

[2] M. Rebernik, K. Širec, Ekonomika podjetja, spremenjena in dopolnjenja izd., 2 natis. –

Ljubljana: Lexpera, GV založba, 2022.


69


MODIFIKACIJA IN APLIKACIJA ELEMENTA DVIŽNE

POSTELJE V PROTOTIP M24

Gašper Omerzel, Goran Delajković

V prispevku smo se osredotočili na rekonstrukcijo posteljnega dna dvižne postelje v prototipu

avtodoma podjetja Adria Mobil d. o .o. Glavni namen je bil analizirati problematiko upogiba

posteljnega dna ter poiskati najoptimalnejšo rešitev glede teže, upogiba, debeline in cene

posteljnega dna. Cilj je izbrati najustreznejšo konstrukcijsko sestavo in s tem izboljšati

funkcionalnost elementa ter skrajšati izdelavni čas elementa. V prispevku smo se osredotočili na

materiale, ki jih podjetje že uporablja v procesu proizvodnje in so nam lastnosti ter cene že znane.

Na podlagi izračunov smo pridobili ožji izbor vzorcev za preizkus v laboratoriju podjetja Adria

Mobil d. o. o. Rezultati preizkusa so pokazali, da so bili izračuni pravilni in da je predlagana rešitev

ustrezna za uporabo v proizvodnji.

Ključne besede: dvižna postelja, posteljno dno, rekonstrukcija, proizvodnja

1 UVOD

Tehnologija iz dneva v dan skokovito napreduje in se razvija. Vsakdanji tempo nas usmerja k

nenehnemu izboljševanju procesov in produktov, zato ves čas stremimo k inovacijam, saj je

konkurenca na trgu vse večja in močnejša.

V podjetju Adria Mobil, d. o. o. prav tako stremijo k nenehnemu izboljševanju njihovih produktov,

ki so iz leta v leto boljši in inovativnejši. Že od samega začetka v podjetju razvijajo nove ideje ter

jih pretvarjajo v produkte in jih predstavljajo na sejmih. Tam posegajo po prvih nagradah in s tem

upravičujejo svoj vpliv na trgu. Posledica tega je veliko število kupcev in prodanih proizvodov.

V diplomski nalogi predstavljamo nov dvižni sistem postelje v avtodomu ter sestavne elemente

postelje. Vse od začetka proizvajanja avtodomov velik problem predstavlja teža samega avtodoma.

Posledično pa s samim materialom in z vsemi komponentami, ki jih vgradimo v avtodom,

povečamo težo le-tega. V teoretičnem delu prispevka uporabljamo podatke o dvižnih posteljah, ki

jih uporabljamo tudi v vsakdanjem življenju, ter dvižnih posteljah v avtodomih in vanih. Praktični

del prispevka je podkrepljen s predstavitvijo novega dvižnega sistema postelje v avtodomu,

izpostavljena je problematika posteljnega dna. Cilj raziskave je čim podrobneje opisati dvižno

posteljo in poiskati najoptimalnejšo rešitev z vidika nosilnosti, teže, debeline in cene posteljnega

dna.


Mehanske lastnosti lesa so pomembne, ko nanj delujejo zunanje sile in na lesu povzročijo

deformacije. Vrste poškodb so odvisne od drevesne vrste, zgradbe lesa in smeri delovanja sile. Les

ima zelo ugodno razmerje med trdnostjo ter gostoto in to je pomembna lastnost pri prenašanju

obremenitev pri večjih razponih. Razmerje med trdnostjo in gostoto je pri lesu boljše kot pri

kovinskih in železobetonskih nosilcih. Mehanske lastnosti lesa delimo na:

−

−

−

−

trdoto in trdnost lesa,

obrabljivost,

cepljivost,

elastičnost in plastičnost lesa.

70

Pri mehanskih lastnostih pa preučujemo:

−

−

−

−

tlačno trdnost,

natezno trdnost,

upogibno trdnost; les ima razmeroma visoko upogibno trdnost pri majhni teži, zato je še

dandanes eden najpogosteje uporabljenih materialov za upogibne konstrukcije,

strižno vrednost,

− modul elastičnosti; odvisen od fizikalnih lastnosti lesa in smeri vlaken. [1]

Trdnost lesa je odvisna od drevesne vrste in z gostoto lesa trdnost raste. Les ima največjo trdnost v

aksialni smeri. Najpomembnejša dejavnika lesa sta lignin in celuloza. Lignin ima veliko tlačno

trdnost, celuloza pa daje lesu natezno trdnost.

Trdna telesa se upirajo delovanju zunanjih sil, ki jim hočejo spremeniti obliko. V telesu se napetosti

pojavijo ravno zaradi zunanjih sil. Ločimo normalne in tangencialne napetosti. Normalne napetosti

nastanejo pod vplivom sile, ki je pravokotna na opazovani prerez in jih označujemo z grško črko σ.

Med normalne napetosti štejemo natezno, tlačno in upogibno napetost.

Tangencialne napetosti nastanejo zaradi zunanjih sil, ki delujejo v opazovanem prerezu, npr. strižna

napetost. [2]

Upogibna trdnost, z drugo besedo tudi nosilna trdnost, je zelo pomembna pri dolgih, tankih in plitvo

vgrajenih obdelovancih. Če je obdelovanec obremenjen izven pritrdilnega mesta, se prelomi. [3]

Upogib nastane, če sila deluje pravokotno na vzdolžno os predmeta, ki je podprt na dveh podporah

ali vpet v steno na eni strani. [4]

Primer upogiba obdelovanca prikazuje slika 1.


Slika 1: Upogib obdelovanca

Pri nosilcih s pravokotnim presekom dosežemo največjo trdnost tako, da so stranice nosilca v

razmerju širina proti višini = 5 : 7.

Kolikšen pomen pri upogibni trdnosti ima oblika prečnega prereza, položaj branik in srca, prikazuje

slika 2.

71


Slika 2: Položaj branik, srca, oblika prečnega prereza


V raziskavi smo izbirali med različnimi materiali različnih debelin ter različnim številom slojev v

sestavi. Pomen raziskave je bil, da poiščemo najoptimalnejšo skupno rešitev med nosilnostjo, težo,

debelino in ceno. Na vzorcih sta se izvajala test na upogib ter tehtanje. Pri dvižnih posteljah smo v

avtodomih omejeni z višino stropa, zato je pomembno, da je debelina posteljnega dna čim manjša,

da se postelja dvigne dovolj visoko v strop, vendar mora posteljno dno ostati dovolj nosilno. Zato je

potrebno uporabiti prave materiale, pomembna je tudi dimenzija letev v preseku. To pomeni, da je

višina letve večja od širine, kar zagotavlja večjo nosilnost elementa. Skozi izračune smo izmed 28

različnih sestav izbrali 5 najboljših. Izmed 5 najboljših pa smo izbrali TOP 3 sestave, ki

predstavljajo najkrajši možni čas izdelave. Vzorci preizkusa so bili iz materialov, ki jih podjetje že

uporablja v vsakdanjih procesih. Sprememba je bila storjena predvsem v preseku letve in v

uporabljenih materialih za sloje. Preizkušale so se 4 različne sestave, ena od teh je obstoječa sestava,

ki se uporablja v posteljnem dnu, ostale 3 pa so alternative.

Vzorci raziskave so predstavljeni v tabelah 1, 2, 3, 4:

Tabela 1: Sestava 1 (obstoječa)

Št. slojev Sestava 1 Polnilo Debelina sloja (mm)

Sloj 1 Oplemenitena vezana plošča 2,4

Sloj 2 Surova vezana plošča 4

Sloj 3 Smrekova letev 25/20 mm XPS-stirodur 20

Sloj 4 Surova vezana plošča 4


Slika 3: Sestava 1

72

Tabela 2: Sestava 2 (alternativa)


Sloj 1 Oplemenitena vezana plošča 5

Sloj 2 Smrekova letev 20/25 mm XPS-stirodur 25


Slika 4: Sestava 2




Sloj 2 Smrekova letev 20/25 mm EPS-stiropor 25



Slika 5: Sestava 3

73





Sloj 2 Smrekova letev 20/25 mm EPS-stiropor 25


Slika 6: Sestava 4

4 REZULTATI

Raziskava je pokazala, da je izmed treh alternativnih vzorcev najbolj ustrezen vzorec sestave 2, ki

ima za zunanji sloj oplemeniteno vezano ploščo debeline 5 mm in za polnilo stirodur debeline

25 mm. Če primerjamo letvi z enakimi dimenzijami in enako gostoto, je letev, ki ima manjšo širino

kot višino, bolj nosilna od tiste, ki ima širino večjo kot višino. V primerjavi z obstoječo sestavo ima

alternativna sestava manjšo težo, debelina je malenkost večja, vendar ne vpliva na vgradnjo

elementa. Maksimum nosilnosti je nekoliko manjši kot pri obstoječi sestavi, vendar je dovolj visok

in ustreza zahtevam za uporabo kot sestavni element postelje. Z vidika izdelave je ta sestava

enostavnejša kakor obstoječa, saj ima manj slojev, poraba materiala je manjša, zmanjša se število

nanosov lepila in s tem tudi poraba lepila. Čas izdelave je krajši in je eden izmed najpomembnejših

dejavnikov proizvodnje. Primerjava podatkov vzorcev obstoječe in alternativne sestave je razvidna

v tabeli 5.

SESTAVA VZORCA

Tabela 5: Primerjava podatkov obstoječe in alternativne sestave

OBSTOJEČA

ALTERNATIVNA

DEBELINA (mm) 32,8 35

DOLŽINA 1 (mm)

MASA 1 (g)

GOSTOTA 1 (kg/m 3 )

SILA DEFORMACIJE 1 (N)

DOLŽINA 2 (mm)

500 500

549,525 438,825

335,0775 250,7575

5346,14 4734,8625

1200 1200

MASA 2 (g)

1276,025 1032,475

GOSTOTA 2 (kg/m 3 )

324,195 245,8275

SILA DEFORMACIJE 2 (N)

2315,8975 1991,5725

74

5 ZAKLJUČEK

Pri avtodomih teža vozila vedno predstavlja težavo, saj z vsakim dodatnim elementom oz.

mehanizmom, ki ga vgradimo, prispevamo k povečanju teže vozila.

V podjetju Adria Mobil, d. o. o., so se odločili, da v proizvodnjo vpeljejo nov sistem dvižne postelje,

ki temelji na dviganju oz. spuščanju s pomočjo pasov. Pri dviganju postelje se pasovi navijajo, pri

spuščanju pa odvijajo. Mehanizem je v primerjavi s prejšnjim uporabljenim mehanizmom bistveno

lažji in ima hitrejši čas dviganja oz. spuščanja postelje ter zavzame manj manevrskega prostora.

Uporaba novega mehanizma je v podjetje prinesla določene prednosti, vendar je težava nastala pri

konstrukciji postelje, natančneje posteljnega dna. Prva konstrukcija ni imela dovolj upogibne

trdnosti, druga konstrukcija pa je bila pretežka. Predlagal sem več konstrukcijskih rešitev, s pomočjo

tehnologa sem dobil ožji izbor in vzorce pripravil za preizkus v laboratoriju.

Z rezultati preizkusa vzorcev sem zelo zadovoljen, ker so praktični podatki dokaz, da je bila teorija

ustrezna in bom s to rešitvijo pozitivno vplival na proces proizvodnje in prispeval k izboljšanju

produkta.


[1] V. Stegne, B. Bračič, Uporabimo les, Ljubljana, 2015.

[2] R. Pipa, Anatomija in tehnologija lesa, Ljubljana, 1997.

[3] Učitelji poklicnih šol in inženirji, Lesarski priročnik, Ljubljana, 2008.

[4] Izobraževalna delavnica: Upogibna napetost, 2003, dostop 28. 8. 2019, http://

www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2002/di/mocilnik/dva/upogib.html


75

PREVOZ IN SKLADIŠČENJE RADIOAKTIVNIH SNOVI NEK

Domen Povšič, mag. Marino Medeot

Glavni cilj članka je posvetiti se težavam z odlaganjem in transportom radioaktivnih in ljudem

nevarnih odpadkov, ki nastanejo pri jedrskih procesih v Nuklearni elektrarni Krško (NEK).

Osredotočiti in predstaviti je bilo potrebno problem prevoza in skladiščenja radioaktivnih odpadkov.

Poseben poudarek je na prevozu take vrste odpadkov, zakonodaji, ki ureja to vrsto prevozov, in

organizatorjih, ki skrbijo za nemoten prevoz in skladiščenje odpadkov. Prav tako je poudarek

predstavitve oblike skladiščenj in vrste skladišč za tak spekter odpadkov. Podrobneje je opisan tudi

Zakon o prevozu nevarnega blaga (ZPNB) in njegova določila.

Ključne besede: nevarni tovor, prevoz, skladiščenje, zakonodaja

1 UVOD

Namen članka je predstavitev teme prevoza in skladiščenja radioaktivnih snovi, ki jih uporabljajo v

Nuklearni elektrarni Krško.

V članku je predstavljena problematika radioaktivnih snovi, skladiščenja, logističnih prevozov ter

vpliv radioaktivnih snovi in odpadkov na okolje. Predstavljeno je delovanje Nuklearne elektrarne

Krško ter vrste radioaktivnih odpadkov (kako nastanejo) in primerni varnostni ukrepi pri prevozih ter

spremljajoča zakonodaja. Na praktičnem primeru je prikazano, kako organizirati in brezhibno

pripraviti prevoz radioaktivnega tovora iz Nuklearne elektrarne Krško v Centralno skladišče

radioaktivnih odpadkov v Brinje pri Ljubljani. Obsežneje je predstavljena problematika

radioaktivnih odpadkov ter njihovo skladiščenje in zmanjšanje prostornine.

Cilj je raziskati in opisati prevoz in skladiščenje radioaktivnih odpadkov Nuklearne elektrarne Krško

v sodelovanju z Agencijo za radioaktivne odpadke Republike Slovenije. Prikazati želimo, kako

obvladovati in izvesti prevoze radioaktivnega tovora brez potencialnega tveganja za nesrečo pri

delavcih ali v okolju.

Z raziskavo želimo pokazati in poudariti vestnost in znanje ljudi, ki se ukvarjajo s tem področjem, ter

prav tako analizirati in pokazati našo zakonodajo pri taki vrsti specifičnih prevozov radioaktivnih

tovorov oziroma odpadkov. Dotikamo se tudi prostorske problematike skladiščenja teh vrst

odpadkov in prostorov, ki so temu namenjeni.

Pri raziskavi si pomagamo z obstoječo zakonodajo s pomočjo literature in virov, dostopnih na spletu.


Študijski program LOGISTIČNO INŽENIRSTVO

Radioaktivne snovi so snovi z nestabilnimi atomskimi jedri. Radioaktivnost kot pojav je bila prvič

odkrita leta 1896, vendar radioaktivnost ni bila takoj priznana kot nevarna človeku. Radioaktivnost je

naravni pojav, ki je v našem okolju prisoten povsod. Radioaktivno sevanje prihaja iz vesolja, iz

zemlje, hrane, pravzaprav smo lahko radioaktivni tudi ljudje sami. Sevanja, ki ga oddajajo

radioaktivne snovi, z našimi čutili nismo sposobni zaznati. Prisotnost radioaktivnosti lahko

ugotovimo samo s pomočjo posebnih instrumentov oziroma merilnikov radioaktivnosti.

Spodnja slika predstavlja vsesplošen znak, ki predstavlja radioaktivnost ali tako imenovano območje

s povišanim sevanjem. [1]

77


Slika 1: Znak za radioaktivnost [2]

Odpadki so del našega vsakdanjika in nastajajo povsod. Vsi predmeti ali snovi, ki so stranski

produkt naših dejavnosti in niso več uporabni, so odpadki.

Radioaktivni odpadki so posebna vrsta nevarnih odpadkov. To so snovi, pri katerih njihova uporaba

ni več možna niti ni več smiselna, saj njihova specifična aktivnost presega zakonsko določeno mejo.

Radioaktivni odpadki na splošno nastanejo na veliko področjih. Nastanejo kot stranski produkt

industrije, raziskovalnih projektov, medicine in seveda delovanja jedrskih elektrarn. Ker ti odpadki

sprožajo več različnih vrst sevanja, je treba z njimi ravnati v skladu z veljavnimi varnostnimi

zakonodajnimi predpisi, saj so v nasprotnem primeru zelo nevarni za človekovo bivanje ali celo

obstoj na Zemlji. Za takšno vrsto odpadkov v Sloveniji skrbi Agencija za radioaktivne odpadke, ki

ima tudi edina pristojnost in dovoljenje Republike Slovenije za prevoz teh vrst odpadkov.

Radioaktivne odpadke delimo na:

−

VISOKO RADIOAKTIVNE ODPADKE (VRAO): mednje spadajo izrabljeno jedrsko gorivo

in ostanki tega pri predelavi goriva;

− NIZKO IN SREDNJE RADIOAKTIVNI ODPADKI (NSRAO): mednje spadajo vsa zaščitna

oblačila in druga oprema, ki je bila v kakršnem koli stiku s sevanjem, ter odpadki iz čistilnih

naprav.

Radioaktivni odpadki nastanejo predvsem v jedrski industriji, medicini in raziskovalnih dejavnostih,

kjer so oblačila (rokavice, kape, kombinezoni) izpostavljena nevarnemu pretiranemu sevanju, ki

ogrozi zdravje človeka. V Sloveniji pridelamo 40 ton radioaktivnih odpadkov, kar pomeni, da na

prebivalca pridelamo letno 0,02 kg.

V NEK se pridela najmanj 95 % radioaktivnih odpadkov v Sloveniji. Ti primeri radioaktivnih

odpadkov so prikazani na sliki 3. Vsi odpadki so začasno shranjeni v skladišču elektrarne, le del se

odpelje v Centralno skladišče Brinje pri Ljubljani. Veliko več odpadkov pa bo nastalo ob razgradnji,

ko bo material onesnažen z atomi radioaktivnih snovi.

Slika 2: Radioaktivni odpadki

78

ARAO oziroma Agencija za radioaktivne odpadke ima za sprejem radioaktivnih odpadkov in njihov

odvoz poseben protokol sprejema in oddaje takšnega naročila. Povzročitelj radioaktivnega odpadka

mora najprej stopiti v stik z ARAO in izpolniti obrazec BRINJE- 01-1. Ko ARAO sprejme naročilo

in morebitno dokumentacijo o paketu odpadka, ugotavlja sprejemljivost paketa oziroma pošiljke.

Sledi dogovor o prevzemu paketa odpadka. Nato sledita fizični prevzem paketa odpadka in shramba

take vrste paketa v Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov v Brinju. Posebna zahteva pa je, da

se odpadek pravilno embalira po stopnji radiacije. Poznamo več vrst embaliranja: ali v sodih,

polietilenskih prozornih vrečkah, zaprtih posodah … Embalaža mora biti nujno izdelana iz

nekorozivnega materiala. Sod lahko vsebuje največ 250 kg neobdelanih radioaktivnih odpadkov. V

splošnem se zahteva, da so odpadki pred prevzemom ustrezno embalirani, razvrščeni in ustrezno

označeni. Vsi paketi morajo biti označeni s simbolom za radioaktivnost. Če odpadek vsebuje še

druge nevarne snovi, mora biti ustrezno označen po veljavni zakonodaji za nevarne snovi. Vsi

odpadki morajo biti v trdnem agregatnem stanju, sode je treba napolniti homogeno, da prenesejo

večje obremenitve, ne da bi spremenili obliko. [3]

Za prevoz radioaktivnega blaga so potrebni visoko usposobljeni in izobraženi delavci oziroma

prevozniki z dokazili o opravljenem ADR – spričevalu za opravljanje takih vrst prevozov. Voznik, ki

prevaža tako blago, potrebuje ADR – spričevalo s specialističnim usposabljanjem za prevoz

nevarnega blaga razreda 7, kamor spadajo radioaktivne snovi. Za takšne prevoze so usposobljeni tudi

svetovalci za prevoz nevarnega blaga, ki so samostojne strokovne osebe, ki zagotavljajo, da se

prevozi opravljajo v skladu z veljavno zakonodajo. Za razkladanje takih vrst blaga na končni lokaciji

imajo voznika viličarja z opravljenim izpitom za razklad/naklad takšnih vrst blaga. Vsi delavci, ki

sodelujejo pri prevozu radioaktivnih odpadkov, so usposobljeni za delo z viri ionizirajočega sevanja.

Ti delavci zagotavljajo, da bo prevoz opravljen varno – tako za delavce kot za ostale udeležence v

prometu.

Paket radioaktivnega odpadka je sestavljen iz odpadka z enim ali več sloji embalaže, pred prevozom

pa je še dodatno vstavljen v posebej namenjen prevozni vsebnik.

Prevozi radioaktivnih odpadkov se izvajajo v kombiniranem vozilu, pri katerem je potniški del

strogo ločen od tovornega prostora. Potniški del je ločen s kovinsko steno, ki ščiti voznika in

spremljevalca pred radioaktivnim sevanjem. Tovorni prostor ima posebne izvlečne police z obvezno

in dodatno opremo ter merilne naprave. Vsebnik za prevoze je pritrjen v vozilo s posebnim

vpenjalnim sistemom, ki preprečuje nenaden in nenadzorovan premik tovora med transportom.

Dodatna varnost je zagotovljena še s prečnim drogom, ki preprečuje premik tovora proti potniškemu

delu v primeru nenadnega zaviranja ali trka.



Organizacija prevoza radioaktivnega tovora v cestnem predmetu je opisana na primeru prevoza

radioaktivnih odpadkov, pakiranih v sod, ki ga je treba pripeljati iz točke A v točko B, kar v našem

primeru pomeni iz Nuklearne elektrarne Krško v Centralno skladišče odpadkov Brinje pri Ljubljani.

Pošiljatelj je v tem primeru Nuklearna elektrarna Krško in je dolžna kontaktirati ARAO – Agencijo

za radioaktivne odpadke. Nuklearna elektrarna mora pri ARAO oddati posebno naročilo za prevoz

radioaktivnih odpadkov, komponiranih v sod. Izpolniti in poslati jim mora NEK – obrazec BRINJE-

01-1.

Ko ARAO sprejme naročilo, ugotovi sprejemljivost paketa oziroma v našem primeru soda. Kasneje

sledi dogovor o prevzemu paketa.

Faza priprave prevoza

NEK obvesti ARAO o potrebnem posebnem radioaktivnem prevozu tovora, komponiranega v sodu.

NEK izpolni obrazec BRINJE-01-1. ARAO sprejme naročilo in se pozanima še o dodatnih

dejavnikih ali opozorilih za prevoz radioaktivnega tovora. Cilj prve faze je, da so vsi obveščeni, za

79


kakšen transport in skladiščenje tovora gre. Nuklearna elektrarna mora sporočiti, kolikšna je stopnja

radioaktivnosti tovora, ki je seveda pakiran v embalažo – torej v tem primeru sod. NEK mora

sporočiti natančne podatke zahtevanega prevoza, datum in točen čas nalaganja tega tovora. NEK in

ARAO morata oba zagotoviti ustrezno kvalificirane delavce za namen tega dela (nalaganje,

razkladanje, prevoz). Vsi morajo imeti ADR-potrdilo, ki je specializirano za področje

radioaktivnosti.

Ko so izpolnjene vse zahteve glede usposobljenosti ljudi in so znane vse podrobnosti tovora, lahko

organizator oziroma prevoznik, v našem primeru ARAO, začne izvajati prvo fazo naročila. V tem

primeru je prevoz radioaktivnega tovora razreda 7 dovoljeno dati v promet skladno z ADR-določili.

Agencija jamči, da je vozilo popolnoma tehnično brezhibno in je namenjeno taki vrsti prevoza

(imeti mora veljavni certifikat) in hkrati jamči za usposobljenost svojih voznikov, ki morajo imeti

licence ADR. Vozilo za prevoz takšne vrste tovora mora v tovornem prostoru vsebovati vsebnik, v

katerem se prevaža sod. Vozilo za to vrsto prevoza mora imeti opozorilne table in nalepke za

opozarjanje na radioaktivnost.

Ko so vsa dovoljenja na kupu in urejena, se blago lahko prevzame in sledi faza izvedbe načrta in

naročila, prejetega od NEK.

Faza izvedbe

Voznik vozila za prevoz radioaktivnega tovora v sodu najprej preveri vse ključne dele vozila za

prevoz in vozilo opremi s potrebnimi označbami za prevoz radioaktivnega tovora. Preveri stanje

goriva, stanje pnevmatik, stanje tovornega prostora in stanje vse potrebne opreme, ki jo mora to

vozilo po zakonu vsebovati. Šele nato se lahko odpravi na pot. Lahko se odpravi sam ali z voznikom

spremljevalcem. Prav tako mora preveriti papirje, ki so potrebni za prevoz, naročilnico in svoj

ADR-izpit.

Ko se vsi dokumenti potrdijo, voznik zapelje do naklada za radioaktivne odpadke, kjer ga na to

lokacijo že pred tem usmeri oseba na vhodu v NEK.

Ko se tovor oziroma komponiran sod pravilno naloži v za to namenjen kombi, se lahko začne

izvajanje prevoza po vnaprej načrtovani poti, ki jo vozniku priloži agencija. Pred začetkom prevoza

mora voznik ponovno preveriti stanje vozila, stanje soda in stanje tovornega prostora in pregledati,

ali je tovor pravilno pripet. Če prevoza ne more izvesti po načrtovani poti (v primeru, da je cesta

zaprta itd.), se mora vrniti na izhodiščno točko ali zaprositi ARAO za dovoljenje po drugi prevozni

poti.

Ko to blago varno prispe v Centralno skladišče, kjer ga sprejmejo ter ga varno razložijo in

uskladiščijo, se ta faza zaključi ter sledi zaključna faza.

Zaključna faza

Po končanem prevozu je naloga voznika, da vozilo za seboj počisti in odstrani oznake za nevarnost.

S tem se prevoz zaključi in prav tako se zaključi tudi zaključna faza.

4 REZULTATI IN ZAKLJUČEK

Na cestah je vedno več vozil in s tem tudi več prevozov nevarnih in radioaktivnih snovi oziroma

odpadkov. Zelo pomembno je poudariti, da takšne vrste prevozov prepustimo oziroma zaupamo

strokovnjakom in kvalificiranim voznikom. Takšni prevozi so ob pravem znanju popolnoma

neškodljivi, razen v primeru prometne nesreče. Če se ti prevozi opravljajo neprofesionalno in

prehitro, lahko pride do grozljivih posledic tako za okolje kot tudi za vsa živa bitja, saj radioaktivne

snovi oziroma odpadki lahko popolnoma spremenijo DNK-molekule v telesih živih bitij.

Pomembna dejavnika, ki ju moram omeniti v zaključku, sta vozilo in primerna embalaža za takšne

80

vrste odpadkov. Vozila morajo ustrezati predpisom, ki so standardizirani po ADR-konvenciji. Imeti

morajo opozorilne table, potrebno opremo, biti morajo očiščena in dobro vidna.

Embalaža mora poleg dobrega prevoza opraviti nalogo varovanja in ne razsutja ali razlitja nekega

odpadka med transportom od točke A do točke B. V končni fazi ima embalaža močno varovalno

funkcijo, ki jo lahko opravi le, če je izbrana primerna embalaža.

Splošni zakoni, ki urejajo te vrste prevozov, so: Zakon o voznikih, Zakon o pravilih cestnega

prometa, Zakon o cestah itd. ADR je specifična oznaka Evropskega sporazuma o mednarodnem

cestnem prevozu nevarnega blaga.

Najpomembnejše listine pri teh prevozih so listine, na katerih so navedeni vsi podatki o pošiljatelju,

prevozniku, o tem, za kakšno snov gre, o zahtevani vrsti embalaže, navodila za ukrepanje ob nesreči,

potrdilo o usposobljenosti voznika …

Organizacija in izvajanje takih vrst prevozov sta zelo kompleksna in za to je potrebnega veliko

predhodnega znanja ter prav tako potrpljenja za delo s tako vrsto odpadkov ali blaga.

Prevozov nevarnega blaga v cestnem prometu je vsak dan več. V našem primeru ga bo še več, sploh

če se bodo uresničili načrti glede gradnje drugega bloka NEK. To bo tudi v prihodnje vplivalo na

večji delež take vrste prevozov.

Ugotovimo, da je za korektno in varno izvajanje takšnih vrst nevarnih prevozov pomembno, da

imajo ljudje, ki se s tem ukvarjajo, potrebno znanje in veščine. Seveda je skoraj nemogoče, da bi

vsak posameznik poznal področje prevoza nevarnega blaga v celoti. Zato je zaželeno in

priporočljivo, da se ljudje specializirajo na svojih področjih, saj lahko le na ta način odražajo

pomembno varnost v prometu in zmanjšajo možnost nastanka prometnih nesreč. Vse težave, na

katere lahko naletimo, se pojavijo že v fazi načrtovanja prevoza, zato je pomembno, da takšne vrste

prevoza načrtujemo trezno in premišljeno, upoštevajoč vse dejavnike, ki se nam lahko pripetijo med

postopkom dela. Največja napaka, ki se v dejanskem delu dogaja, so kršitve varnostnih predpisov in

zakonodaje. Ena izmed najpogostejših kršitev pri prevozih nevarnih snovi oziroma odpadkov je

hitrost vožnje, ki je v naši državi že splošen problem.

Popolne varnosti pri prevozih nevarnih snovi ni mogoče doseči, vseeno pa bi se lahko precej

povečala, če bi bil nadzor pristojnih služb še večji, kot je zdaj. Kontrolo prometa lahko izvajajo

policisti, vendar bi morala, če nimajo pravega znanja o tovorih, zraven posredovati tudi inšpekcijska

služba, ki je odgovorna za posamezen prevoz tovora.


[1] NEK Krško, dostop 3. 11. 2020, https://www.nek.si/

[2] Radioaktivnost, dostop 3. 11. 2020, https://sl.wikipedia.org/wiki/Radioaktivnost

[3] Agencija za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, dostop 18. 9. 2022, https://www.arao.si


81


NABAVA, TRANSPORT TER OPTIMIZACIJA SKLADIŠČENJA V

KAMNOSEŠKEM PODJETJU

Borut Vene, Marjan Hočevar

Nabava je ena izmed pomembnejših funkcij vsakega podjetja, ki predstavlja neposredni stik z

zunanjim okoljem. Vanjo so vključeni proces nakupovanja, izbira najboljšega in najugodnejšega

dobavitelja, določanje plačilnih in dobavnih pogojev ter opredelitev potreb.

Transport označuje prenos ali prevoz ljudi oziroma dobrin z enega kraja na drugega. Za transport

so potrebna prevozna sredstva, s katerimi se le-ta opravlja, in infrastruktura, ki transportnim

sredstvom omogoča, da po njej poteka transport na različne načine. Glavni nosilci mednarodnega

transporta so mednarodni cestni transport, mednarodni železniški promet, mednarodni pomorski

promet, rečni transport/pomorski transport, mednarodni letalski promet. Vrste prevoza pa razdelimo

na cestni, železniški, rečni, pomorski, zračni, kombinirani in cevovodni transport.

Naloga skladiščenja je količinsko in kakovostno ohraniti material nespremenjen. Potrebno je

poskrbeti, da material pride do uporabnika nepoškodovan in količinsko ustrezen. Ob prevzemu

materiala od dobavitelja je potrebno pošiljko vizualno pregledati. Zaloge, ki se hranijo v skladiščih,

morajo biti skrbno shranjene ter pripravljene na izdajo v potrebnem času. V samo kategorijo nalog

skladiščenja spada tudi vzdrževanje zalog. Ob prevzemu in skladiščenju je z materialom potrebno

ravnati skrbno, saj lahko ob neustreznem ravnanju povzročimo visoke stroške, kar pa močno vpliva

na gospodarnost podjetja.

Ključne besede: nabava, transport, transportna sredstva, skladiščenje, informacijski sistem

1 UVOD

Skladiščenje oziroma hranjenje materialov je v podjetju velikega pomena. V nadaljevanju

predstavljamo, kako poteka prevzem materiala od prispetja do tega, kam oziroma kako je material

skladiščen v obravnavanem podjetju. Osredotočamo se predvsem na to, zakaj je pomembno, da je

prispeli material ustrezen. Pišemo o vizualnem, kakovostnem in količinskem prevzemu ter postopku

ob nepravilno dobavljenem materialu. Ker se je izbrano podjetje v svojih letih poslovanja močno

razvijalo in povečevalo, so se zaposleni morali soočiti tudi s pomanjkanjem prostora za skladiščenje

svojih materialov.

Posvečamo se temu, kako podjetju pomagati označiti večja skladišča in določiti mikrolokacije za

posamezne materiale. Predlagamo, da najprej določijo in označijo skladišča po nekem zaporedju,

potem pa znotraj posameznih skladišč določijo mikrolokacije ter uvedejo informacijski sistem.

Namen in cilj je osredotočiti se na nabavno, transportno in skladiščno poslovanje omenjenega

podjetja. Opisano je obstoječe stanje skladiščenja v podjetju, nato pa predlagamo optimizacijo načina

skladiščenja, ki bi zaposlenim olajšalo delo, pridobili bi boljši pregled nad zalogo, lažje bi izvajali

inventuro ter prihranili čas pri iskanju potrebnega materiala. Predlagamo označitev vsakega objekta,

v katerem skladiščijo material, da se posamezne lokacije označijo z mikrolokacijami, ki so primerne,

če je potrebno, označiti več različnega materiala na več lokacijah ter uvesti informacijski sistem

(WMS).

82


Nabavo lahko razumemo tudi kot poslovno funkcijo ali proces v vseh podjetjih in predstavlja

neposredni stik z zunanjim okoljem. Glavna naloga nabave je oskrbovanje podjetij s potrebnimi

surovinami, storitvami, različnimi napravami, stroji, energijo itd. Posebej pomembno je, da je

zahtevan oziroma želen material ustrezen in v pravih količinah ter kupljen po idealni ceni. [1]

Da je nabavna funkcija uspešna, so potrebni sodelovanje različnih funkcij v podjetju, interna

transparentnost in prilagajanje ter spreminjanje vsakodnevnih oziroma ustaljenih praks. Potrebno se

je usklajevati z dobavitelji in z njimi imeti korektne odnose – če tega ni, je dobavitelja dobro

zamenjati. V primeru dobro organizirane nabavne funkcije lahko to podjetju predstavlja vzvod

povečanja konkurenčnosti ter dvig dodane vrednosti. [2]

Nabavna funkcija poskrbi, da je podjetje ob pravem času na pravilnem mestu, v ustrezni kakovosti

in ekonomsko upravičeni ceni oskrbljeno z ustreznim blagom. Poznamo tri vrste nabave materiala,

in sicer je to način preskrbe materiala, ki se nanaša na posamezno dobavo določenega materiala,

drugi način je nabava materiala na zalogo, tretji način nabave pa je »just in time« način, s katerim

želimo odpraviti slabosti prejšnjih dveh načinov. [2]

Osnovna naloga nabavnih služb v vsakem podjetju je, da ugotovijo in preverijo potrebe.

Ugotavljanje potreb je zahtevna naloga, ki ponudi osnovne podatke o potrebah proizvodnje in

drugih služb. Preden se potreben material ponovno nabavi, je treba preveriti in upoštevati dejanske

potrebe v tistem času. Dobro je tudi ugotoviti, kolikšen del je mogoče pokriti iz dejanskih zalog, in

na podlagi teh podatkov ugotoviti, kakšno količino je treba nabaviti za nemoteno delovanje. [3]

Transport je beseda mednarodnega pomena, ki je nastala iz latinske besede transportare, kar

pomeni prenašati, in iz novolatinske besede transportus, kar pomeni prevoz, prevažanje, prenašanje.

Ko govorimo o transportu v ožjem smislu, nam omenjen izraz predstavlja dejavnost, ki se kaže tako

na področju tehničnega vidika kot tudi na področju družbenoekonomskega vidika. Da je transport

zelo pomembna dejavnost, so opozarjali že številni avtorji in pisci. [3]

Osnovni pojem skladiščenja je sprejemanje, varovanje in izdajanje materialov ob ustreznem času.

Skladišče je zadolženo za urejanje dokumentacije v zvezi s prejetim in izdanim blagom. Vsa

skladišča morajo biti pregledna in materiali, ki se nahajajo v njih, hitro dosegljivi. Z oblikovanjem

varnostnih zalog premeščamo nihanja v proizvodnji in prodaji. Temeljni cilj skladiščenja je imeti

čim manjše zaloge, ker vse vrste zalog pomenijo večje stroške. Stroškovna funkcija skladišča je

njegova varovalna funkcija. [4]


Izbrano družinsko podjetje je bilo ustanovljeno pred več kot 25 leti. Podjetje izdeluje kakovostne

izdelke (okenske police, stopnice, kuhinjske in kopalniške pulte ter nagrobne spomenike). Izdelke

stalno izboljšujejo, nadgrajujejo in prilagajajo željam kupcev. Poslujejo tako v Sloveniji kot v tujini.

Že od samega začetka stremijo h kakovosti izdelkov, saj ta vodi do dolgoročnih ciljev podjetja. V

izdelkih se prepletajo tri glavne razsežnosti: kamen kot dar narave, dovršena tehnologija in

inovativnost. Ker je na trgu veliko konkurence, podjetje stremi k stalni izboljšavi procesa dela in

skladiščenja.

Glavni cilj podjetja je zaradi velike zaloge kamna do potankosti urediti in prenoviti skladiščne

prostore.


V dotičnem podjetju so imeli v začetku svojega poslovanja način nabave in naročila tak, da se je

enkrat mesečno oz. po potrebi direktor podjetja fizično odpravil do poslovnih partnerjev (največkrat

v bližnje sosednje države) ter si tam sproti ogledal in naročil potreben material. Po ogledu in

pogajanjih se je na podlagi ponujene cene oz. ponudbe odločil po določenem času ter končnemu

83


uporabniku telefonsko sporočil, kakšno količino določenega materiala želi ter jim nakazal avans, za

katerega so se predhodno dogovorili ob samem obisku pri dobavitelju. Po prejetju avansa je

dobavitelj potrebni material pripravil, ga ustrezno zavaroval ter sporočil končnemu uporabniku, da

je želeni material pripravljen za prevzem. Po izdanem računu (napisano na roke, ker še ni bilo

računalnikov) so v podjetju pripravljen material naložili na prevozno sredstvo, ga ustrezno

zavarovali (gre za težek tovor), uredili vse dokumente, ki so potrebni še za sam transport, in ga

odpeljali k naročniku na naslov podjetja. Po letih uspešnega poslovanja in napredni informacijski

tehnologiji so se v podjetju morali prilagoditi sodobnemu načinu poslovanja. Novost je predvsem to,

da ni bilo več potrebnih toliko fizičnih obiskov pri dobavitelju, vendar so se morali naučiti in

navaditi na sodobnejši način poslovanja in komuniciranja. Sedanja praksa nabave in naročanja

poteka večinoma preko informacijske tehnologije.

Ker se je omenjeno podjetje v svojih letih poslovanja močno razvijalo in povečevalo, so se soočili

tudi s pomanjkanjem prostora za skladiščenje svojih materialov. Za prvo skladišče v podjetju so

uporabili domači kozolec, ki tudi danes služi namenu skladiščenja nekaterih materialov. S

povečevanjem obsega dela so bili primorani kupiti sosednja zemljišča, kamor so postavili štiri

šotore, da so lahko začeli skladiščiti vse več potrebnega materiala. Vsak šotor ima površino 500 m 2 .

Podjetje razpolaga z več kot 400 različnimi vrstami kamna (naravni kamen, tehnični kamen). V

skladišču ni zaposlenega nobenega delavca, ampak material prevzemajo sami delavci iz

proizvodnje. Največji problem delavcem iz proizvodnje predstavljajo neoznačene lokacije

potrebnega materiala.

Sedanji način skladiščenja poteka tako, da novo prispeli material uskladiščijo tja, kjer je največ

prostora, in nimajo določenih ter označenih lokacij. Ker imajo na voljo res veliko različnih vrst in

dimenzij materialov, velikokrat nastane težava pri iskanju tisti čas potrebnega materiala.

4 REZULTATI

Predlagali smo optimizacijo skladiščenja v izbranem podjetju. Obravnavali smo sistem za označitev

lokacij, mikrolokacij in uvedbo sistema za upravljanje skladišča (WMS). Da so podatki in

informacije o stanju skladišča točni, je potrebna informacijska tehnologija. Živimo v dobi napredne

računalniške tehnologije, v dinamičnem okolju, ki stremi k stalni prilagoditvi okolja. Dosedanji

način prevzema blaga v izbranem podjetju skozi čas ni prinesel veliko sprememb. Zaradi hitre

širitve podjetja je potrebno poiskati primerno rešitev za ustreznejše in lažje iskanje materialov v

skladiščih ter pregledu zaloge.

Potrebno bi bilo vztrajati pri uvedbi informacijskega sistema v podjetju, ker bi s tem prihranili čas

pri iskanju materiala za proizvodnjo in tudi povečali preglednost nad materiali.

Glede na trenutno stanje skladiščenja bi bila ena izmed rešitev ta, da se določijo oznake šotorov,

oznake skladiščnih mest, ki so locirani pred delavnicami, in določitev lokacije za materiale, ki so

hranjeni na prostem, kot tudi določitev njihovih mikrolokacij.

V omenjenem podjetju razpolagajo s štirimi približno enako velikimi pokritimi in zaprtimi šotori,

kar je prikazano na sliki 1, v katerih hranijo in skladiščijo na vremenske pogoje občutljivejši

material. Tam hranijo tudi material, ki ima večjo vrednost od ostalih materialov. Za lažje in

preglednejše skladiščenje in kasnejše iskanje materialov bi označili šotore, prikazane na sliki 2, in

njihove mikrolokacije po naslednjem načinu.

84

Slika 1: Industrijski šotor za shranjevanje materialov [5]

Slika 2: Industrijski šotor kamnoseškega podjetja

Ob vstopu v prostor šotora se stojala za kamen (kavalete) razprostirajo na desno in levo stran šotora.

Za vse štiri šotore bi predlagali označitev lokacij, in sicer:

−

−

−

−

Š1/D/1 (Šotor 1/desna stran/1. stojalo),

Š1/L/1 (Šotor 1/leva stran/1. stojalo),

Š2/D/2 (Šotor 2/ desna stran/2. stojalo),

Š3/L/6 (Šotor 3/ leva stran/ 6. stojalo),

− Š4/D/15 (Šotor 4/ desna stran/15. stojalo) itd.

Na predlagan način bi vsak šotor (Š1, Š2, Š3 in Š4) zapolnili z materialom do zapolnitve vseh mest,

ki jih je v vsakem šotoru na vsaki strani po 15.

Za vse materiale, ki so skladiščeni pred delavnico, predlagamo sledeče oznake za lažje iskanje. Ti

materiali so zloženi na kavaletah. Material (plošče) je naložen pokončno in plošče slonijo ena ob

drugi na obeh straneh kavalete. Število kavalet na dvorišču je 20. Na njih se hranijo oziroma so

zloženi materiali, ki se največ uporabljajo pri njihovi proizvodnji. Tam so zloženi zato, da je z njimi

čim manj manipulacij.

Predlog označitve za kavalete na dvorišču:

−

DK1/L (kavaleta 1 na dvorišču/leva stran),

− DK1/D (kavaleta 1 na dvorišču/desna stran) itd.

Kavaleta, ki je prikazana na sliki 12, je neke vrste paleta, ki se uporablja za podpiranje teže in

ohranjanje stabilnosti materialov, ki so zloženi na njih.


85


Slika 12: Kavaleta [6]

V omenjenem podjetju imajo na dvorišču vzporedno z delavnico nameščene kavalete eno ob drugi

po celotni dolžini dvorišča.

Vsi materiali, ki so odporni na vlago in temperaturo, so skladiščeni na prostem po celotni prosti

zunanji površini okoli delavnice. Omenjeni materiali, ravno tako kot ostali materiali, nimajo

določenih oznak in mikrolokacij. Materiali so zloženi na enak način kot materiali, ki so skladiščeni

na dvorišču pred delavnico – na kavaletah.

Za lažje skladiščenje in iskanje le-teh predlagamo sledeči način označevanja:

− P/D/K1 (Prosto/desna stran/kavaleta 1),

− P/L/K1 (Prosto/leva stran/kavaleta 1) itd.

Zunanji prostor je v obliki pravokotnika, tako da so kavalete prav tako postavljene na levo in desno

stran. Med njimi je dovolj prostora za manipulacijo z različnimi manipulacijskimi sredstvi. Na levi

in desni strani je prostora za 15 kavalet, kar skupno predstavlja 30 kavalet.

WMS se uporablja za sisteme vodenja skladišč, nudi informacijsko podporo logističnim procesom v

skladišču (prevzemu materialov v skladišču, določitvi mesta skladiščenja). Da se projekt ustrezno

vpelje v podjetje, je potrebno najprej izvesti pregled obstoječega stanja v podjetju – preverjanje

lokacije, pregled obstoječega informacijskega sistema ter kontrolo ustreznega načina skladiščenja

materiala. V primeru, da bi se izbrano podjetje odločilo za uvedbo informacijskega sistema, bi

najprej uvedli poizkusno dobo za obdobje šestih mesecev, pri kateri bi izvajali izobraževanje in

ugotavljali pomanjkljivosti tega sistema, ki bi jih skušali sproti odpravljati. V uvedbi

informacijskega sistema vidimo veliko prednosti pri sami preglednosti zaloge na lociranih

skladiščnih enotah.

Pri uvedbi informacijskega sistema v podjetje bi se vsi podatki urejali avtomatsko, kar pomeni, da bi

bil material vnesen v sistem. Ta bi določil količino zaloge v skladiščih in lokacijo, kjer se material

nahaja. S tem bi pridobili čas in dobro organizacijo poteka dela v skladiščih, kar pa je v tem primeru

zelo pomembno.

Uvedba ureditve skladiščnih lokacij in vpeljava informacijskega sistema bi v podjetje prineslo

boljšo organiziranost dela in zmanjšal bi se čas iskanja materiala. S tem bi pridobili večje

zadovoljstvo in produktivnost delavcev v proizvodnji kot tudi boljšo ekonomičnost podjetja.

Z uvedbo informacijskega sistema (WMS) bi se v podjetju izboljšala učinkovitost dela in obenem

tudi zanesljivost. Podjetje bi prihranilo čas in stroške. Največja pridobitev za podjetje bi bil čas, ki

ga delavec iz proizvodnje porabi za iskanje potrebnega materiala (kamna).

86

Pridobljene prednosti:

−

−

−

−

znane lokacije materiala,

prihranek časa delavca,

zadovoljstvo vseh zaposlenih,

nadzor nad količinami materiala,

− ustrezna določitev skladiščnega prostora.

V podjetju je zaposlena oseba, ki se ukvarja z risanjem načrtov izdelka, ki si ga kupec želi, da mu ga

izdelajo. Zaposleni mora na podlagi želja stranke izrisati načrt, obenem pa oceniti, ali je materiala, ki

ga potrebujejo za dotični izdelek, dovolj. To bi v optimiziranem načinu zaposleni pregledal preko

predlaganega informacijskega sistema. Zaposleni bi vse to strnil v delovni nalog, na katerem sta

načrt in lokacija potrebnega materiala, ter to predal zaposlenemu v proizvodnji. Zaposleni v

proizvodnji bi na podlagi delovnega naloga razbral, na kateri lokaciji se nahaja potrebni material za

izdelavo končnega izdelka.

5 ZAKLJUČEK

Predlagali smo optimizacijo skladiščnih prostorov v podjetju. V teoretičnem delu smo predelali

različno literaturo na temo nabave, transporta in skladiščenja. V praktičnem delu članka smo

predstavili skladiščno poslovanje v izbranem podjetju. Opisali smo potek nabave materiala, transport

in prevozna sredstva. Preučili smo optimizacijo skladiščenja ter uvedbo informacijskega sistema, ki

je izdelan za podporo skladiščem.

Z optimizacijo skladišč in uvedbo informacijske tehnologije smo ugotovili, da bi bil za podjetje to

velik doprinos. Podjetje bi ob tej optimizaciji pridobilo veliko prednosti, namreč povečali bi

zadovoljstvo zaposlenih in njihovo produktivnost kot tudi zmanjšali stroške dela, saj bi se izognili

nepotrebnemu iskanju potrebnega materiala za delo.

Namen članka je prikazati rešitev za trenutni način skladiščenja z bolj optimiziranim načinom

skladiščnega poslovanja, ki bi pripomogel k bolj uspešnemu in učinkovitemu razvoju podjetja.


[1] Nabava, dostop 8. 11. 2022, https://sl.wikipedia.org/wiki/Nabava

[2] B. Žibert, Nabavna funkcija, dostop 8. 11. 2022, https://izvozniki.finance.si/8964036/ Nabavna

-funkcija-lahko-pomeni-mocan-vzvod-povecevanja-konkurencnosti

[3] B. Lipičnik, Organizacija podjetja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 1999.

[4] K. Logožar, Poslovna logistika (elementi in podsistemi). Narodna in univerzitetna knjižnica,

Ljubljana, 2004.

[5] Industrijski šotor, dostop 14. 1. 2023, https://www.riko-kor.si/sl/strojni-park/notranji-transport/

industrijski_sotor/

[6] Kavalete in stojala, dostop 14. 1. 2023, https://www.teal-slo.si/kavalete-stojala-382erjavi.html


87


TRANSPORT KRITIČEGA BOLNIKA

Nina Bregant, mag. Marino Medeot

Prispevek opisuje problematiko logistične oskrbe kritičnih bolnikov z vidika transporta. Podrobno

sta definirana status kritičnega bolnika in tehnologija dela zdravstvenega osebja, vezano na

logistične podporne postopke usmerjena v hitro in učinkovito reševanje in zaščito življenja. V

prispevku je prikazan poseben transporta kritičnega bolnika z ECMO-napravo.

Ključne besede: reševalni transport, kritični bolnik, helikopterski transport

1 UVOD

Kritičen bolnik je bolnik, ki potrebuje nadzor in vzdrževanje vseh življenjskih funkcij v kritičnih

stanjih. Tak bolnik mora imeti ob sebi aparaturi za reanimacijo, stalen nadzor nad vitalnimi znaki in

za to usposobljeno ekipo za 24. [1]

Transport je ključnega pomena pri oskrbi kritično bolnega bolnika pri zdravljenju v enoti

intenzivnega zdravljenja. Pri takem bolniku se vedno bolj pogosto srečujemo z zahtevami po

preiskavah in postopkih, ki jih ni mogoče opraviti znotraj Centra intenzivne terapije, zato je

potrebno takega bolnika transportirati, vendar pa moramo še vedno pretehtati, kakšne so koristi

takih preiskav, saj pri takem prevozu tvegamo nevarnosti za bolnika in njegovo življenjsko

stanje. Transport bolnika opravimo z namenom diagnostičnih in/ali terapevtskih posegov, kar

pomeni, da je trajanje začasno in se po končanem postopku bolnik vrne nazaj v intenzivno terapijo.

Pri trajnem transportu se ta izvaja z namenom, da bolnika premestimo z ene lokacije na

drugo. Bolnišnični transport je ključnega pomena, saj je brez njega velika verjetnost, da bo prišlo do

neželenega dogodka, ki lahko vpliva na poslabšanje zdravstvenega stanja in/ali smrt takšnega

kritično bolnega bolnika, lahko pa privede tudi do podaljšanja bivanja v intenzivni enoti. Transport

pacientov razdelimo na tri kategorije – primarni, sekundarni in znotraj bolnišnični transport. O

primarnem transportu govorimo, ko pacienta transportiramo od točke predhodne bolnišnične oskrbe

z mesta poškodbe ali bolezni do bolnišnice. Sekundarni transport vključuje medbolnišnični transfer,

to pomeni prevoz pacientov, ki so že v bolnišnici, v drugo bolnišnico s primernejšimi zmogljivostmi

za njihovo oskrbo in ravnanje z njimi. [2]

Cilj prispevka je prikazati in raziskati transport kritičnega bolnika, njegovo pripravo pred

transportom in potek premeščanja bolnika. Pri premeščanju je pomembno skrbno načrtovanje

transporta kakor tudi možnih neželenih dogodkov, s katerimi se srečamo med transportom,

pomemben je tudi hitri odziv medicinskega osebja med neželenim dogodkom. Pri premeščanju

bolnika vedno stremimo k čim hitrejšemu in varnemu transportu, da ne bi ogrozili njegovega

zdravstvenega stanja, s tem pa povzročili poslabšanje le-tega ali celo smrt.


Da bi kritičnega bolnika uspešno premestili iz ene ustanove v drugo, uporabljamo zunanji transport.

Bolnika največkrat premeščamo s pomočjo zunanjega transporta, ker mu v trenutni ustanovi ne

moremo zagotoviti primerne zdravstvene oskrbe, ki bi jo tak bolnik potreboval, saj s tem lahko

ogrožamo njegovo zdravstveno stanje. Ko bolnika premeščamo iz ene točke na drugo, vedno

pomislimo na njegovo varnost; pomembno je, da skrbno načrtujemo tak transport in mu zagotovimo

čim bolj podobne pogoje, kakor jih zagotavljamo v bolniški sobi.

V zunanji transport uvrščamo transport z reševalnim vozilom in helikopterski prevoz.

88

Kritičnega bolnika premeščamo z namenom, da bi bolniku zagotovili diagnostično-terapevtske

posege, ki mu jih v trenutni ustanovi ne moremo zagotoviti, torej da bi bolnika uspešno premestili iz

ene ustanovo v drugo. Največkrat uporabimo reševalno vozilo.

Kritično bolnega lahko premestimo z reševalnim vozilom, za to pa je potreba ekipa, ki jo sestavljajo

zdravnik, reševalec in medicinska sestra. Bolnika premeščamo z nujnim reševalnim vozilom, saj

ima nenujno reševalno vozilo pomanjkljivo opremo.

Ko govorimo o helikopterskem prevozu, le-tega umeščamo v zunanji transport.

Glede vrst helikopterskega reševanja poznamo tri kategorije, ki se vključujejo v obstoječi sistem

NMP, to pa so primarni, sekundarni in terciarni transport. Primarni transport je polet helikopterja

direktno na mesto dogodka brez vključevanja enot NMP z reševalnim vozilom. Sekundarni

transport je polet helikopterja na mesto nesreče in prevzem pacienta od enot nujne medicinske

pomoči. Terciarni transport je prevoz bolnikov med bolnišnicami. Pri helikopterskem transportu se

lahko srečamo tudi s kvartarnim transportom, kar pa pomeni prevoz bolnika po zraku na daljše

razdalje zaradi socialnih razlogov ali v primeru premestitve na nižji nivo oskrbe. [3]

Ko govorimo o medbolnišničnem transportu, se po navadi srečamo z ekipo HNMP, ki pa

nemalokrat sodeluje z LPE in SV. V Sloveniji imamo na voljo več vrst helikopterjev, pri PLE se

srečamo s helikopterji, kot so Agusta Bell AB-121, Agusta Bell AB-412, Agusta A-109E Power, pri

VS se pa srečamo z Bell AB-412. [3]

Slika 1: Helikopter Bell 412 [4]

Da pride do helikopterskega transporta, moramo poznati bolezenska stanja in okoliščine za

nadaljnje medicinske ukrepe, kot so izčrpane diagnostične ali terapevtske metode v bolnišnici, hudi

pooperativni zapleti (respiratorni, cirkulatorni ...), hudi posttravmatski zapleti, ruptura anevrizme

aorte – disekcija, huda poškodba glave, poškodbe hrbtenice, akutne subarahnoidne krvavitve,

transport hudo poškodovanih in kritično bolnih otrok (nad 1 letom starosti), zapleti v nosečnosti,

transplantacija, hude opekline, odpoved dihal ali cirkulacije, hude poškodbe prsnega koša, akutna

odpoved jeter, hude zastrupitve, možganska kap, akutni koronarni sindrom – katetrski laboratorij,

ter potreba po IABČ, ECMO, LVAD. [5]

Ko govorimo o sekundarnem helikopterskem transportu, govorimo o določenih primerih, ko bolnika

transportiramo za nadaljnje zdravljenje in/ali potrebno diagnostiko v večje specializirane centre s

helikopterjem. Za takšne prevoze je pomembno, da je osebje specializirano in ima znanje s področja

intenzivne terapije.

Pri sekundarnem helikopterskem transportu ima ključno vlogo helikopterska služba Univerzitetnega

kliničnega centra, saj opravlja medbolnišnične – sekundarne prevoze bolnikov, ki potrebujejo

nadaljnjo diagnostično – terapevtsko obravnavo v drugih specializantih centrih. Nemalokrat se


89


srečajo z izzivi, kot je primer transplantacije pljuč, saj je potrebno takega bolnika odpeljati v tujino,

npr. na Dunaj, ker je večinoma to nujni poseg, ki se ga ne more točno časovno predvidevati; zaradi

možnosti slabega vremena ali temnega dela dneva lahko bolnika premestimo z reševalnim vozilom

ali z letalom. [6]

Medicinska ekipa Helikopterske službe Kliničnega centra je dopoldne v Kliničnem centru, v

popoldanskem času pa je v pripravljenosti na domu. Zdravnik in medicinska sestra sta dosegljiva po

mobilnem telefonu. [6]

Transporte helikopterske službe Kliničnega centra opravljajo s helikopterjem in ekipo Slovenske

vojske le v primeru, da ekipa Kliničnega centra ni dosegljiva oz. je na terenu ekipa LPE. [6]

Življenjsko ogroženi bolniki iz različnih vzrokov potrebujejo transport med oddelki znotraj iste

bolnišnične ustanove. Bolnik je z Oddelka za intenzivno zdravljenje (OIZ) napoten v drugo enoto

zaradi novonastalega zapleta, ki zahteva obravnavo na drugem OIZ, na operativni poseg ali drug

poseg, ki je nujen v času obravnave in ni izvedljiv na OIZ, kjer je hospitaliziran, ali pa gre za prevoz

bolnika na diagnostične, najpogosteje radiološke preiskave. Razlog prevoza življenjsko ogroženega

bolnika je potrebno vedno strokovno utemeljiti in pretehtati, ali pričakovane koristi postopka

prevladajo nad tveganjem, ki ga za bolnika predstavlja transport. Zaradi novonastalega zapleta, ki

bolnika neposredno življenjsko ogroža, kritično bolne transportiramo tudi z navadnih oddelkov na

OIZ. Ker je prevoz življenjsko ogroženih bolnikov lahko povezan z dodatnimi zapleti in s

škodljivimi posledicami za njihovo zdravje, se moramo zdravstveni delavci v procesu transporta

držati protokolov in priporočil. Njihov namen je nuditi pogoje, ki so kritično bolnim zagotovljeni na

OIZ. Potrebna je ustrezna in brezhibna tehnična oprema za nadzor vseh pomembnih življenjskih

funkcij med transportom in seveda strokovno usposobljeno osebje, ki bolnika pripravi, med

transportom nadzoruje in ponovno oceni njegovo stanje ob predaji ali vrnitvi na oddelek. [7]

3 ESPERIMENTALNI DEL

Pri kritičnem bolniku je potrebno biti pazljiv pri pripravi, kako organiziramo prevoz, pomemben pa

je tudi dogovor med člani tima, ta pa vključuje zdravnika, vodjo tima zdravstvene nege ter

medicinsko sestro. Zdravnik obvesti vodjo tima, ta naprej odvesti medicinsko sestro, da se bo

bolnika transportiralo. Zdravnik nadaljuje dogovor z diagnostiko oz. tam, kamor naj bi bolnik odšel

na preiskavo, zdravnik se dogovori za termin oz. točen čas, s tem da planira tudi transportni čas, ki

ga bolnik potrebuje do dotične preiskovalne enote. V primeru, da mora oditi bolnik na operacijo, se

prav tako upošteva priprava pacienta. Vodja tima ali medicinska sestra pripravita vse pripomočke,

kot so mehanski prenosni ventilator, monitor, dihalni sistem, ambu, kisikovo jeklenko, ki mora biti

primerno polna, ter pripravi tudi vso potrebno dokumentacijo (temperaturni list, laboratorij ter

ostalo dokumentacijo, ki govori o bolnikovem trenutnem zdravstvenem stanju). S transportno

službo se dogovori za čas odhoda in za potrebno število spremljevalcev, po navadi so to bolničarji.

Zdravnikova naloga je tudi, da medicinsko sestro obvesti o uporabljenih zdravilih za sedacijo,

mišično relaksacijo in analgezijo, obvesti jo tudi, katera zdravila oz infuzijske raztopine se

preklopijo preko infuzijskih črpalk tudi med transportom. Medicinska sestra ustrezno pripravi

bolnika za varen transport. Pomembna je tudi priprava vseh pripomočkov, kot so drenažni sistemi,

infuzijske črpalke, monitor, žilni katetri, elektrode za merjenje znotrajlobanjskega tlaka in ostali

pripomočki za varen transport pacienta ter dokumentiranje vseh aktivnosti, ki so bile izvedene.

Vemo, da tudi med transportom kritično bolne osebe pride do neželenih dogodkov, ki lahko

privedejo do poslabšanja zdravstvenega stanja ali celo smrti. Pomembno je, da vnaprej predvidimo

in planiramo možne neželene dogodke, ki se lahko zgodijo med transportom takšnega bolnika.

Pomembno je, da je osebje za take situacije dobro strokovno usposobljeno ter kako odreagira na

neželeno situacijo. Neželene dogodke delimo na blage in resne.

90

Blagi neželeni dogodki so tisti, ki privedejo do upada življenjskih funkcij, vendar pri tem ne

ogrozijo bolnikovega življenja (zamašitev NGS).

Resni neželeni dogodki so tisti, ki bolniku ogrozijo njegovo zdravstveno stanje in pri tem lahko

vodijo v smrt, pri čemer pa takšni bolniki potrebujejo takojšno nujno medicinsko pomoč (izpad

endotrahealne kanile).

Ko premeščamo takšnega bolnika, moramo imeti v mislih, da imamo kot povprečni čas načrtovanja

takšnega transporta na voljo le 35 minut, za urgentnega bolnika pa le 12 minut časa. [2]

Med samim transportom kritičnega bolnika se lahko srečamo tudi s posebnostmi, kakor je transport

bolnika z ECMO-napravo.

ECMO je zunajtelesna membranska oksigenacija, je oblika zdravljenja, s pomočjo katere zajamemo

neoksigenirano kri iz venskega sistema, jo pošljemo skozi membranski oksigenator, kjer pride do

izmenjave plinov, jo oksigeniramo in skozi venski oz. arterijski sistem vračamo v telo. Uporablja se

kot popolna ali začasna mehanska podpora pljuč in/ali srca, in sicer takrat, ko gre za hudo srčno in

pljučno disfunkcijo in se telo ne odzive več na druge podporne oblike zdravljenja, kot sta na primer

uporaba intraaortne balonske črpalke in ventilacijske podpore. Služi kot most do izboljšanja srčne in

pljučne funkcije ali do presaditve organa. Z ECMO lahko popolnoma in/ali delno nadomestimo

funkcijo prizadetih pljuč ali srca. Pri podpori VV (veno-venski) ECMO zagotavljamo zunajtelesno

oksigenacijo pri dihalni odpovedi, pri VA (veno-arterijski) ECMO pa zagotavljamo popolno

zunajtelesno podporo cirkulaciji in respiraciji. Kri se definira preko kanil, ki so velikosti 22–30 Fr,

vračamo pa jo preko kanil velikosti 15–23 Fr. Za črpanje in vračanje krvi uporabljamo centrifugalno

črpalko. Kri se oksigenira v membranskem oksigenatorju, ki je sestavljen iz votlih vlaken

polimetilpentena, ki ima majhen upor in veliko zmogljivost. [8]

ECMO delimo na VA (veno-arterijski) ter na VV (veno-venski). Razlika med njima je, da pri VA

ECMO kanile vstavimo preko velike vene, po navadi skozi femoralne vene, do vtočišča spodnje

vene kave v desni atrij, iz katere dreniramo kri s pomočjo črpalke, in jo preko oksigenatorja

vračamo po kanili, ki je vstavljena v veliko arterijo, kot so arterija femoralis, arterija carotis ter

arterija subclavia. Pri VV ECMO kanilo vstavimo preko velike vene, ponavadi skozi femoralne

vene do vtočišča spodnje vene kave v desni atrij. S pomočjo črpalke jemljemo deiksigenirano kri in

jo preko oksigenatorja vračamo po drugi kanili, običajno preko jugularne vene do vtočišča zgornje

kave v desni atrij. [8]


Slika 2: ECMO naprava in njene komponente [9]

Da bi takšnega bolnika transportirali, je zelo zahteven proces in predstavlja zelo visoko tveganje za

bolnika. Pri bolniku, ki je hemodinamsko nestabilen, moramo razmisliti in pretehtati, ali je določen

diagnostični postopek pri njem nujno potreben. Indikacijo za poseg, kot je katetrizacija srca ali CT,

za katerega potrebuje transport, odloči lečeči zdravnik. Vsakič, ko se bolnika premika, imamo večjo

91


možnost tveganja za neželene zaplete, ki bi lahko ogrozili njegovo življenje, najbolj pa se bojimo

izpada kanile ali krvavitev.

Za uspešen transport takšnega pacienta potrebujemo zdravnika specialista, zdravnika specializanta,

dva tehnika zdravstvene nege ali dve diplomirani medicinski sestri, perfuzionista ter transportnega

delavca. [8]

Ko lečeči zdravnik obvesti vodjo zdravstvenega tima in tehnika zdravstvene nege oz. medicinsko

sestro, ki obravnava oz. vodi tega bolnika, ta pripravi vse, kar je potrebno, za tak transport bolnika.

To vključuje prenosni monitor, ki vključuje defibrilator, ambu, večje število večjih prijemalk

(peanov), prenosne jeklenke s kisikom, prenosni respirator, rezervno ECMO-črpalko, reanimacijski

voziček ter infuzije v primeru, če bi iztekle med transportom. Od bolnika odklopimo vse potrebne

infuzije, vendar moramo biti pazljivi pri venskih kanilah, ki imajo konico blizu drenažnih kanil

ECMO-sistema, saj zaradi visokega pritiska podtlaka lahko povleče zrak, kar lahko povzroči zračno

embolijo, ki je lahko za bolnika usodna. Bolnika preklopimo na prenosni monitor ter ga namestimo

v hrbtni položaj. Ko ga namestimo, bolnika pokrijemo z dodatnimi rjuhami, vendar smo pri tem

pozorni, da ne pokrijemo vbodnih mest kanil zaradi izpada le-teh ter krvavitev. Bolnika preklopimo

na respirator, tik preden se začne s transportom. Perfuzionist preklopi oksigenator na transportno

jeklenko, nato se lahko transport takega bolnika začne. [8]

4 REZULTAT

Cilj in namen transporta kritičnega bolnika je zagotovitev diagnostično-terapevtskih pregledov in/ali

posegov, ki jih bolnik potrebuje, da bi izboljšali njegovo zdravstveno stanje.

Pri transportu takega bolnika je pomembno, da skrbno načrtujemo transport, da izberemo pravilno

opremo in pravilno usposobljen oziroma izobražen kader, ki naj bo usposobljen za delo v enoti

intenzivne terapije, saj za umrljivost takega bolnika obstaja večje tveganje.

Pri transportu takega bolnika moramo poznati Minimalni kontrolni standard za transport kritičnih

bolnikov. Ta standard vsebuje in zajema seznam, katere minimalne opreme in zdravila potrebujemo,

da bomo takšnega bolnika varno transportirali. Kontrolni standard daje poudarke oksigenaciji,

prostim dihalnim potem, spremljanju vitalnih življenjskih funkcij, kako učinkujejo zdravila,

potrebna za reanimacijo in stabilizacijo bolnika, ter kako nadaljnjo vzdržujemo vitalne življenjske

funkcije. [2]

5 ZAKLJUČEK

Da bi kritičnega bolnika pravilno transportirali in s tem ne bi povzročili poslabšanja zdravstvenega

stanja, je potrebno znanje celotne ekipe iz intenzivne terapije, potrebna sta tudi natančno

načrtovanje poti ter komunikacija vseh udeleženih. Vsaka oseba, ki je vključena v tak transport, ima

svojo določeno nalogo, ki se jo mora držati ter jo izvesti pravilno. Med člani je zelo pomembna

komunikacija, da transport poteka varno ter hitro. Tudi v primeru nenadnega poslabšanja

zdravstvenega stanja stremimo k temu, da bi se bolnika čim hitreje stabiliziralo. Med transportom je

pomembno, da obvestimo drugo ustanovo oz. oddelek, kamor se bo premestil bolnik, da sta bolnik

ter ekipa na poti. Pomembna je tudi prava izbira načina transporta, ki pa mora vključevati pravilno

in delujočo opremo. Pomembno je, da s pravo izbiro načina transporta upoštevamo tudi navodila,

kako pripraviti bolnika in pripomočke za transport in kako delovati med transportom. Ključnega

pomena je, da ima osebje, ki transportira takšnega bolnika, znanje intenzivne terapije. Ko bolnika

predamo drugi ekipi, je izredno pomembna dokumentacija kakor tudi ustna predaja bolnika drugi

ekipi. Ta ustna predaja naj vključuje vse posebnosti, ki so se dogajale med transportom, in

posebnosti med bivanjem na oddelku intenzivne terapije.

92


[1] M. Drnovšek, Organizacija enote za intenzivno nego na ginekološkem oddelku KC v

Ljubljani, dostop 27. 1. 2023, https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/

article/download/1157/1106/

[2] Z. Panić in L. Vidmar, S. Pivač, S. Kalender Smajlović, A. Černoga, K. Skinder Savić, dr. S.

Hvalič Touzery in izr. prof. dr. B. Skela Savič, (ur), Izbrane intervencije zdravstvene nege –

teoretične in praktične osnove za visokošolski študij zdravstvene nege, (str. 254–259),

Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego, 2013.

[3] V. Anderle, Helikopterski transport: Helicopter transportation, v: Urgentni pacient – znanje za

kakovostno in varno oskrbo: Ⅱ kongres MS in ZT v urgenci, 2011, str. 63–68.

[4] Slovenska vojska, letalstvo, dostop 27. 1. 2023, https://www.slovenskavojska.si/oborozitev-in

-oprema/letalstvo/

[5] Ministrstvo za zdravje RS, Indikacija za sekundarni helikopterski transport in način aktivacije,

dostop 27. 1. 2023, https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/Organizacijazdravstvenega-varstva/NMP/a77f8c93c8/Indikacije-za-sekundarni-helikopterski-transport-innacin-aktivacije.pdf

[6] A. Mrvar Brečko, Sekundarni helikopterski transport, v: Urgentni pacient – znanje za

kakovostno in varno oskrbo: Ⅱ kongres MS in ZT v urgenci, 2011, str. 69–71.

[7] S. Jereb in J. Perme, Znotrajbolnišnični transport kritično bolnih bolnikov, v Obzornik

zdravstvene nege, 49(3), 2015, str. 233–239.

[8] Ž. Vrhovnik in Z. Topić, Transport življenjsko ogroženega bolnika – transport bolnika z

ECMO, v Urgentni pacient – znanje za kakovostno in varno oskrbo: Ⅱ kongres MS in ZT v

urgenci, 2011, str. 151–155.

[9] ECMO v Sloveniji, Kaj je ECMO, dostop 8. 1. 2023, http://ecmo.si/sl/kaj-je-ecmo.html


93

ELEKTRO IN PNEVMATSKO PROJEKTIRANJE

MANIPULATORJA

Nenad Rađenović, Matevž Čadonič

V članku je predstavljen način izdelave pnevmatskega in elekro načrta za avtomatizirano linijo

TREG, kjer se bo nadgradila postaja za končno kontrolo nosilca baterije. Vsaka neustrezna izbira

ali napačen izračun uporabljenih komponent lahko privede do nepravilnega ali nepredvidljivega

delovanja, zato je zelo pomemben del vsakega projektiranja, tudi izbor varnostnih komponent.

Uporabljena je bila kombinacija različnih varnostnih komponent, deloma zaradi njihove vloge

deloma zaradi učinkovitejšega varovanja ljudi in opreme.

Ključne besede: avtomatizacija, strojegradnja, projektiranje, varnost strojev

1 UVOD

Nosilec baterije je eden izmed najpomembnejših delov električnega avtomobila Volvo. Celotna

sestava nosilca baterije je sicer avtomatizirana, lahko pa se zgodi, da pride do napake pri izdelavi

posameznih komponent, izbrizgov pri varjenju ali slabo nanešene tesnilne mase. Zaradi

zagotavljanja 100 % kakovosti končnega izdelka se vsak kos pregleda in po potrebi popravi. Pregled

in popravilo je izvedeno ročno. Z ročnim dvigalom se kos prestavi iz namenskega vozička na

obračalno mizo, kjer se kos pregleda za prisotnost poškodb, izbrizgov od varjenja in slabo nanešene

mase za tesnjenje sklopa. Kontrola se izvaja v treh skupinah po pet delavcev. Čas za pregled in

popravilo ni problematičen, večji problem je čas, porabljen za premik kosa iz namenskega vozička v

obračalno mizo in nazaj, saj je njegova masa 173 kg. Z namenom povečanja produktivnosti in

lažjega dela delavcev bomo obstoječo linijo nadgradili in celoten proces manipulacije kosa zaradi

potreb kontrole in popravila avtomatizirali. S pomočjo avtomatsko vodenega vozička (AGV) bomo

pripeljali namenske vozičke v sušilno komoro, kjer bo čas strjevanja tesnilne mase zmanjšan, nato

pa s pomočjo voznih enot vozičke premaknili v linijo TREG, kjer bo robotska roka premaknila kose

na tri servo gnane obračalne mize, na katerih bodo delavci lahko brez fizičnega napora preverili

kakovost nosilca baterije in odpravili morebitne nepravilnosti.

Študijski program MEHATRNONIKA

2 UPORABLJENE VARNOSTNE KOMPONENTE

S projektiranjem strojev se med ostalim določijo vse mehanske in električne komponente.

Neustrezna izbira komponent lahko privede do nepravilnega delovanja in v skrajnem primeru tudi

do hudih poškodb ljudi ter opreme, zato ima pri projektiranju varnost strojev najvišjo prioriteto.

Na liniji TREG (slika 1) bomo avtomatizirali proces manipulacije nosilca baterije (slika 2) v končni

kontroli.

95

Študijski program MEHATRONIKA

Slika 1: Linija TREG

Slika 2: Položaj nosilca baterije v podvozju avtomobila [1]

Na podlagi izkušenj projektiranje začnemo s pnevmatsko shemo (slika 3), saj je z ustrezno

postavitvijo osnovna logika delovanja stroja že določena. Če primerjamo pnevmatsko shemo s

predogledom linije (slika 1), lahko opazimo, da se postavitev pnevmatskih elementov pravzaprav

ujema z dejansko postavitvijo linije.

96

Slika 3: Razporeditev pnevmatskih komponent

Najosnovnejša varnostna komponenta je gobasta tipka za izklop v sili, ki mora biti nameščena na

vidnem in dostopnem mestu. Namenjena je izrednim dogodkom, ob pritisku nanjo se mora odklopiti

napajanje, zapreti glavni dovod zraka in odzračiti celoten sistem. S tem se v trenutku zaustavijo vsa

morebitna gibanja.

Varnostna svetlobna zavesa se uporablja tam, kjer je zahteva za večkratni dostop v nevarno območje

stroja. Njena prednost je, da je ne moremo enostavno izklopiti, kot se lahko zgodi pri varnostnih

ključavnicah.

Varnostni skener varuje območje, ki ga lahko nastavimo v odvisnosti od naših zahtev. Uporabili smo

dva varnostna skenerja SICK (slika 4), postavljena križno, ker z enim ne bi mogli pokriti celotnega

območja.

Varnostna ključavnica je namenjena za preprečitev dostopa v nevarno območje stroja ali naprave, ko

je le‐ta v avtomatskem načinu delovanja ali ko obstaja možnost za poškodbe ljudi. Ker imamo v

našem primeru vakuumsko prijemalo robota, na katerem obstaja možnost, da pride do padca kosa iz

prijemala, bomo uporabili »Power to unlock« varnostno ključavnico Telemecanique XCSE7312

(slika 5), da preprečimo vstop v varovano območje nepooblaščenim osebam.


97


Slika 4: Varnostni laserski skener SICK [1]

Slika 5: Varnostna ključavnica Telemecanique XCSE7312 [2]

3 IZDELAVA NAČRTOV

Kot že omenjeno, se izdelava načrtov začne s pnevmatskim delom, za kar smo uporabili

SMCpneuDraw. Program omogoča izbiro ustreznih priključkov uporabljenih cilindrov. Pri izbiri je

potrebno izračunati njihovo ustrezno velikost. Ker nismo imeli kritičnih pnevmatskih porabnikov,

smo ta del izpustili. V naslednjem koraku izberemo glede na zahteve samostojni ventil ali ventilski

otok, ki ga lahko s pomočjo SMC‐jevega spletnega programa konfiguriramo (slika 6) glede na

pretok, vrsto ventila, tip komunikacij in velikost priključkov. V našem primeru smo izbrali ventilski

otok v navezi z digitalnimi vhodi za priklop senzorjev iz serije EX600. Na koncu konfiguriramo še

pripravno grupo.

Za prijem in premik velikih in težkih kosov uporabljamo vakuumsko prijemalo. Ob pomanjkanju ali

uhajanju komprimiranega zraka lahko pride do padca kosa in posledično možnosti za nastanek

poškodb ljudi in opreme. Da vsaj do neke mere zmanjšamo možnost padca kosa iz prijemala, smo

vakuum seske ločili na dve veji in na vsako vejo dodali tudi svoj vakuum ejektor. Hkrati smo na

vsak sesek posebej dodali 3/2 monostabilni ventil NC, ki se ob izklopu v sili zapre in s tem drži

vakuum še približno 5 minut.

98

Slika 6: Konfiguracija ventilskega otoka

Za risanje električnih načrtov smo uporabili ePlan. Splošne strani načrta si sledijo po vrstnem redu:

− naslovna stran,

− mednarodne oznake barv,

− oznake barv v načrtu (slika 7),

− predogled stroja ali naprave,

− predogled postaj,

− predogled cilindrov,

− predogled senzorike,

− razdelilna omara in

− kosovnica;

strani za posamezno razdelilno omaro pa po zaporedju:

− predogled sklopa,

− priklop in močnostni del,

− krmilna napetost,

− pogoni 230 V in 400 V,

− napajanje krmilnih naprav,

− varnostni elementi,

− predogled vseh vhodov in izhodov krmilnika,

− vezava vseh krmiljenih naprav 24 V,

− vezava vseh krmiljenih naprav 24 V na vhode in izhode (strani od 100 do 200),

− razpored elementov v razdelilni omari (strani od 200 naprej) in

− dimenzije izvrtin na razdelilni omari.


Za izbor ustreznega napajanja je zelo pomembno upoštevati vse, tudi po moči najmanjše porabnike,

saj je lahko skupna moč tudi pri takih porabnikih pri njihovem zelo velikem številu precejšnja.

Izračune je potrebno ponoviti za porabnike na vsakem napetostnem nivoju (24 V, 230 V in 400 V).

Ko imamo določene vse moči, sledi še projektiranje priklopa, kamor spada določitev preseka

dovodnih vodnikov in določitev nazivnih tokov nadtokovnih zaščitnih naprav. Pri tem velikokrat

upoštevamo določen faktor rezerve zaradi možnosti nadgradnje stroja v prihodnosti.

99


Slika 7: Uporabljene oznake in barve v načrtu

4 ZAKLJUČEK

Delo projektanta v strojegradnji ni samo risanje načrtov. Pomembno je poznati uporabljene

komponente in uporabljati izračune za njihov izbor. Predvsem pri napajanju se namreč lahko hitro

zgodi, da določimo prešibak napajalnik, kar lahko vodi k nepravilnemu ali celo nepredvidljivemu

delovanju stroja. Ravno tako je pomembno upoštevati določeno rezervo, saj je praktično vsak stroj

potrebno tekom življenjske dobe nadgrajevati bodisi zaradi funkcionalnih bodisi varnostnih

razlogov. Varnost ljudi in opreme je bistvenega pomena, zato je uporaba raznolikih varnostnih

komponent priporočljiva za zmanjšanje tveganja poškodb.


[1] Insideevs.com, Volvo Launches EV Battery Pack Assembly Line In Belgium, dostop 23. 6.

2023, https://insideevs.com/news/402530/volvo-ev-battery-pack-assembly-line-belgium/.

SICK AG, „Safety laser scanners microScan3 / microScan3 Core I/O“, https:// shorturl. at/

jCOU2,

[2] Telemecanique Sensors, XCSE7312, dostop 20. 6. 2023, https://tesensors.com/ca/ en/product/

reference/XCSE7312.

100

IZDELAVA IN NADGRADNJA 3D TISKALNIKA VORON 2.4

Matej Mavko, Tomaž Slapšak

V članku je predstavljena izdelava in nadgradnja odprtokodnega 3D-tiskalnika Voron 2.4, kjer bo

predstavljen opis 3D-tiskalnika Voron 2.4 in filament za tiskanje. Nato bodo sledili priprava na

izdelavo, sama izdelava in na koncu še nadgradnja 3D-tiskalnika za bolj prijazno uporabo

uporabnikom ter boljše in natančnejše tiskanje filamenta za tiskane izdelke.

Ključne besede: 3D-tiskalnik, filament (material), izdelava, nadgradnja

1 UVOD

3D-tiskalniki so relativno nova panoga izdelave prototipnih izdelkov, saj z njimi lahko izdelamo zelo

praktične in natančne proizvode. 3D-tehnologija se zelo hitro razvija in izboljšuje, saj ima zelo velik

potencial za svetovno napredovanje v industrijah in tudi za domačo rabo. 3D-tiskalniki so

»mehatronski sistem,« saj vsebujejo vse panoge mehatronike, najprej se lotimo mehanskega dela

(sestava), nato moramo mehanski del povezati z elektronskimi komponentami in na koncu še z

računalničkom dodamo sistemu pamet, s katero bo 3D-tiskalnik delal. Poleg izbire 3D-tiskalnika in

njegovih specifikacij moramo vedeti tudi o vrstah in specifikacijah za različne materiale, ki jih bomo

uporabili za tiskanje prototipnih izdelkov. 3D-tiskalniki, ki jih poznamo danes, se delijo na

industrijsko narejene (plug and play) in odprtokodne 3D-tiskalnike, kot je Voron 2.4, saj ga lahko

sestavlja vsak posameznik. Največja prednost 3D-tiskalnika Voron 2.4 je v »flying gantry,« zaradi

katerega je os Z, na katerem je hotend in »filament feeder« manj obremenjen in zaradi tega lahko

dosežemo zelo velike hitrosti in natančnost tiskanja. Voron 2.4, ki je predstavljen, je dimenzij

350 mm x 350 mm x 350 mm in z »hotend« Dragon. Voron 2.4 je bil narejen za bolj podrobno

spoznavanje poklica mehatronike in za izdelavo prototipnih izelkov. Sestavljanje tiskalnika je

potekalo v treh sklopih, najprej je sledila sestava (mehanski del), nato smo nadaljevali z povezavo

elektronskih komponent (električni del) in na koncu še programiranje 3D-tiskalnika (programski

del). Po delovanju 3D-tiskalnika smo ga še nadgradili z namenom, da je tiskalnik lahko še bolj

natančen in stabilen pri tiskanju z uporabo merilnika hitrosti, prav tako pa tudi bolj prijazen uporabi

uporabnikom s 3.5-inčnim zaslonom na dotik, kamero, s katero smo gledali tiskanje kosa, in na

koncu še »adressable RGB« osvetlitvijo.


2 IZDELAVA 3D TISKALNIKA VORON 2.4

Odprtokodni 3D-tiskalnik Voron 2.4 (slika 1) z dimenzijami 350 mm x 350 mm x 350 mm in Dragon

Hotend (slika 2) je potekal v treh sklopih. Najprej smo začeli z mehanskim delom, nato električnim

in na koncu še programskim sklopom.

Dragon Hotend je narejen po oblikovanju Mosquito Hotenda. Za povezavo toplotnega bloka s

hladilnikom uporablja 4 cevi iz nerjavečega jekla. S tem se toplotni prenos zniža in zdaj je možna

menjava šobe z eno roko, čeprav so za zanesljive spremembe potrebne nekatere prilagoditve. Zaradi

zaobljenega nosilca, če nosilec ni pravilno zategnjen, se hotend lahko zavrti. Toplotni blok,

uporabljen na Dragon Hotendu, je izdelan iz prevlečenega bakra in vključuje 0,4 mm bakreno šobo.

Odpornik na toploto na Dragon Hotendu je izdelan iz nerjavečega jekla in vključuje bakreni

hladilnik. [1]

101


Slika 1: Voron 2.4

Slika 2: Dragon Hotend

Pri mehanskem delu izdelave smo najprej razdelili material tako, da smo vedeli, na katerem mestu

je posamezen del (slika 3), nato smo se lotil sestave preko uradne spletne strani Voron Design 2.4,

saj je bil potek sestave že naveden. Najprej smo se lotili samega okvirja, nato stojala in na koncu še

notranjega dela 3D-tiskalnika. [2]

Slika 3: Sestavni material

Po končanem sestavljanju ogrodja Vorona 2.4 smo začeli z električnim povezovanjem komponent z

mehanskim sklopom. Z vsemi kabli in konektorji smo morali biti previdni, saj se bi lahko hitro kaj

snelo ali poškodovalo, kar bi lahko v nadaljevanju povzročilo težave. Vsi kabli so bili speljani po

kanalu za kable tako, da so se lahko med sabo malo premikali, saj kabli ne smejo biti napeti, ker

lahko pride do težav. [2]

102

Slika 4: Elektronsko vezje

Po končanem električnem sklopu je sledil programski sklop. Sam program je naložen na krmilniku

Rasberry Pi, preko katerega sta krmiljena klipper borda, na katerih je nameščen program Mansail

(slika 4) zaradi njegove lahke uporabnosti in samega vodenja ter preglednosti nad dejanji tiskalnika.

3D-model, ki ga želimo natisniti na tiskalniku, je voden preko programa Ultimaker Cura (slika 5) in

z njim v povezavi še Moonranker, ki komunicira z računalnikom. [3, 4]


Slika 5: Main Sail interface

Slika 6: Ultimaker Cura interface

103


Za vrste filamentov in njihove specifikacije smo uporabili tabelo, ki smo jo naredil v Excelovem

dokumentu. V tabeli 1 je opisano ime filamenta, njegove specifikacije, cena materiala in zakaj se

uporablja material oziroma filament.

Material Najboljša lastnost Uporaba

PLA

ABS

PETG

Nylon

naravno in

biorazgradljiva

močan in vzdržljiv

vzdržljiv in dokaj

fleksibilen

vzdržnen in zelo

fleksibilen

Temp.

ekstruruderja

Grelna miza

Tabela 1: Osnovni materiali in specifikacije

Močnost

materiala Vzdržnost Fleksibilnost Enostavnost

tiskanja

Cena na

Kg

prototipi 180 - 210 °C do 60 °C 3 2 1 5 18,00 €

ohišja, odporen proti

obremenitvami

230 - 250 °C 90 - 95 °C 5 5 1 2 20,00 €

delo z visokim stresom 220 - 245 °C 70 - 80 °C 4 4 3 4 18,00 €

zaščita pred udarci 255 - 275 °C 100 - 110 °C 4 5 3 3 40,00 €

TPU fleksibilen fleksibilni deli 210 - 240 °C 20 - 70 °C 2,5 5 5 3 25,00 €

3 NADGRADNJA 3D TISKALNIKA VORON 2.4

Pri nadgradnji smo 3D-tiskalnik Voron 2.4 nadgradili tako, da je tiskalnik poleg svoje značilnosti z

»flowing gantry« (hitrosti in natančnosti) še hitrejši in stabilnejši pri visokih hitrostih tiskanja z

uporabo merilnika hitrosti (accelometer). Nato smo 3D-tiskalnik naredili uporabnikom bolj

prijaznega z »adressable RGB« osvetlitvijo, pri tem smo naredili različne barve, da se je vedelo, v

katerem postopku je 3D-tiskalnik. Pri tem nam je pomagala tudi kamera, s katero smo sprotno

gledali tiskanje kosa. Za zaključek pa smo dodali 3.5-inčni zaslon na dotik, s katerim smo si olajšali

delo v primerjavi s standardnim zaslonom, ki se ga dobi na začetku z navodili in spiskom nabave

materiala.

Slika 7: Pogled tiskanja kosa s kamero

104

Slika 8: 3.5-inčni zaslon na dotik

Slika 9: Vezava merilnika hitrosti (accelometer)


4 REZULTATI

Z rezultati izdelave 3D-tiskalnika smo bili zelo presenečeni, saj za svojo ceno izdelave ponuja

izredno veliko kvaliteto in hitrost tiskanja v primerjavi s »plug and play« tiskalniki za isti cenovni

razred. Po nadgradnji 3D-tiskalnika smo opazili razliko, najbolj pa sta pomagala 3.5-inčni zaslon na

dotik, s katerim smo lažje in hitreje opravljali s tiskalnikom in kamero, s katero smo gledali tiskanje

kosa, saj če bi bilo kaj narobe, bi lahko ukrepali, preden bi bilo kaj narobe.

5 ZAKLJUČEK

Delo z odprtokodnimi 3D-tiskalniki je primerno za vsakega, vendar mora posameznik vedeti, kaj

dela, sicer lahko pride do težav. Poleg tega odprtokodni 3D-tiskalniki ponujajo veliko, saj iz njih

lahko naredimo tudi nadaljnje nadgradnje oziroma izboljšave po lastni izbiri. Pred začetkom izdelave

105


3D-tiskalnikov predlagamo, da se uporabnik seznani z navodili proizvajalca in sledijo navodilom.

Pri sestavi pa, da si uredijo prostor in razporedijo vse potrebne stvari za najlažjo in nemoteno

sestavo 3D-tiskalnika.

3D-tiskalniki zelo veliko ponujajo, saj lahko izdelujemo izdelke za industrijo kot prototipne kose ali

jih uporabljamo doma za lastno uporabo.


[1] Phaetus, Hotend Dragon, dostop 1. 6. 2023, https://www.phaetus.com/dragon-uhf/

[2] Voron Design, Voron Design, dostop 1. 6. 2023, https://vorondesign.com/voron2.4

[3] Ultimaker Cura, Ultimaker Cura, dostop 1. 6. 2023, https://en.wikipedia.org/wiki/Cura_

(software

[4] Main Sail, Main Sail program, dostop 1. 6. 2021, www.mainsailgroup.com

106

NATISNILI SMO ELEKTRIČNI SKIRO – KONČNI IZDELEK

Žiga Pečjak, Jan Ribič, Tomaž Slapšak

V študijskem letu 2022/23 smo zaključili s projektom izdelave električnega skiroja s pomočjo

3D-tiska. Kot smo že v lanskem Strokovnjaku opisali začetek izdelave, lahko letos to nadgradimo z

našim končnim produktom, ki smo ga izdelovali skozi celotno študijsko leto.

Članek opisuje izdelavo našega električnega skiroja, ki je v večini izdelan s pomočjo fdm metode

(3D-tiska). Opisan je postopek izdelave skiroja (izbira komponent skiroja, izbira filament …) in

testiranja komponent ter tudi težav, ki so nastajale ob sami izdelavi.

Električni skiro smo izdelali iz lahkih in trdnih materialov, kar nam je omogočilo, da je še vedno

skiro varen ter lahek. Naša glavna naloga je bila, da je skiro čim lažji, saj smo lahko le s tem

upravičili težo, da bo skiro hiter, varen in okreten, kar pa je bil naš glavni cilj.

Ključne besede: električni skiro, fdm tehnologija, baterija, vezava

1 UVOD

Trenutno je na trgu velika ponudba materialov za izdelavo električnih skirojev. Odločili smo se, da

podpiramo domače, zato smo se odločili za prodajalca Azurefilm, ki nam je dobavljal najnovejše

filamente (material za 3D-tisk), kar jih je mogoče kupiti na trgu. Dobavljali pa so nam tudi rezervne

dele za naše 3D-tiskalnike, saj smo imeli z njimi kar nekaj težav, zato je bilo potrebno določene dele

zamenjati. Za izdelavo električnega skiroja smo uporabljali sledeče materiale: PLA, PETG, ABS,

ASA, FLEXIBLE 98A … Vsi filamenti so bili debeline 1.75 mm, razen gumijasti filament je imel

debelino 2.85 mm.

Filament PLA

Je najbolj uporabljen filament za 3D-tiskanje, saj je najbolj preprost material, okolju prijazen, brez

vonja in za tiskanje ne potrebujemo segrete podlage (priporočljivo je, da je podlaga segreta, saj to

prispeva k boljšim rezultatom). Idealna temperatura šobe je 200–230 °C, hitrost tiskanja pa je lahko

50–100 mm/s. Slabost tega materiala je, da je krhek in nima dobrih mehanskih lastnosti. Mi smo ga

največkrat uporabili pri izdelkih, kjer je bilo na kosu veliko radijev. Iz tega filamenta smo natisnili

predvsem cevi, zadnji blatnik ter nosilce stikal. [1]

Filament PETG

Za dobre rezultate s filamentom PETG smo morali poskrbeti, da je bila temperatura šobe 220–240 °C

(225 °C), tiskalno mizo pa je bilo potrebno segreti na 80–90 °C. PETG-material je izjemno vzdržljiv,

brez vonja in trden. Ima minimalno stopnjo krčenja in upogibanja, zato smo ga uporabljali za

izdelavo večjih izdelkov. Značilnost tega filamenta je, da ga odlikuje poseben lesk. Natisnili smo

razne prototipe ročk, prednjega in zadnjega blatnika, zadnje vilice … [1]

Filament ABS

Uporaba tega filamenta je bila pri izdelavi skiroja kar največ v uporabi, saj je filament ABS zelo

žilav, ima dobre mehanske lastnosti in je zelo enostaven za uporabo tako kot PLA. Poleg tega pa ga

je mogoče variti z acetonom ali parno gladiti v posebnem stroju, kar omogoča, da se spoji filamenta

v samem kosu povežejo in tako nastane še močnejša struktura, kar pa nam je prineslo še močnejši

kos, ki smo ga kasneje lahko uporabili in testirali na našem električnem skiroju. Pravilno smo morali

tudi urediti nastavitve v programu CURA, saj je morala biti temperatura šobe 230–260 °C (245 °C).

Temperatura tiskalne mize pa je bila 110 °C. Največja hitrost tiskanja je bila 50 mm/s. [1]


107


Filament ASA

S tem filamentom smo delali samo še zaključne kose, ker so bili kosi narejeni s filamentom ASA

izredno močni, kasneje pa smo jih dali poboljšati v napravo Zortax Apoller [2], temperatura šobe je

bila 245 °C, temperatura tiskalne mize pa 110 °C. Poskrbeti pa smo morali, da smo material ASA

tiskali v tiskalnikih zaprtega tipa. Največkrat smo uporabili kar šolski industrijski tiskalnik

Flashforge, ki je vse to omogočal, in pa tudi tisk je bil odličen. Hitrost tiska je bila dokaj počasna,

samo 50 mm/s, vendar je to omogočilo, da je bil na koncu tisk odličen.

Filament FLEXIBLE

Uporaba gume v tisku je bila za nas nekaj novega, vendar se je na koncu izkazalo, da je vse

podobno. Uporabili smo malo drugačne nastavitve, kot jih je predpisal proizvajalec. Temperatura

šobe je bila 220 °C, temperatura tiskalne mize pa 0 °C, saj v kolikor smo temperaturo povečali, se

material na tiskalno mizo ni prijel. Hitrost je bila 50 mm/s. Za tisk smo uporabljali samo

industrijski tiskalnik Flashforge. Predvidevali smo, da bo nastal problem, ker je imel filament

premer 2.85 mm, vendar do teh težav ni prišlo. Natisnili smo vse pokrove vijakov, ročke, zaščito

priklopov za polnjenje in prednji blatnik. [1]

2 TISKANJE ELEKTRIČNEGA SKIROJA

Za izdelavo električnega skiroja nam je bilo v pomoč tiskanje s 3D-tiskalnikom, saj smo tako vsak

del, ki smo ga naredili oziroma izrisali v programu Catia, lahko natisnili z našimi šolskimi

3D-tiskalniki, ki so jih izdelali predhodni študentje. Tiskani so bili zadnje in prednje vilice skiroja

ter nosilec zadnjih vilic. Ko smo vilice narisali v programu Catia, smo jih najprej shranili kot

CatPart in nato še kot STL-datoteko. Nato smo to datoteko odprli v posebnem programu Cura, ki

nam je omogočil tiskanje. V njem smo morali odpreti datoteko, ki smo jo prej shranili kot

STL-dokument in tako smo morali prilagoditi parametre, da je bil kos sploh lahko natisnjen. V

parametrih smo se lahko poigrali z nastavitvami hitrosti tiskanja, velikosti podpore, koliko

odstotkov »infilla« (polnila kosov) smo hoteli (koliko je kos močen), poigrali smo se lahko tudi s

tem, da je tiskalnik pred začetkom tiskanja očistil šobo. Očistil jo je tako, da je okoli kosa, ki smo ga

dali tiskat pred začetkom, narisal obliko samega kosa okoli njega v širini 5 mm in je imel 8 linij. Na

ta način se je šoba popolnoma očistila in je bila pripravljena na tiskanje večjih kosov. S

spreminjanjem parametrov se lahko ukvarjamo zelo veliko časa, saj jih je zelo veliko in s tem lahko

naredimo kos kot veliko zmešnjavo ali pa lahko naredimo popoln kos. Do sedaj smo vse kose,

dokler niso bili končni, tiskali z 10 % »infillom« (polnilom), saj so bili kosi tako hitreje natisnjeni in

lahko smo hitro videli, ali smo kos naredili tako, kot smo si to zadali, ali ne. Ko smo imeli narejen

končni kos, smo ga natisnili s 70 % »infillom«, da je bil kos zelo trden. V parametrih smo poleg

»infilla« in podpore lahko tudi spreminjali vrsto materiala in širino materiala, ki bi ga tiskali. Ko

smo vse parametre nastavili na željene vrednosti, smo lahko dali tiskat naše. Za tiskanje smo

uporabljali tiskalnike znamke Voron. V spletni brskalnik smo vnesli poseben IP-naslov, ki nas je

pripeljal do programa našega tiskalnika, v katerem smo lahko spreminjali in nastavljali parametre

samega tiskalnika. Pomembno je, da ko damo tiskat kos, je šoba očiščena in na njej ni zažganega

starega materiala. Šoba mora biti nujno segreta na predpisane stopinje, saj drugače tiskalnik ne tiska

lepo. Mi smo na primer tiskali na temperaturi šobe 210 stopinj Celzija in 60 stopinj Celzija

temperature plate, ki je nameščena na indukcijskem grelcu, na katero se je nanaša material. V

programu smo tudi z odstotki lahko spremljali, koliko časa bo trajalo tiskanje našega izdelka in

približen čas, kdaj naj bi se tiskanje končalo. V primeru, da se je šoba tiskalnika zamašila, smo

morali postopek tiskanja ustaviti in najprej segreti šobo tiskalnika na 240 stopinj Celzija, očistiti

šobo (včasih tudi s pomočjo šivanke in dratene krtačke) in nato nazaj ohladiti šobo tiskalnika na 210

stopinj Celzija ter ponovno začeti s postopkom tiskanja. Postopek tiskanja je zelo enostaven, saj

pritisnemo samo tipko reprint v tiskalniku in tiskalnik začne na novo tiskati kos, ki ga je tiskal

108

nazadnje. Sam postopek tiskanja kosov je zelo dolg v primeru, da je kos velik, zato nam je tiskanje

vzelo kar veliko časa. Po končanem tiskanju naših kosov smo dali kose še v posebno napravo, ki s

pomočjo posebne tekočine (metil etil keton) zgladi kose, ki se jih natisne s 3D-tiskalnikom. Naprava

najprej ustvari podtlak in zrak v komori segreje. Nato naprava začne s postopkom glajenja. Po

končanem postopku so kosi na dotik zelo gladki.

Slika 1: Zadnje vilice z motorjem


Slika 2: Končna podoba električnega skiroja

109


Slika 3: Vezava električnih komponent

Slika 4: Testiranje delovanja električnih komponent

3 VEZAVA ELEKTRIČNIH KOMPONENT

Na naš električni skiro smo namestili moderne led luči, ki nam nudijo odlično vidljivost v nočnih

vožnjah. Luči smo priklopili najprej na tipko za preklapljanje delovanja in nato na pretvornik

napetosti iz 62 V na 12 V. Na balanco skiroja smo namestili tudi dve tipki, ena tipka služi za

preklapljanje delovanja pogona električnega skiroja, druga pa služi kot turbo način. Poleg tipk za

način delovanja skiroja smo namestili in zvezali tudi ročico plina, ki smo jo spajkali na matično

ploščo števca našega skiroja in tako potem števec skupaj z ročico plina priključili še na krmilnik

110

našega električnega skiroja.

4 ZAKLJUČEK

Ob zaključku izdelave električnega skiroja smo ugotovili, da je 3D-tisk sedanjost in prihodnost

razvoja sestavnih komponent v industriji. Ugotovili smo, da je še veliko prostora v 3D-tisku oziroma

v 3D-inženiringu.

Pri zaključevanju električnega skiroja smo ugotovili, da samo dizajniranje in izdelava električnega

skiroja ni tako enostavna, kot smo mislili na začetku, saj je pri izdelavi potrebno upoštevati vse

tolerance in natančnost kosov.


[1] Zortax Apoller, dostop 1. 6. 2023, https://store.zortrax.com/post-processing/zortrax-apoller

[2] Azure Film, dostop 1. 6. 2023, https://www.azurefilm.si


111

VZDRŽEVANJE ČRPALK ZA DISTRIBUCIJO PITNE VODE

Miha Lukšič, Drago Simončič

Predstavljena je tehnologija priprave pitne vode v vodarni Stopiče, ki jo upravlja sektor vodooskrbe

v podjetju Komunala Novo mesto. Na kratko je predstavljeno delovanje ključnih sklopov vodarne.

Glavna tema so distribucijske črpalke za pitno vodo, ki črpajo vodo v vodohran Dolnja Težka Voda

in naselje Stopiče. Za distribucijo pitne vode imamo tri enake črpalke, ki se v avtomatskem režimu

same izmenjujejo tako, da imajo vse približno enako število delovnih ur.

Ker je prišlo do okvar na dveh črpalkah, je bilo potrebno opraviti ustrezne diagnostične teste,

primerjati delovne parametre in nato s serviserjem opraviti popravilo. Napaka se je pojavila na

krogličnem ležaju črpalke. Po opravljenem posegu so sledila testiranja, ki so pokazala ustrezne

podatke o delovanju črpalk. Po servisu smo ugotovili, katere rezervne dele moramo imeti še dodatno

v rezervi, da ne pride do predolgih zastojev črpalke. S programom 4MAINT smo vpisovali vse

načrtovane in nenačrtovane delovne posege na napravah in strojih v vodarni za lažji nadzor ter

rednejše izpolnjevanje servisnih intervalov.

Ključne besede: vodooskrba, črpalke, nadzor črpalk in vzdrževanje črpalk

1 UVOD

Glavna panoga Komunale Novo mesto je oskrba s pitno vodo, za katero skrbi sektor vodooskrbe. Ta

nadzoruje 18 vodnih virov in skoraj 19.000 vodovodnih priključkov. Vodooskrba predstavlja

pripravo in distribucijo zdrave pitne vode ter vzdrževanje vodovodnega omrežja. Nadzor in

upravljanje distribucije pitne vode poteka po nadzornem sistemu SCADA, ki z vodovodnimi objekti

komunicira po radijski ali mobilni komunikaciji. [1, 2]

Porabniki, ki se nahajajo na območju osmih občin, dnevno porabijo okoli 13.000 m 3 vode. Prvi javni

vodovod v Novem mestu je začel obratovati leta 1903, potekal je od Stopič do Novega mesta.

Najprej je bilo zgrajeno površinsko zajetje, kasneje tudi vrtine, v katerih so črpalke.

Obravnavamo vodni vir Stopiče, ki deluje že skoraj 120 let in je izjemnega pomena za občino Novo

mesto. Zaradi izpadov in rednih obvestil o prekuhavanju vode je bila potrebna temeljita prenova

vodnega vira. S tem se je drastično izboljšala kakovost vode, saj odkar vodarna deluje v

prenovljenem stanju, prekuhavanje ni več potrebno. Ker so za distribucijo pitne vode potrebne

črpalke, bo predstavljen princip njihovega delovanja in vzdrževanja. Brezprekinitveno obratovanje

črpalk je nujno potrebno, da so izpadi minimalni in uporabniki niso brez čiste pitne vode. Glavna

tema so distribucijske črpalke za pitno vodo, ki črpajo vodo v vodohran Dolnja Težka Voda in

naselje Stopiče. Za distribucijo pitne vode imamo tri enake črpalke, ki se v avtomatskem režimu

same izmenjujejo tako, da imajo vse približno enako število delovnih ur.

Ker je prišlo do okvar na dveh črpalkah, je bilo potrebno opraviti ustrezne diagnostične teste,

primerjati delovne parametre in nato s serviserjem opraviti popravilo. Po opravljenem posegu so

sledila testiranja, ki so pokazala ustrezne podatke o delovanju črpalk.

Študijski program STROJNIŠTVO

113


TEORETIČNA IZHODIŠČA

Vodarno upravljata krmilnik PLK in SCADA-sistem, ki je v celoti avtomatiziran. Ima naslednje

sklope: črpanje surove vode, aktivno oglje, predfiltracijo, ultrafiltracijo, kloriranje in distribucijo

pitne vode.

V vodarni Stopiče se uporablja več različnih tipov črpalk, med drugim vrtinske črpalke,

centrifugalne črpalke, večstopenjske črpalke in potopne črpalke.

Vrtinske črpalke so vrsta centrifugalnih potopnih črpalk večstopenjske izvedbe, ki jih lahko

potopimo v velike globine. Izdelane so tako, da jih lahko montiramo skozi ozke luknje, imenovane

vrtine, ki so izvrtane za črpanje vode iz tal globoko pod površjem zemlje. Ker so izvrtane vrtine zelo

globoke, so luknje običajno ozke (približno 15 cm). Izvedbe črpalk so lahko z enostopenjskimi ali

večstopenjskimi rotorji. Motorji vrtinskih črpalk so v večini gnani na trifazni električni tok.

Običajno lahko črpalke delujejo z le do 50 g peska na m 3 vode. [3]

Elektromotorji, ki se uporabljajo za pogon črpalk, so asinhroni elektromotorji, zagon pa se vrši

preko mehanskih zagonov ali frekvenčnih pretvornikov.

Centrifugalne črpalke so najpogosteje uporabljene črpalke, in sicer v več kot 70 % primerov.

Izvedba enostopenjske centrifugalne črpalke pomeni uporabo enega rotorja na črpalki. [4]

V zasnovi je večstopenjska črpalka (slika 1) podobna centrifugalni. Več rotorjev se vrti okoli iste

gredi, kar črpalki omogoča ustvariti višje tlake, kot jih ustvarja centrifugalna črpalka z eno stopnjo.

Zagon črpalk je lahko direktni vklop (DOL – Direct Online), kar pomeni, da se električna naprava

zažene direktno brez vseh varoval, vezava zvezda-trikot (Star-Delta) je bila v preteklosti

najpogosteje uporabljena zagonska metoda trifaznih električnih motorjev, in frekvenčno vodenje,

kar pomeni, da je električna energija, ki je namenjena za gnanje elektromotorja, nadzorovana in

krmiljena glede na potrebe ter izkoristek v določenem trenutku. S frekvenčnim pretvornikom lahko

s konstantno vhodno napetostjo in frekvenco spreminjamo izhodno napetost in frekvenco.

Slika 1: Večstopenjske črpalke v vodarni Stopiče

Uporabljamo ga za regulacijo hitrosti vrtenja trifaznega elektromotorja ter določanje hitrosti

elektromotorja ob zagonu in zaustavitvi. Z regulacijo vrtljajev na elektromotorju lahko dosežemo

manjše stroške, manj hrupa, manjšo mehansko obremenitev stroja in prilagoditev delovanja glede na

trenutne potrebe. [5, 6].

114

Vzdrževanje črpalk je zelo obsežno, saj se začne že ob samem zagonu črpalke. Črpalke, ki so

vodene preko frekvenčnih pretvornikov, lahko v našem primeru podrobno spremljamo tudi na

sistemu SCADA-vodarne, kjer vidimo, na koliko odstotkih trenutno deluje črpalka, kakšne pretoke

ustvarja v tistem trenutku in koliko toka porabi za trenutno obratovanje. Vse to lahko pregledamo

tudi v grafih, ki nam omogočajo lažje odkrivanje okvar na sistemu.

Ko črpalke delujejo, je zelo pomembno, kakšen hrup pri tem oddajajo, saj lahko že po tem

odkrijemo okvaro. Za obratovanje je zahtevano tudi redno čiščenje črpalk, saj tako opazimo

kakršnokoli razlitje olja ali puščanje maziva na katerem od sestavnih delov. Po določenem času

obratovanja je potrebno črpalko podmazati, in sicer mažemo ležaje na elektromotorju ter črpalnem

delu. Vsak del črpalke ima predpisano mazanje glede na število delovnih ur, ki ga določi

proizvajalec in ga je potrebno beležiti. Samo tako lahko zagotovimo, da bo črpalka delovala čim

dlje in ne bomo imeli nepotrebnih zastojev oziroma strojelomov.

Q-H karakteristika

Da bo delovanje vsake črpalke v mejah najboljših izkoristkov, je potrebno preveriti, da sta pretok in

višina črpalke znotraj zahtevanih specifikacij. Te specifikacije so predstavljene kot krivulje

značilnosti črpalk. Učinkovitost vseh vrst črpalk je mogoče prikazati grafično (slika 2), kar temelji

na preizkusih, ki jih izvede proizvajalec, ali na simulacijah, ki jih izvede projektant. Te grafikone

predstavljamo kot krivulje značilnosti črpalke. Hidravlične lastnosti katerekoli črpalke lahko

opišemo z naslednjimi značilnostmi:

• krivulja Q-H,

• krivulja učinkovitosti,

• krivulja minimalnega zahtevanega vstopnega tlaka (NPSH).


Slika 2: Krivulja Q-H [7]

115



TESTIRANJE PRED SERVISNIM POSEGOM

Problematika je v manjši izdatnosti vode, večjem hrupu in primerjavi parametrov črpalk (slika 3).

Slika 3: Pretok črpalk v odvisnosti od frekvence delovanja pred servisiranjem

Najdeni sta bili dve napaki na dveh črpalkah od treh, in sicer na črpalki M40 AP010 in črpalki M40

AP030. Izveden je bil servis črpalke in pregled delov črpalke. Ugotovljena napaka na eni izmed

črpalk je bil kroglični ležaj, ki je bil močno poškodovan in ga je bilo potrebno zamenjati z novim.

Vzrok napake je bil tudi odkrit in saniran (kapljanje bazične kemikalije NaOH). Zaradi daljše

življenjske dobe je bil izbran keramični ležaj. S tem je bila napaka odpravljena, kar je pokazalo

testiranje pretokov vode.

4 REZULTATI

Po servisnem posegu je bilo izvedeno testiranje in iz diagrama (slika 4) je razvidno, da je pretok

črpalke ustrezen.

Slika 4: Pretok črpalk v odvisnosti od frekvence delovanja po servisiranju

116

5 IZBOLJŠAVE ZA PRIHODNOST

V prihodnje se bo izvajalo tekoče preventivno vzdrževanje in spremljalo obratovanje na sistemu

SCADA ter uporabljalo terminsko neporušnih metod vzdrževanja. [8] Velik pomen so rezervni deli

črpalke na zalogi, ki imajo omejen čas obratovanja, da se jih v primeru okvar pravočasno zamenja,

saj so dobavni roki za te dele običajno dolgi. Po servisu smo ugotovili, katere rezervne dele moramo

imeti še dodatno v rezervi, da ne pride do predolgih zastojev črpalk. S programom 4MAINT smo

vpisovali vse načrtovane in nenačrtovane delovne posege na napravah in strojih v vodarni za lažji

nadzor ter rednejše izpolnjevanje servisnih intervalov.

6 ZAKLJUČEK

Zaradi trajnega obratovanja črpalk je potrebno dati velik poudarek področju vzdrževanja naprav in

strojev. Posledično to pomeni, da imajo vzdrževalci veliko dela. Poudarek je na vodarnah, ki so

kakovost pitne vode spravile na tak nivo, da jo uporabnikom ni treba več prekuhavati, ampak je

primerna za uživanje 365 dni na leto. Za tem dejstvom je veliko dela, ki ga je potrebno opraviti, da

vodarna deluje brezhibno celo leto. Zaradi novih in ponavljajočih se okvar smo bili primorani

narediti ustrezno zalogo rezervnih delov. Ta nam omogoča, da je okvara popravljena v čim krajšem

času.

K napaki smo pristopili z ustreznim postopkom in z uradnim serviserjem napake odpravili. Z

uporabo sodobnih metode merjenja vibracij ultrazvočnega merilnika je delo vzdrževalcev v vodarni

v prihodnje bistveno lažje, predvsem pa je za samo podjetje bistveno manj stroškov, kar na koncu

pomeni tudi uspešnejše in zanesljivejše poslovanje.


[1] Komunala Novo mesto d.o.o., javno podjetje, dostop 20. 8. 2022, https://www.komunalanm.si/

[2] U. Dermol, Vodarna Stopiče, interno gradivo, Velenje, 2017.

[3] North ridge pumps, Borehole pumps, dostop 20. 8. 2022, https://www.northridgepumps.com/

article-82_what-are-borehole-pumps?catid=198

[4] Vertikalne večstopenjske črpalke, dostop 20. 8. 2022, https://www.elkomb.si/izdelki/crpalke/

crpalke-za-cisto-vodo/vertikalne-vecstopenjske-crpalke-vcv/

[5] Danfoss, vodenje oz. zagon, dostop 20. 8. 2022, https://www.danfoss.com/en/

[6] Grundfos Ljubljana d. o. o., interno gradivo Grundfos Ljubljana: Distribucijske črpalke,

Ljubljana, 2016.

[7] Soft in way, pump characteristic curves, dostop 20. 8. 2022, https://blog.softinway.com/pumpcharacteristic-curves/

[8] Merjenje vibracij na strojih, dostop 20. 8. 2022, https://fizika.fnm.um.si/wp-content/

uploads/2020/03/%C5%BDandar_Stane.pdf


117


STROJ ZA LUPLJENJE HLODOV

Jošt Lovšin, dr. Mitja Muhič

V našem okolju smo zaznali težave, s katerimi se srečujejo lesnopredelovalni proizvajalci. Pri

procesu razreza hlodovine jim neolupljena hlodovina povzroča težave. Klini pri žagi se hitro

skrhajo ali pa zlomijo, kar pomeni, da so potrebne pogoste in drage menjave žag in posledično

zaustavitev procesa, kar povzroča povečanje stroškov in manjšo produktivnost.

Za odpravo težav se proizvajalci (žagarji) poslužujejo različnih procesov lupljenja hlodovine, ki pa

so zamudni, povzročajo dodatne stroške ali pa niso primerni za vse vrste lesa. Preučitev obstoječe

ponudbe je pokazala, da je ponudba strojev velika, ti pa so specializirani le za eno vrsto lesa,

primerni le za velike obrate ali pa za postavitev zahtevajo velike prostore, kar srednje velikim

proizvajalcem ne ustreza.

V prispevku je prikazan potek konstruiranja osnutka, modeliranje stroja in izdelava načrtov ter

izdelava univerzalnega stroja za lupljenje hlodovine. Predstavljene so izboljšave stroja pri gibljivi

rezkalni glavi in izdelave roke lupilnika, ki potuje valovito po hlodu. To omogoča lupljenje različnih

vrst hlodov po debelini lubja in obliki hloda, kar je bil cilj: izdelati univerzalni stroj, ki bo uporaben

za čim širši krog proizvajalcev.

Ključne besede: lesnopredelovalna industrija, lupljenje hlodovine, konstruiranje,

strojegradnja, gibljiva rezkalna glava, roka lupilnika

1 UVOD

Hlodovina z lubjem predelovalcem lesa povzroča več težav, saj je obstojna krajši čas, njena

kakovost pa se s časom izgublja. Predelovalci lesa oz. žagarji imajo zalogo hlodovine shranjeno na

deponijah, saj je les surovina, ki je odvisna od sezone in letnih časov, zato si morajo predelovalci v

večini primerov narediti letno zalogo lesa. V roku enega leta lesni škodljivci oz. zajedavci

zmanjšajo kakovost lesa; da bi kakovost lesa ohranili, moramo s hlodov odstraniti lubje, saj se prav

v njem nahaja večina lesnih škodljivcev. Z odstranitvijo lubja s hlodov lahko podaljšamo dobo

shranjevanja lesa na deponijah. [1]

Pri samem razrezu hlodovine z lubjem pa se pojavi še ena težava, saj se poleg lesnih škodljivcev v

lubju zadržuje tudi umazanija, kot sta blato in pesek, ki se ob spravilu lesa zareže v lubje in pri

razrezu povzroča hitrejše zgubljanje ostrine rezila ter lomljenje in izvijanje zob na žaginem listu.

Posledica tega so večji stroški vzdrževanja in brušenja rezil, daljši čas samega razreza, s čimer pa se

posledično slabša tudi produktivnost proizvodnega obrata. [2]

Tretja težava razreza hlodovine z lubjem se pojavi pri odpadnem materialu, saj je njegova kakovost

zaradi lubja nižja, s tem pa je nižja tudi cena. Z olupljeno hlodovino bi dosegali višje cene

odpadnega materiala, saj ne bi vsebovalo lubja, obenem pa bi ostanke, ki nastanejo pri lupljenju,

prodali posebej. [2]

Cilji raziskave so: i) izdelati stroj, ki bo rešil težave lesnopredelovalnih proizvajalcev pri razrezu

hlodovine, ii) povečati nabor ponudbe strojev domačega podjetja, iii) na trg ponuditi stroj, ki bo

cenovno konkurenčen že obstoječim ponudnikom podobnih strojev in obenem zagotoviti kakovost

ter uporabnost stroja za čim širšo populacijo lesnopredelovalnih proizvajalcev.


Po večtedenskem razmišljanju, izvedbi analize trga, preučitvi vrst lupilcev ter njihovih prednosti in

118

slabosti, izločanju želja in povpraševanju potencialnih kupcev smo se odločili, da bo za naš primer

najbolj primeren lupilec z rezkalno glavo. Odločitev je bila sprejeta tudi zato, ker se najpogosteje

uporablja v žagarskih obratih in ima največ pozitivnih lastnosti. Razlogov za to je seveda več, lupilec

z rezkalno glavo ima kar nekaj prednosti pred ostalimi lupilci. Najpomembnejši razlog, zaradi

katerega je lupilec z rezkalno glavo konkurenčen na trgu, je cena stroja, saj je ta izvedba v primerjavi

z ostalimi izvedbami lupilcev cenovno ugodnejša, zato je konkurenčen tako pri malih kot tudi

srednjih žagarskih obratih. Je univerzalen, kar pomeni, da lahko lupi vse vrste lesa, zato se ga lahko

poslužujejo predelovalci lesa, ki predelujejo trde vrste lesa, kot je bukev, prav tako tudi tisti, ki

predelujejo mehek les, kot je smreka, s čimer je konkurenčen pri velikih žagarskih obratih, ki

predelujejo trd les, saj drugi lupilci zanj niso primerni. Površina olupljenega lesa je kakovostna in

gladka, prav tako je odstotek odstranjenega lubja visok, kar pomeni, da je umazanija zagotovo

odstranjena.

Lupilec z rezkalno glavo odstranjuje lubje s pomočjo rezkalne glave oziroma lupilne glave, ki je

sestavljena iz več rezalnih nožev, pritrjenih na obodu valja. Lupilna glava je pritrjena na roko, ki jo

pomika na hlod ali z njega. Hlod se vrti okoli svoje osi s pomočjo koles, ki so pritrjeni na dveh

pogonskih gredeh, postavljenih ena poleg druge, hkrati pa se roka pomika vzdolž hloda in tako lahko

lupilna glava olupi celoten hlod. Lupilna glava stroju omogoča gladek rez, zato je primerna za žage

in furnirnice.

Prednosti lupilca z rezkalno glavo:

− gladka površina olupljenega hloda,

− lahko lupi zmrznjene hlode,

− dobro odstrani lubje z vseh vrst lesa,

− visok odstotek odstranjenega lubja,

− majhen investicijski strošek,

− ugodno vzdrževanje,

− enostaven za uporabo,

− ne zavzame veliko prostora.

Slabosti lupilca z rezkalno glavo:

− ni primeren za velike serije,

− ne more lupiti hlodov zahtevnih oblik,

− naenkrat lahko lupimo smo en hlod,

− odstrani lahko preveč materiala.


3 NAČRTOVANJE STROJA

Najprej smo definirali določene zahteve, ki jih mora izdelan lupilec izpolnjevati. Celoten cikel

lupljenja enega hloda ne sme biti daljši od štirih minut, stroj mora biti enostaven za uporabo in varen

za uporabnika, ustrezati mora tehničnim predpisom, izdelan mora biti tako, da ne zavzema veliko

prostora, enostaven mora biti za montažo, biti mora estetsko dovršen, cenovno konkurenčen na trgu

ter zanesljiv in vzdržljiv. Vse zahteve smo upoštevali, še preden smo stroj začeli dejansko

konstruirati, saj se nam je zdelo, da moramo stroj že na samem začetku dobro zasnovati, če želimo,

da bo stroj na koncu tudi konkurenčen na trgu. V fazi priprav skice (slika 1) in samega osnutka stroja

smo si pri predelovalcih lesa tudi v živo ogledali nekaj lupilcev, hkrati pa smo se z njimi tudi

pogovorili in tako izvedeli, kaj bi na stroju lahko izboljšali, kakšne pomanjkljivosti ima stroj ter kaj

jih pri stroju najbolj moti. S tem smo pridobili pomembne informacije, ki so nam pomagale pri tem,

kaj lahko naredimo, da bo naš lupilec boljši od drugih, ki so že na trgu, ter na kaj moramo biti pri

izdelavi lupilca pozorni.

119


Slika 1: Prva skica lupilca

Z izdelavo 3D-modela stroja za lupljenje hlodovine smo uporabili računalniški program CAD

Autodesk Inventor. Z upoštevanjem zahtev smo najprej izdelali model osnovne konstrukcije lupilca

(ogrodje, slika 2). Pozorni smo bili na največjo dolžino in debelino hlodov, s čimer smo določili

zunanje dimenzije ogrodja. Za pravilno izbiro profilov smo morali upoštevati vse sile, ki bodo

delovale na ogrodje; to zajema največjo težo hlodov, ki smo jih predvideli, in vse sestavne dele

stroja, ki so pritrjeni na ogrodje. Ker so natančni izračuni zahtevni in v začetku izvedbe stroja vsi

podatki še niso bili znani, smo za stroj zaradi varnosti, stabilnosti in zagotovitve tehničnih predpisov

izbrali predimenzionirane profile. Pri tem smo morali zaradi postavitve stroja v naročnikovih

prostorih upoštevati tudi naročnikovo željo o smeri lupljenja hlodov.

Slika 2: 3D-model ogrodja

Postopek konstruiranja smo nadaljevali z oblikovanjem roke. Z računalniškim programom smo

simulirali pot, ki naj bi jo opravila roka (slika 3). Tako smo se prepričali, da rezilo kljub različnim

debelinam, ki smo jih opredelili v zahtevah, optimalno nalega na hlod. Prav tako smo na podlagi

simulacij določili hod hidravličnega valja in točke vpetja, in sicer tako, da se roka ne more zadeti v

ogrodje stroja.

120

Slika 3: Simulacija gibanja roke

4 IZDELAVA STROJA

Preden smo se lotili izdelave, smo poiskali podizvajalce za določene dele stroja. Naročili smo vse

kupljene sestavne dele, kot so elektromotorji, hidravlični deli, deli za električno napeljavo in strojni

elementi. Prav tako smo pri bližjem podjetju naročil laserski razrez ter krivljenje polizdelkov.

Pri okviru ogrodja smo uporabili dva 7 metrov dolga profila HEB 240, ki sta v treh točkah povezana

skupaj s tremi profili IPE 240 ter na koncu z vsake strani z dvema profiloma UNP 240. Okvir je na

vseh stičiščih profilov z obeh strani (zgoraj in spodaj) dodatno okrepljen s 15-milimetrsko pločevino,

tako da je okvir simetričen. [3]

Na vsako stičišče profilov se je privarilo kvadratno cev, ki služi kot noga ogrodja (slika 4). Noge so v

spodnjem delu s cevmi manjšega premera še povezane med seboj z namenom, da bi bila osnovna

konstrukcija lupilca robustna, pozneje pa se je na ogrodje privarilo še vodila, po katerih se bo

premikala roka z vozičkom. Ta so izdelana po principu lastovičjega repa, sestavljena iz dveh profilov

L, ki sta na ogrodje postavljena en nad drugim.


Slika 4: Ogrodje lupilca

Stroj za lupljenje hlodov LD-6000 (slika 5) je narejen na princip rezkalne glave, ki se s pomočjo

vozička pomika po dolžini hloda. Hlod je postavljen med kolesi, ki ga vrtijo pri procesu lupljenja.

Zaradi pravilno narejenega rezila je površina olupljenega hloda gladka in lepa. [4]

121


Slika 5: Končni izdelek lupilec hlodovine

Lupilec LD-6000 za delovanje uporablja najnovejšo tehnologijo, je robustne izdelave, deluje

učinkovito in zahteva minimalno vzdrževanje.

Lupilec ima vgrajen napredni krmilnik PLC s programom, ki operaterju omogoča, da s pritiskom

gumba sproži samodejno delovanje, na kar lupilec sam opravi celoten cikel lupljenja (slika 6).

Zaradi učinkovitejšega upravljanja je opremljen z radijskim krmilnikom, s katerim lahko operater

lupilec upravlja na daljavo. [5]

Slika 6: Lupljenje hloda

Lupilec je primeren za lupljenje vseh vrst lesa, zato je nepogrešljiv stroj za vsakega predelovalca

lesa. Lahko se uporablja samostojno ali na začetku linije za nadaljnjo predelavo lesa. Tehnični

podatki lupilca so prikazani v tabeli 1.

122

Tabela 1: Tehnični podatki lupilca

Tehnični podatki LD 6000

Največji premer hloda

1000 mm

Najmanjši premer hloda

Največja dolžina hloda

Najmanjša dolžina hloda

Širina rezila

Mere stroja

200 mm

6200 mm

2400 mm

300 mm

D = 7500 mm, Š = 2500 mm, V = 2800 mm

Nazivna moč

Krmiljenje

Približna teža

35 kW

Avtomatski daljinski nadzor

9000 kg

5 ZAKLJUČEK

Z modeliranjem v računalniškem programu smo s simulacijami in dodatnimi analitičnimi izračuni

ugotovili in določili, kakšna bo izvedba ostalih delov stroja vse od vozička, roke in rezkalne glave, ki

so poglavitni deli stroja. Po zaključenih in izdelanih načrtih je sledila izdelava stroja. Proces izdelave

je potekal po načrtih, v določenih fazah pa so se pojavili nepredvideni problemi, ki smo jih rešili pri

sami izvedbi.

Po zaključeni izgradnji je sledil najpomembnejši trenutek, tj. preizkus delovanja stroja za lupljenje

hlodovine. Na srečo je stroj deloval brezhibno, lupljenje povprečnega hloda je izvedel v dveh

minutah, obdelava hloda je bila gladka in debelina reza primerna. Doseženi so bili zastavljeni cilji, ki

smo si jih zadali pri projektu izdelave stroja za lupljenje hlodovine.


[1] Zalubniki podlubniki ali zavrtači (znanstveno ime Scolytinae), poddružina hroščev, dostop 1.

6. 2023, https://sl.wikipedia.org/wiki/Zalubniki


[2] Dêblo olesenelo steblo dreves, dostop 1. 6. 2023, https://sl.wikipedia.org/wiki/Deblo

[3] B. Kraut, Krautov strojniški priročnik, Mladinska knjiga, 2019.

[4] M. Novak, Tehnologija strojne obdelave, Lesarska šola Maribor – Višja strokovna šola, 2004.

[5] Podjetje Robotehnika d. o. o., Izdelava namenskih strojev, avtomatizacije strojev in naprav,

dostop 1. 6. 2023, http://robotehnika.si/storitve/avtomatizacija/

123


IZBOLJŠAVA STROJA THVS V KEKO OPREMI

Žan Fabjan, Jože Pucihar

Podjetje KEKO – OPREMA se ukvarja z razvojem in proizvodnjo opreme za izdelavo elektronskih

komponent in je eden izmed vodilnih proizvajalcev opreme za izdelavo večplastnih pasivnih

keramičnih komponent. Proizvodni program zajema celotno linijo za razvoj in proizvodnjo strojev

za izdelavo večplastnih keramičnih izdelkov. Ti izdelki se uporabljajo za sestavljanje

tridimenzionalnih večplastnih vezij. Najpogostejši primeri takih vezij so kondenzatorji ter senzorji

za merjenje tlaka, sile, temperature in pretoka.

Podjetje izvozi skoraj 100 % svoje proizvodnje. V podjetju se ukvarjajo z večplastno keramično

tehnologijo, pri kateri sta osnovni vhodni material nizkotemperaturna in visokotemperaturna

keramika (LTCC in HTCC).

Ključne besede: KEKO - OPREMA, metalizacija lukenj, vakuumska miza, simulacije

1 UVOD

Stroji v veliki večini niso standardni in se ne izdelujejo po tipskih načrtih, temveč se prilagajajo

zahtevam posamezne stranke. [1]

Večplastne keramike se izdelujejo iz visokotemperaturne keramike in nizkotemperaturne keramike

iz aluminijevega oksida. Proces izdelave električnih vezij z večplastno keramično tehnologijo je

prikazan na sliki 1. Razlika med tema vrstama keramike je temperatura sintranja, pri čemer

nizkotemperaturno keramiko sintramo pri temperaturi do 1000 ºC, visokotemperaturno keramiko pa

pri temperaturi do 1600 ºC. [2]

Slika 1: Proces izdelave električnih vezij z večplastno keramično tehnologijo

124

Through-hole tiskalnik oziroma THVS se uporablja za metalizacijo lukenj pri različnih postopkih za

izdelavo elektronskih vezij in komponent. Deluje po principu podtlaka oziroma vakuuma, ki ga

ustvarjamo s turbino, nameščeno v stroju. Ta podtlak privedemo na mizo do polizdelka, ki potrebuje

metalizirane luknje. Luknje ustvarimo tako, da na mesta, kjer želimo izvesti metalizacijo lukenj,

nanesemo pasto in jo z vakuumom potegnemo na strani lukenj in kasneje s pečjo stalimo ter tako

dosežemo električni stik. Na sliki 2 vidimo turbino in ventil za vakuum.

Slika 2: Turbina in ventil za vakuum

Stroj v sedanji obliki sicer deluje, vendar so se ob daljši uporabi pojavile težave zaradi odpovedi

elektromotorja pri turbini. Ko je bil stroj vključen in ne v uporabi, je bila turbina v funkciji

delovanja, ventil za vakuum pa zaprt. Zaradi premajhnega pretoka zraka skozi turbino so se lopatice

pregrevale. Prišlo je do preobremenitve in pregrevanja motorja, posledično do odpovedi

elektromotorja. Težavo bi lahko odpravili tako, da bi omogočili dovod zraka v turbino tudi v stanju,

ko stroj ni v aktivnem ciklu.

Namen strokovnega članka je izdelava novega ventila, ki bi omogočil dotok zunanjega zraka do

turbine in preprečil njeno pregrevanje. V prvem koraku smo analizirali stroj in podrobno spoznali

njegovo delovanje. Na osnovi odkritih napak smo začeli iskati učinkovite rešitve.


Potrebno je bilo izdelati ventil s popolnoma novo zasnovo, saj preoblikovanje starega ventila ne bi

bila dobra rešitev. Cilj pri izdelavi novega ventila je, da bi turbina pridobila zrak iz okolice takrat, ko

turbina ne ustvarja podtlaka na vakuumski mizi oziroma je ventil zaprt. Poleg tega je potrebno

doseči, da ventil zapre dotok zunanjega zraka, kadar stroj potrebuje podtlak na vakuumski mizi.

Za oblikovanje novega ventila smo izdelali idejno skico (slika 3). Modra puščica prikazuje pot

zunanjega zraka do turbine – ta bi omogočal hlajenje turbine tudi takrat, ko imamo ventil v zaprtem

položaju.

125


Slika 3: Skica ventila v prerezu

Odpiranje in zapiranje ventila bi omogočal pnevmatični valj, ki bi bil fiksno pritrjen na ventil. Valj

bi z batnico potiskal oziroma vlekel loputo, ki bi v začetnem položaju omogočala podtlak na

vakuumski mizi, hkrati pa bi loputa zaprla dotok zunanjega zraka. Ko bi bili batnica in loputa v

končnem položaju, bi ustavili podtlak na mizi, istočasno pa bi omogočili dotok zraka iz okolice do

turbine in s tem hlajenje.


Ventil je sestavljen iz dveh delov (slika 4), katerih namen je spreminjanje dotoka zraka do turbine.

Pri obeh je bistven utor, skozi katerega zrak potuje takrat, ko je loputa zaprta in potrebujemo

hlajenje turbine. Ventila sta izdelana iz aluminija, kar omogoča dolgo življenjsko dobo izdelka ter

majhno maso zaradi majhne gostote materiala.

Zgornji del je dimenzije 120 x 80 x 20 mm, kot prikazuje slika 4, ima odprtino premera 50 mm ter

utor.

Slika 4: Zgornji del ventila

Spodnji del ventila, ki je prikazan na sliki 5, vsebuje enako odprtino z dimenzijo premera 50 mm,

ter utor, ki je povezan z odprtino. Njegove dimenzije so nekoliko drugačne in so 120 x 80 x 35 mm.

Cilinder je pritrjen na spodnji del ventila, saj višje potuje loputa. Na spodnjem delu imamo tudi utor,

po katerem drsi loputa.

126

Slika 5: Spodnji del ventila

Loputa, ki je prikazana na sliki 6, je narejena iz plastike, ker ta omogoča manjše trenje na spodnjem

delu ventila, kjer opravlja pot. Cilj pri izdelovanju lopute je bil izbrati čim lažji material in

posledično cilinder z manjšo vlečno silo.

Loputa vedno opravlja dve nalogi hkrati, odvisno od položaja, v katerem je. V zaprtem položaju

mora preprečevati dotok zraka skozi vakuumsko mizo ter hkrati omogočati dotok zunanjega zraka. V

odprtem položaju pa mora omogočati dotok zraka skozi vakuumsko mizo ter hkrati zapirati dotok

zunanjega zraka, ki potuje skozi utore na ventilu.

Slika 6: Loputa

Naloga nosilca lopute (slika 7) je povezava cilindra in lopute. Nosilec je oblikovan tako, da se ujema

z batnico, ki se fiksno pritrdi na nosilec.


Slika 7: Nosilec lopute

Loputo z nosilcem povezujejo vijaki in tako cilinder premika loputo. Nosilec je narejen iz aluminija,

saj potrebujemo lahek in hkrati močan material, ki mora zdržati sile, ki jih ustvarja cilinder.

Pri iskanju serijskih komponent na ventilu smo morali biti že vnaprej pozorni na to, kakšne možnosti

imamo za izbiro valja ter njegovih priključkov. Vse serijske dele pnevmatike smo naročili pri

podjetju SMC.

Valj je izbran na podlagi lastnosti lopute, je CD85N16-50-A. Preračun sile novega valja CD85N16-

50-A za loputo.

127


Na stroju se nahaja loputa mase 176 g ter nosilec lopute mase 37 g. Valj je priključen na zrak pod

tlakom 6 bar ter ima premer bata 16 mm in hod batnice 50 mm.

Izračun potisne moči valja CD85N16-50-A:

Loputa in nosilec lopute tehtata skupaj 0,213 kg, kar pomeni, da preračunani valj zadostuje

potrebam, saj je njegova potisna sila 12,06 kg.

Rezkalni stroj CNC je bil uporabljen za izdelavo zgornjega in spodnjega dela ventila. Pri tem smo

uporabili program SOLID WORKS, ki omogoča pisanje programov za obdelovalne stroje CNC.

Slika 8 prikazuje sestavljen in montiran novi ventil.

Slika 8: Montiranje ventila na stroj THVS

3 REZULTATI IN ZAKLJUČEK

Rezultati testiranja stroja so bili pozitivni. Dolgotrajno testiranje pri zaprtem ventilu ni pokazalo

pregrevanja vakuuumske črpalke.

4 LITERATURA

[1] Keko – Oprema d. o. o., KEKO Oprema zbornik, Od lokalnega do globalnega podjetja, dostop

23. 9. 2021, http://www.keko-equipment.com/media/KEKO-Oprema-zbornik2020.pdf

[2] M. Vrabelj, Priprava in karakterizacija kompozita steklo-keramika za uporabo v

LTCC-tehnologiji, dostop 20. 9. 2021, https://core.ac.uk/download/pdf/67567934.pdf

128

AVTOMATIZACIJA PROIZVODNJE

OGRAJ ZA TERASE BIVALNIH ENOT

Blaž Jerebic, Tomaž Blatnik

Podjetje Arcont d. d. se ukvarja s celovito izdelavo bivalnih enot. Posamezna bivalna enota ima

možnost nadgradnje glede na namen končne uporabe, ki zajema pisarne, bivalne prostore, sanitarije

in nenazadnje tudi čiste prostore, kot so na primer bolnišnice.

V raziskavi smo se ukvarjali z razvijanjem procesa avtomatizacije izdelave ograj na terasah bivalnih

enot. Namen avtomatizacije je predvsem zmanjšanje stroškov proizvodnje, minimizacija časa

izdelave in izboljšanje kakovosti končnega proizvoda ter varovanje zdravja naših zaposlenih.

Izdelava ograje za bivalno enoto Classic line poteka po korakih: od priprave potrebnega materiala

do končnega brušenja zavarjenega izdelka. Za izdelavo ograje delavec potrebuje 90 minut, z

avtomatizacijo varjenja pa bi ta čas pomembno skrajšali na račun časa, ki ga delavec potrebuje za

ročno varjenje. V ta namen je treba izdelati nove vpenjalne priprave, kar bo delavcu omogočalo

hitro, varno in ergonomsko učinkovito vpenjanje zavarjenih izdelkov med procesom izdelave. Pri

pripravi robotske celice bi bili potrebni ponovna nastavitev in optimizacija položajev robotov glede

na velikost želenega končnega izdelka. V ta namen smo v strokovnem prispevku predlagali nekaj

rešitev za avtomatizacijo proizvodnega procesa izdelave ograje v bivalnih enotah Classic line.

Ključne besede: proizvodnja bivalnih enot, avtomatizacija, varjenje, robotska celica, ograje

bivalnih enot

1 UVOD

Večina podjetij, ki se ukvarjajo s serijsko proizvodnjo svojih proizvodov, se v današnjih časih

srečuje z raznimi težavami. Ena izmed najpogostejših težav v železopredelovalni industriji pa je

pomanjkanje izobraženega kadra, ki bi kakovostno in iznajdljivo opravljal zahtevna dela v tej

industriji. Prav zaradi tega razloga podjetja, ki skrbijo za svojo prihodnost in dobro poslovanje, vse

več vlagajo v avtomatizacijo proizvodnje, ki prinaša boljše delovne pogoje, kakovostno opravljeno

delo ter rešuje kadrovski primanjkljaj.

Prav zaradi tega smo se v Arcontu odločili avtomatizirati varjenje ograj za terase bivalnih enot

(slika 1), ki so se do sedaj v celoti izdelovale z ročnim varjenjem. Problematiko v trenutnem procesu

vidimo predvsem v času, ki ga delavec porabi za izdelavo take ograje, ter v kakovosti in

ponovljivosti varjenja. Od delavcev se namreč zaradi nadaljnje obdelave ograje zahteva, da je

zavarjena vodotesno.


Namen strokovnega prispevka je izvedba avtomatizacije proizvodnega procesa izdelave ograj za

terase bivalnih enot. Gre za spremembo z ročnega procesa na robotiziran proces dela. Za izvedbo

tega projekta je treba dodelati obstoječo robotsko celico na način, ki bo omogočal hitro, enostavno in

ergonomično pravilno delo operaterja robotske celice.

Cilj, ki smo si ga zastavili, pa je učinkovit in rentabilen prehod z ročnega na avtomatiziran proces

varjenja ograj, ki bi povečal produktivnost, zmanjšal kompleksnost dela za delavca ter izboljšal

pogoje dela, saj ročno varjenje ograje ne bi bilo potrebno. Cilj je tudi izboljšati kakovost varov in

zagotoviti ponovljivost končnih izdelkov.

129


Slika 1: Terasa bivalne enote z ograjami


Problematika ročnega procesa izdelave ograj je bila predvsem v času varjenja in priprave samega

materiala, potrebnega za sestavljanje ograje. Čas, ki ga je delavec potreboval za izdelavo ene ograje,

je bil z normo ovrednoten na približno 90 minut, kar pomeni, da mora delavec v osemurnem

delovniku izdelati vsaj pet takšnih ograj, da bi dosegel zastavljene zahteve, ki jih določa norma. [6]

V normo so všteti vsi procesi dela, vključno z rezanjem, brušenjem in varjenjem, vendar pa se

celotna norma deli na dva dela, in sicer na razrez palic in varjenje.

Razrez je bil z normo ovrednoten na 39,6 minute za eno ograjo, kar pomeni, da je moral delavec v

tem času na tračni žagi odrezati osem palic in štiri kvadratne cevi, ki jih je kasneje sestavil in zavaril

v končno obliko ograje. [6] Segment varjenja ograje pa je bil z normo ovrednoten na 49,9 minute za

eno ograjo. V ta čas spada vso mehansko delo, ki ga je moral delavec med izdelavo ograje opraviti,

torej varjenje, brušenje, čiščenje obrizgov varjenja, obračanje ograje v pripravi in odlaganje

končanega izdelka na paleto. [6]

Problem je tudi ergonomija mehanskega dela, predvsem dvigovanje in obračanje sestavljene ograje,

ki je pretežka in prevelika, da bi jo dvigal en sam delavec. Pri ročnem varjenju vedno obstaja

možnost opeklin varilca, nastajajo pa tudi strupeni plini, za katere je potreben sistem odsesavanja,

vendar pa teh plinov nikoli ne moremo v celoti odstraniti, kar pomeni, da varilec dela v zdravju

škodljivem okolju (slika 2). Prav tako varjenje optično vpliva na varilca in na morebitne prisotne, ki

opravljajo svoje delo v bližini mesta varjenja.

130

Slika 2: Delovno mesto za ročno varjenje ograj


Naš predlog je bil, da se avtomatizira varjenje ograj za terase bivalnih enot in optimizira pripravo

materiala, potrebnega za izdelavo ograje. Varjenje bi avtomatizirali s pomočjo obstoječe robotske

celice (slika 3), ki bi jo bilo treba dodelati, da bi omogočala fleksibilen in optimalen proces izdelave

ograj. Delo bi razdelili na dva dela, in sicer rezanje cevi in palic delavca na žagi in delo operaterja na

robotski celici, ki bi vključevalo vpenjanje, varjenje s pomočjo robotske celice in brušenje zavarjenih

kosov. To bi pomenilo, da en delavec razreže vse potrebne cevi in palice vnaprej za celotno naročilo

ograj, operater robotske celice pa opravlja delo samo na robotski celici, da bi minimaliziral čas, v

katerem robota čakata na delo, in s tem maksimalno izkoristil vrednost celice. Robotsko celico

trenutno uporabljamo za izdelavo drugih polizdelkov, vendar pa celica ni vedno polno zasedena, kar

bi nam omogočalo preselitev varjenja na to celico.


Slika 3: Shema robotske celice

131


Za robotsko celico je bilo treba izdelati dve varilno vpenjalni pripravi (sliki 4 in 5), ki služita ena

kot priprava za izdelavo prve faze ograje in druga za izdelavo druge faze ograje. Pripravi so

konstruirali konstrukterji Arconta, ki se ukvarjajo z izdelavo podobnih priprav za avtomatizacijo

proizvodnih procesov. Izdelati je bilo treba tudi dva robotska programa za obe vpenjalni mizi, da bi

robota zavarila ograjo kar se da hitro in ustrezno zahtevam varjenja. Po končanem varjenju mora

delavec zavarjene kose pobrusiti, kar pomeni, da je bilo potrebno izdelati vpenjalo izven vpenjalne

mize, ki bo omogočalo hitro in enostavno vstavljanje kosov ter njihovo brušenje s kotno brusilko.

Po končani izdelavi varilno vpenjalnih priprav je sledila izdelava programa za obratovanje robotske

celice (slika 6).

Slika 4: Vpenjalna priprava za prvo fazo ograje [6]; Slika 5: Vpenjalna priprava za drugo fazo

ograje [6]

Slika 6: Izdelava programa za varjenje [6]

132

4 REZULTATI

Po izdelavi programa za varjenje smo ugotovili, da varjenje z robotsko celico za prvo fazo ograje

traja 120 sekund. V ta izmerjen čas spadajo vsi gibi robota in obračalne mize od trenutka, ko operater

potrdi obračanje mize, pa vse do trenutka, ko se robot vrne v izhodiščni položaj. Za drugo fazo

varjenja ograje robotska celica potrebuje 170 sekund, prav tako z vsemi gibi in čiščenjem pištole.

Tako dobimo skupen čas varjenja dveh robotov za obe fazi ograje

290 sekund. Temu času moramo prišteti še čas, ki ga operater celice porabi za vpenjanje in

izpenjanje vseh sestavnih delov ograje. Skupni čas za vpenjanje in izpenjanje kosov obeh ograj znaša

640 sekund oz. 10 minut. V ta čas vpenjanja in izpenjanja kosov je všteta operacija brušenja s

pnevmatskim kotnim brusilnikom, ki traja skupaj 4 minute. Tako znaša skupni čas dela operaterja na

robotski celici 15 minut za izdelavo ene ograje, za kar smo ob delu v ročnem procesu porabili

50 minut.

Po postavitvi smo ugotovili, da se ergonomija dela za operaterja celice ni izboljšala v primerjavi z

delom varilca v ročnem procesu dela, saj ograja tehta preveč, da bi jo operater lahko sam dvignil iz

varilne priprave, zato bo potrebna dodelava celice s konzolnim dvigalom ali kakšno drugo pripravo,

ki bo operaterju olajšala dvigovanje pretežkega bremena.

Z uporabo robotske celice za varjenje so se izboljšali pogoji dela za operaterja v primerjavi z

varilcem v ročnem procesu dela, saj sta varilna robota obdana z ograjo in odsesovalno kapo, ki

filtrira zdravju škodljive delce in pline iz zraka, ki jih operater robotske celice vdihuje. Prav tako

ograja, ki obdaja robotsko celico, v celoti ščiti operaterja in ostale prisotne v proizvodni hali pred

optičnim vplivom varjenja, pred katerim so bili prej manj zaščiteni.

5 ZAKLJUČEK

Cilj strokovnega prispevka je bil avtomatizirati in optimizirati proizvodni proces izdelave teh ograj.

Podrobno smo analizirali in določili pomanjkljivosti procesa ročne izdelave in določili smernice, po

katerih smo se ravnali na poti do avtomatizacije procesa.


Po uvedbi novega procesa dela smo analizirali rezultate in tako preverili uspešnost in učinkovitost

našega dela. Ugotovili smo, da smo čas varjenja ograje z uporabo robotske celice v skladu z našimi

pričakovanji zmanjšali na 30 % začetnega časa, kar pomeni, da je optimizacija dosegla učinek, ki ga

v slovenskih razmerah ocenjujemo na prihranek 1 : 3 za rentabilno uvedbo avtomatizacije. [5] Prav

tako smo izboljšali pogoje dela za operaterja robotske celice, predvsem na področju kakovosti

vdihanega zraka, ki se ga v novem procesu dela čisti skozi sistem filtriranja. Ugotovili smo tudi, da

je delavec ob uporabi robotske celice zaščiten pred optičnim vplivom varjenja, ki mu je bil prej

izpostavljen. Ergonomska analiza delovnega postopka je pokazala, da je končno zavarjena ograja

pretežka in vpeta na tak način, da jo operater robotske celice težko vzame iz vpenjalne mize, zato

smo se odločili robotski celici dodati konzolno dvigalo oziroma najti drugo rešitev, ki bo operaterju

olajšala dvigovanje.

Izvedeni projekt je pokazal, da je možno uspešno uvajati avtomatizacijo, kar je v trenutnih razmerah

na trgu delovne sile izjemnega pomena. Specializirani operaterji, kot so varilci, so na trgu redki in

zato se podjetja v prihodnje ne morejo zanašati na ročno delo, temveč morajo nadaljevati s hitro

uvedbo avtomatiziranih procesov ob hkratnem upoštevanju stalnega izboljševanja pogojev dela.

133



[1] Arcont, d. d., dostop 25. 11. 2022, https://www.arcont.si/si/sl

[2] Containex, dostop 26. 11. 2022, https://www.containex.com/si/sl

[3] ABB robotics, dostop 12. 12. 2022, https://new.abb.com/products/robotics

[4] M. Merkač Skok, I. Palčič in I. Vrečko, Planiranje in vodenje projektov, Univerza v Celju,

Fakulteta za komercialne in poslovne vede, 2009.

[5] ECNM Predavanja PVP, dostop 20. 12. 2022, https://moodlevss.sc-nm.si/

[6] Arcont, proizvodnja bivalnih enot, d. d., interni vir, 2022.

[7] Slovar slovenskega knjižnega jezika, dostop 21. 12. 2022, https://www.fran.si/

[8] T. B ajd, M. Mihelj, M. Munih, Osnove robotike, Založba FE in FRI, 2011.

134

Študijski program VARSTVO OKOLJA IN KOMUNALA

TRŽNICA ZAGORJE OB SAVI

Lovro Lezič, dr. Jani Zore

Tržnica se nahaja v ožjem središču mesta med Cesto zmage, Ulico Talcev in Gasilsko cesto.

V članku so najprej opisani glavni prostorsko prometni problemi: parkirna in prodajna mesta ter

zbiralnice odpadkov.

Parkirnih mest za okoliške prebivalce stanovanjskih blokov je zelo malo, kar je značilnost starejših

tovrstnih naselij. Ob tržnih dnevih je zato prisotna prometna gneča, pretočnosti prometa praktično

ni. Razmere poslabšajo še prodajalci iz vozil. Temu primerna je tudi skrajno nizka stopnja prometne

varnosti. V okolici tržnice sta trenutno samo dve zbiralnici odpadkov, locirani na parkirišču

oziroma zasedata nekdanja parkirna mesta. Zbiralnici sta namenjeni bližnjim stanovalcem, vanje pa

se odlaga odpadke s tržnice, ker tržnica sama nima svojih zabojnikov za odpadke.

Na osnovi analize stanja in danih prostorskih omejitev so se izoblikovale možne rešitve. Osrednji

del predstavlja garažna hiša, umestitev manjšega parka z otroškimi igrali, ureditev prodaje iz vozil

in postavitev zbiralnic za ločeno zbiranje odpadkov. S predlaganimi rešitvami se doda nekaj zelenih

površin v samo mestno jedro, razbremeni promet, stanovalcem okolice in obiskovalcem tržnice pa

omogoči parkiranje ter normalno uporabo površin za pešce. Stanovalcem in obiskovalcem tržnice je

dana tudi možnost počitka in sprostitve v manjšem parku ob tržnici.

Ključne besede: motorno vozilo, parkirišče, parkirno mesto, igrala, zbiralnica odpadkov

1 UVOD

Tržnica se nahaja v centru mesta med Cesto zmage, Ulico talcev in Gasilsko cesto. Parkirišče južno

od tržnice je razmeroma majhno, ne zadostuje niti prebivalcem okoliških stanovanjskih blokov.

Pomanjkanje parkirišč ob starejših stanovanjskih blokih (slika 1) je vsesplošno znan problem

slovenskih mest. Obiskovalci tržnice tako rekoč skoraj nimajo možnosti parkiranja. Zaradi

neposredne bližine tržnice prihaja do popolne zaustavitve prometa, vozila so parkirana praktično

povsod tudi na zelenicah, pločnikih, ob robu cest in ulic. To med drugim pomeni tudi zelo slabo

prometno varnost, še posebej če upoštevamo, da je večina vhodov v stanovanjske bloke direktno z

ulice (slika 2).

Na tržnici poteka tudi prodaja direktno iz (kombiniranih) vozil. Za tovrstno prodajo ni predvidenih

prodajnih mest. Tako se tovrstna prodaja vrši kar na pločnikih ob tržnici, kar še poslabša neznosno

splošno in prometno situacijo.

V okolici tržnice sta trenutno samo dve zbiralnici odpadkov. Obe sta postavljeni kar na parkirnih

mestih. Prvotno dve parkirni mesti sta se v času postavitve zbiralnic le zamaknili in na novo talno

označili. Zbiralnici sta namenjeni stanovalcem blokov, vendar tudi zanje premajhni. Zaradi tega so

zbirne posode za odpadke velikokrat prepolne. Vanje pa se dodatno odlagajo še odpadki s tržnice,

ker tržnica sama nima svojih zabojnikov za odpadke. Ena od vidnih posledic je tudi ta, da odpadki

na obeh zbiralnicah skorajda niso ločeni.

136

Slika 1: Prometni nered v času obratovanja tržnice


Slika 2: Lokacija tržnice [1]

2 ŠTEVILO PARKIRIŠČ IN VELIKOST ZBIRALNIC ODPADKOV

V okolici tržnice Zagorje ob Savi je točno 109 parkirnih mest in 4 parkirna mesta, namenjena

invalidom. V okolici tržnice so bloki (vhodi oziroma poštni naslovi: Ulica talcev 24, 26, 28 in 30,

137


Cesta zmage 23, 25, 35a in 39) s skupno 145 stanovanji (slika 3). Po statističnih podatkih [2] je v

zasavski regiji 517 avtomobilov na 1000 prebivalcev, povprečno slovensko gospodinjstvo šteje 2.46

osebe. Iz teh podatkov je ocenjeno potrebno število parkirišč za prebivalce (brez dodatka za njihove

obiske) 185 parkirišč oziroma primanjkljaj je 72.

Podoben rezultat, da upoštevanje parkovnega normativa [3] eno parkirno mesto na stanovanjsko

enoto, povečano za 20 %, pomeni 174 potrebnih parkirnih mest. (145 * 1,2 = 174). V tem primeru je

primanjkljaj 61.

Slika 3: Območje urejanja [1]

Po oceni [2] je skupna površina tržnice in bližnjih trgovin 3.294 m 2 , upoštevajoč prodajalne in pošto

ob Cesti zmage. Trgovske površine in izračun površine poligonov so prikazani na sliki 4. Z

upoštevanjem normativa 1 parkirno mesto na 40 m 2 trgovskih površin (1 zaposleni + 3 stranke) [3]

je normativna vrednost 132 parkirišč iz naslova trgovskih dejavnosti. Skupna ocena potrebnih

parkirišč je torej 308 – 317 parkirnih mest. To je na razpoložljivi tlorisni površini možno doseči

(glej tudi [4] in [5]) le v treh etažah.

138

Slika 4: Uporaba poligona za izračun trgovskih površin [1]

Obstoječi zbiralnici odpadkov sta 2. V prvem koraku bi povečali število zbiralnic na 4, z ločenim

zbiranjem odpadkov za 5 frakcij: papir, steklo, plastična in sestavljena embalaža, biološko

razgradljivi odpadki ter preostanek odpadkov (mešani komunalni odpadki). Za tako postavitev

zadošča tloris 8,5 x 2 m.

3 PREDLOG PREUREDITVE

Problem parkiranja se reši s podzemno garažo v treh etažah tlorisne dimenzije 30 x 100 m. Locirana

je na južnem delu območja urejanja (vzdolžno od tržnice na severu do stanovanjskih blokov na jugu

in v pretežnem delu ureditvenega območja prečno v širino). Nivoje bi med seboj povezovala

stopnišče in dvigalo. Vhod v garažno hišo bi bil iz smeri tržnice, izhod pa v smeri proti pošti. V

enem nivoju bi bilo prostora za 114 parkirnih mest, v celotni garažni hiši pa 342. Predvidena so tudi

parkirna mesta za invalide, vozila z malimi otroki in električna vozila s polnilnicami.

Zaradi ambientalno estetskih vidikov, zastiranja pogleda iz oken in balkonov najbližjih stanovanj in

pridobitvijo dodatnih zelenih površin v središču mesta je garaža v celoti podzemna. Na terenu se

vzpostavi zelenica, ki bi lahko služila tudi občasnim prireditvam na prostem (slika 5).


139


Slika 5: Načrt ureditve

Prostor, namenjen prodajalcem s kombiji, se umesti na višino terena nad severovzhodnim vogalom

garažne hiše. V prvem koraku je predvidenih 8 takšnih mest velikosti 6 x 4 m. Število prodajnih

mest se kasneje po potrebi lahko razširi nad tlorisom garaže v južni ali zahodni smeri. S to

postavitvijo bi zmanjšali promet okrog parka in tržnice ter povečali število pešpoti. Ob prodajnih

mestih so še parkirišča za enosledna vozila. Njihovo število bi bilo sprva 30 (15 za kolesa in 15 za

motocikle). Kot pri prodajnih mestih iz vozilih je dana možnost kasnejših širitev.

Zbiralnice odpadkov so predvidene 4. Locirajo se: med tržnico in trgovino Mercator, med parkom in

prodajo iz vozil ter dve za pošto vzdolž zgradbe. Velikost vsake zbiralnice je 8,5 x 2 m s petimi

zbirnimi posodami za različne frakcije odpadkov. Odprtost prostora dopušča širitev zbiralnic ali

umestitev novih, če bi bilo to potrebno. Odvoz odpadkov bi bilo potrebno prilagoditi tako, da se ta

vrši izven obratovalnega časa tržnice. Meje zbiralnic so zasajene z živo mejo (ozkolistni

lovorikovec – Prunus Leurocerasus).

V prenovo območja se vključi izgradnja manjšega parka z igrali, ki zapolni prostor med tržnico in

stanovanjskim blokom na vzhodu. Zasnova parka je baročna z ravnimi vzdolžnimi, prečnimi in

diagonalnimi osmi, v oseh kompozicije so tlakovane poti, ob njih klopi in druga urbana oprema.

Vmesni prostori so zelenice z drevesi, center parka je vodnjak s pitno vodo. Celoten park je obdan z

živo mejo (ozkolistni lovorikovec – Prunus Leurocerasus), drevesa so: lipovec - Tilia cordata,

maklen parkovno drevo - Acer campestre in beli gaber - Carpinus betulus. V severnem trikotnem

delu parka je prostor za otroška igrala, ki je ločen od ostalega dela parka z žično ograjo. Ta bi bil

dostopen samo v dnevnem času, preostali del parka pa neomejeno.

Celotno območje se opremi z javno razsvetljavo in drugo potrebno urbano opremo.

140

4 ZAKLJUČEK

Predlog rešitve urejanja prometa na obravnavanem območju izhaja iz najbolj izpostavljene

problematike parkiranja. Ob ureditvi mirujočega prometa za okoliške prebivalce in uporabnike

tržnice, vključno s prodajo iz vozil, je s podzemno garažno hišo v treh etažah. Taka rešitev nakaže

še nekaj prednosti. Med temi prednostmi so povečanje zelenih površin v samem mestnem jedru, kjer

jih primanjkuje, neprimerno večja prometna varnost, boljši pogoji in lažja dostopnost za pešce in

kolesarje, ureditev ravnanja z odpadki ter nenazadnje privlačnejša podoba celotnega zazidalnega

kompleksa. Z ureditvijo prometa in lažjo dostopnostjo do tržnice bi ta utegnila postati zanimiva tudi

v širšem okolju, kar odpira nove poslovne možnosti, k temu pa se pridružuje še širši odprt prostor,

ki bi ga bilo možno izkoristiti za razne prireditve na prostem. Sedaj neurejen prostor se preobrazi v

pregledno ambientalno prijetno prostorsko entiteto, ki skupaj z obstoječimi poslovno trgovskimi

površinami in bližnjimi stanovanjskimi bloki postane tako gospodarski kot tudi urbani center.

V nadaljevanju ostajata vsaj še dva poglavitna izziva. Prvi je finančna ocena projekta in drugi

organizacija izvedbe, ki bi morala biti kar najmanj moteča za obratovanje tržnice in okoliške

prebivalce.

5 VIRI IN LITERATURA

[1] PISO Zagorje ob Savi, osnovna in hibridna karta, dostop 13. 6. 2023, https://

www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=zagorje

[2] Statistični urad RS, dostop 13. 10. 2021, https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/47

[3] A. Plevnik, I. Mladenovič , M. Balant, S. Koblar, Mirujoči promet v urbanih naseljih,

Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Ljubljana, 2020.

[4] T. Kastelic et al., Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin,

Ljubljana: FAGG, Prometnotehniški inštitut, 1991.

[5] Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi

na cestah, Uradni list RS št.: 59/18.

[6] Pravilnik o projektiranju cest, Uradni list RS, št.: 91/05, 26/06, 109/10 in 36/18.

[7] D. Ogrin, Krajinska arhitektura, UL, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 2010.


141


VZPOSTAVITEV MERITEV V VODOVODNEM SISTEMU

OBREŽJE

Kristijan Simončič in Goran Makar

Zmanjšanje vodnih izgub je težava vsakega upravljalca vodovodnega sistema. V članku je zajeto

bistvo izdelanega načrta vzpostavitve meritev na vodovodnem sistemu Obrežje–Mokrice, ki je eden

izmed šestih vodovodnih sistemov v upravljanju javnega podjetja Komunala Brežice, ki je

upravljalec javne gospodarske službe na območju občine Brežice. V skoraj desetih letih izkušenj z

vzdrževanjem vodovoda smo predstavljeni vodovodni sistem dodobra spoznali.

Vlaganje v obnovo dotrajanih cevovodov ter posodabljanje obstoječe opreme za nadzor nad

delovanjem omrežja sta ključnega pomena za prihodnost ter skrb za zmanjšanje vodnih izgub.

Razvoj tehnologije je v času, v katerem živimo, v dnevnem porastu. S sistemi za nadzor in porabo

pitne vode omogočajo upravljalci optimizacijo stroškov ter varovanje okolja in uporabo kakovostne

pitne vode, ki je glavnega pomena za nadaljnji razvoj človeštva.

Ključne besede: vodne izgube, daljinski nadzor, detekcija izgub, merilna območja

1 UVOD

Potrebe po vodi se z dvigom življenjskega standarda povečujejo. Predvsem je poudarek na

kakovostni pitni vodi, ki je kljub tehnološkemu razvoju vsem na svetu še nedostopna. Slovenija ima

kot vodna dežela kakovostno pitno vodo, ki so jo deležni vsi prebivalci. Ker pa se voda v večini

načrpa iz podzemnih virov, je možnost za njeno kontaminiranje ob večjem deževju ponekod v

Sloveniji velika. Predvsem se pojavlja motnost, ki pa jo ob izrednem dogodku rešujemo z ukrepom

prekuhavanja ali z dovozom iz drugega vira. Takšni dogodki so redki, saj se takšne težave rešujejo s

tehnološkimi modifikacijami, kot sta filtracija in kloriranje. Kontaminacija pitne vode iz podtalnice

pa se zgodi tudi ob čezmerni uporabi pesticidov v kmetijstvu. Vse te težave, ki nas bodo spremljale

tudi v prihodnje, česar ne smemo zanemariti, so tudi vodne izgube na posameznih vodovodnih

sistemih. Za učinkovito zmanjšanje vodnih izgub je odvisen predvsem čas odkritja oziroma

detekcija izgub in kasnejša strokovna odprava napak in okvar. Vodne izgube so širok pojem, ki pa

ga lahko razčlenimo na več poglavij.

Pri raziskavi smo se osredotočili na zmanjšanje in predvsem nadzor nad vodnimi izgubami in

dejansko porabo z metodo vzpostavitve meritev na vodovodnem sistemu Mokrice (slika 1), v

nadaljevanju VS Obrežje, saj gre za samostojni sistem vrtine Mokrice v občini Brežice, ki ga

upravlja javno podjetje Komunala Brežice. Sistem je bil zgrajen v začetku 70 let in je umeščen na

kraški teren, kar pomeni, da večina izgubljene vode iz okvar na cevovodu ne priteče na površje.

142

Slika 1: Shematski prikaz vodovoda Mokrice

Cilj raziskave je vzpostavitev daljinskega odčitavanja hišnih in industrijskih vodomerjev na tem

območju ter postavitev sekcijskih jaškov, kar bi omogočilo celovit nadzor nad načrpano količino ter

prodano pitno vodo končnim uporabnikom. Prav tako pa bi pridobivali realne dnevne količine

neprodane vode. S celovitim nadzorom bi zmanjšali vodne izgube ter privarčevali pri tehnološki

distribuciji, kar privede do zmanjšanja stroškov dobave vode uporabnikom in s tem cenejše pitne

vode v občini Brežice.


Pri pregledu pisne literature iz področja oskrbe z vodo ter varstva okolja oziroma vode lahko hitro

ugotovimo, da je del literature zastarel, saj izhaja iz osemdesetih let ter začetkov devetdesetih, kjer

so zajete osnove vodovodnih sistemov, ki so bili zgrajeni v tistih časih in kasneje nadgrajeni - prav

tako tudi literatura, ki je zajeta iz tujih knjig. Literatura je po večini dostopna na spletu v obliki

člankov in strokovnih del s področja oskrbe s pitno vodo. Osnovo pa seveda predstavlja veljavna

zakonodaja v Sloveniji ter na nivoju občin odloki in uredbe. V prvem delu smo predstavili trenutno

stanje vodovodnega sistema ter njegove slabosti in težave, ki nastajajo ob vzdrževanju ter nadzoru

same količine načrpane in prodane vode, izmerjene z vodomeri pri porabnikih. Trenutno vgrajena

merilna in nadzorna oprema v črpališčih in vodohranih je bila v preteklih letih posodobljena, vendar

nam trenutna infrastruktura ter vgrajena strojna oprema več ne dopuščata posodobitve, zato bo v

prihodnje potrebna nadgradnja infrastrukture, strojne opreme ter programskih rešitev nadzora.

Trenutno veljavna zakonodaja z uredbami ter občinskimi odloki podrobno opisuje reševanja

problema vodnih izgub ter zmanjševanja in nadzora nad porabo v prihodnje. Del teh rešitev in

predlogov zajema Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje petih let, ki narekuje dela,

postopke, naloge za zmanjšanje vodnih izgub ter nadzor nad oskrbo s pitno vodo na območju

Slovenije, ki pa je v večini primerov na skrbi občin po direktivi resornega ministerstva ter načel

EU. Kot navajajo podatki Statističnega urada, se je večino vode načrpalo iz površinskih voda, za več

kot polovico manj pa iz podzemnih voda glede na geografsko lego posameznega vira. Govorimo o

skupni porabi pitne vode za preskrbo prebivalstva, industrije ter namakanje. Glede na velike

količine načrpane pitne vode pa ne smemo zanemariti vodnih izgub, ki so posledica dotrajanosti

vodovnih sistemov ter nenadzorovanega odvzema preko hidrantov in neprijavljenih priključkov.

Podatki iz leta 2019 kažejo, da je bilo v Sloveniji skoraj 30 % vodnih izgub oziroma razlika med


143


načrpano in dobavljeno vodo končnim porabnikom, kot prikazujeta sliki 2 in 3, kar pa še daleč ni

zanemarljiv podatek. Drži, da se voda ponovno vrne v podtalnico, pa vendar je z ekonomskega in

okoljevarstvenega vidika to odstotkovno kar velika količina. Da bi zmanjšali vodne izgube v

Sloveniji, veliko vlagamo v izgradnjo novih vodovodov.

Velik preskok na tem področju smo naredili leta 2007, ko je Slovenija začela črpati Evropska

sredstva iz Kohezijskih skladov za namene hidravličnih izboljšav na vodovodu.

Slika 2: Dnevna poraba vode

Slika 3: Dobava in izguba načrpane vode, Slovenija, 2019 [4]

144


Z glavno željo po zmanjšanju vodnih izgub na sistemu, ki so okoli 30 % letno glede na načrpano in

prodano vodo, izmerjeno preko vodomerov pri končnih porabnikih ter nadzorom nad

nekontroliranim odvzemom vode preko hidrantov in neregistriranimi priključki, smo pripravili načrt

meritev od vira do končnega porabnika z vmesnimi merilniki posameznih merilnih območij.

Merilna mesta smo razdelili glede na razvejanost vodovoda in geografske značilnosti. Merjenje se

izvaja že pri samem črpanju vode iz vrtine ter pri končnih uporabnikih. Obstoječ sistem je možno

nadgraditi z daljinskim sistemom odčitavanja vodomerjev ter nadzora pretoka in tlaka v obstoječih

črpališčih ter vodohranih. Za potrebe meritev posameznih odsekov in merilnih območij bo potrebno

zgraditi merilne jaške ter jih opremiti z merilci pretoka, tlaka ali drugih meritev, kot je vsebnost

klora ali motnost in temperatura za nadzor kakovosti pitne vode. Vir napajanja teh merilcev je

možno z omrežno napetostjo, kjer je to mogoče, ali iz solarnih celic ter baterij z dolgo življenjsko

dobo. Nato pa povezovanje v skupno platformo za načrtovanje, nadzor in pregled, ki jo je izdelalo

slovensko podjetje Jordan d. o. o., imenovano AQUALINK (slika 4).

Slika 4: AquaLink merilna oprema

Sistem se v Sloveniji uporablja že na določenih vodovodnih sistemih in je stabilen z veliko

referencami. Sama vgradnja in vzdrževanje sta enostavna in omogočata uporabniku oziroma

upravljalcu enostavno montažo ter samostojno redno vzdrževanje ter nastavitev. Vgradnja merilcev

se bi lahko izvedla v že obstoječe jaške z zapirači na določenih merilnih območjih. Tam, kjer pa to

ni mogoče, se izvede izgradnja novega jaška, kar predstavlja dodaten strošek. Sistem je mogoče

nadgrajevati stopenjsko in samo vzpostavitev meritev sistema izvajati na daljši rok, kar je za

upravljalca vodovodnega sistema bistvenega pomena. Vzporedno ob vzpostavitvi meritev pretokov

in tlakov je potrebno tudi nadgraditi opremo za odkrivanje nevidnih puščanj na vodovodnih ceveh,

kar je možno odkriti z merjenjem pretoka in tlaka v določenih urah v dnevu, predvsem v nočnem

času, ko se poraba vode zmanjša. Na tržišču je veliko produktov in tehnik odkrivanja, vendar je

najpomembnejše poznavanje sistema ter izkušnje. Zato moramo dati tudi poudarek na usposabljanju

zaposlenih. Koncept vzpostavitve je bil narejen za razpršeni vodovodni sistem, ki ga je mogoče

uporabiti tudi za druge sisteme. Z določenimi programskimi rešitvami in pravilno določitvijo

merilnih mest pa je možno meritve porabe vode izvajati tudi na krožnih vodovodnih sistemih, ki so

v mestih in na industrijskih območjih.


145


4 REZULTATI

Rezultat vloženega truda in dela je bila ocena trenutnega stanja s pomanjkljivostmi ter razdelitev

vodovodnega sistema na merilna območja za celovit nadzor nad porabljeno vodo, ki nam

dolgoročno olajša načrtovanje obnove ter vzdrževanja, gledano z ekonomskega ter

okoljevarstvenega vidika. Predvsem nas je zanimala implementacija obstoječe merilne opreme z

vzpostavitvijo merilnih mest, ki zajema izdelavo načrta določitve merilnih mest ter cilje in ukrepe

za zmanjšanje vodnih izgub in nadzora nad pretoki in tlaki posameznih območij. Zmanjšanje vodnih

okvar z iskanjem mesta puščanja s pomočjo geofonov ter data loggerjev na glavnih vodih ter hišnih

priključkih se izvaja s pomočjo nabavljene opreme, ki jo bo v prihodnje potrebno nadgrajevati, prav

tako je velik poudarek usposabljanje zaposlenih z rokovanjem s tovrstno opremo. Potrebna bo

nadgradnja obstoječe opreme za nadzor vodohranov ter črpališč ter izgradnja novih cevovodov ali

obnove posameznih kritičnih delov s ciljem zmanjšanja okvar na dotrajanih cevovodih.

Trenutne meritve količine prodan in načrpane vode kažejo, da se približno 30 % vode izgubi na poti

med vodnim virom in končnim uporabnikom. To vrednost vodnih izgub predstavljajo okvare na

cevovodih, objektih in nenadzorovan odvzem vode občanov preko neregistriranih priključkov ter

hidrantov. Seveda se določene količine te vode porabijo za gašenje požarov in komunalno porabo

pri vzdrževanju javne infrastrukture ter ostalo. Vendar pa te količine niso zanemarljive, želimo si

celovitega nadzora nad pretoki in tlaki na posameznih odsekih z možnostjo nadgraditve meritev

klora in motnosti. Vse to je mogoče povezati v celovit nadzor z implementacijo merilne opreme na

trgu s trenutno vgrajeno opremo. Kot glavni rezultat predstavljene idejne zasnove vzpostavitve

meritev na vodovodnem sistemu je načrt, ki ga je možno uporabiti tudi na preostalih vodovodih v

upravljanju na območju celotne občine Brežice ter ga povezati v celovit nadzorni sistem z

enostavnim vzdrževanjem ter dolgoročno storilnostjo.

5 ZAKLJUČEK

Vodnih izgub ne moremo izničiti, lahko pa jih zmanjšamo in optimiziramo na realno raven izgub na

podlagi predpisov ter smernic. Seveda je glavni ukrep programov za varstvo okolja zmanjšanje

izgub samih. Moramo pa vedeti, da izguba ni samo okvara oziroma nenadzorovano odtekanje vode

v podtalnico. Poraba pitne vode za potrebe izvajanja javnih služb v občini je tudi vzdrževanje javnih

površin in cest, ki zajema pranje cestišč in zalivanje javnih parkov in zelenic ter vzdrževanje

kanalizacije in meteornih kanalov, kar pa ni evidentirano. Zanemariti ne smemo odvzema vode za

potrebe gašenja požarov in ostalih potreb v sistemu zaščite in reševanja, ki lahko prestavlja tretjinski

delež vodnih izgub v razmerju med načrpano in prodano vodo. Najprimernejši ukrep za zmanjšanje

in nadzor nad porabo vode je investiranje v obnovo dotrajanih cevi in armatur ter vzpostavitev

daljinskega nadzora nad porabo in kakovostjo pitne vode.

Pri izdelavi idejne zasnove smo se osredotočili na vodovodni sistem Mokrice – Obrežje, ki je drugi

največji vodovodni sistem v upravljanju javnega podjetja Komunala Brežice, d. o. o. in je kot

najstarejši sistem z različno vgrajenimi materiali cevi ter vgrajen na geografskem območju s takšno

sestavo tal, da iztekajoča voda iz cevovoda, v primeru okvar, pronica v podtalnico in le redko pride

na površje, kar je za odkrivanje okvar težava. Skozi skoraj 10-letno službovanje na področju

vzdrževanja in dela v enoti oskrbe s pitno vodo ter odpadnih voda smo dodobra spoznali

predstavljen vodovodni sistem, njegove prednosti in slabosti. Ves čas smo spremljali novosti na trgu

nadzora vodovodnih sistemov v sodelovanju s trenutnim dobaviteljem merilne opreme in začetek

novo nakupljene opreme za iskanje okvar. Stremeli smo k posodobitvi ter nakupu dodatne merilne

opreme za iskanje z različnimi metodami. Kot narekuje čas, v katerem živimo, in kjer je razvoj

tehnologije in digitalizacije takšnih sistemov vsakodnevno v razvoju, je prav, da kot upravljalec

146

skrbimo za celovito posodobitev sistema, ki nam ga narekuje zakonodaja ter operativni programi na

ravni države ter celotne Evrope. Trenutni sistem in platforma, ki se uporabljata za nadzor nad

upravljanjem vodovodnega sistema, nam omogočata osnovni nadzor nad črpalkami ter nivoji vode v

vodohranih. V prihodnjih letih pa je vzpostavitev merilnih mest ter celovit nadzor nad porabo vode

neizbežna investicija, ki se dolgoročno povrne, saj se s posodobitvijo in nadzorom lahko optimizira

poraba električne energije ter posledično zmanjšajo stroški vzdrževanja vgrajene strojne opreme.

Vsekakor ima idejna zasnova poslovni kot okolijski učinek za prihodnost vseh nas. V trenutnem

obdobju in stanju na trgu z energenti je ravno zmanjšanje stroškov delovanja ključnega pomena.

Hkrati bomo zagotovili zadostne količine kakovostne pitne vode vsem občanom na območju občine

Brežice. Vsa vložena finančna sredstva se z dvigom kakovosti življenja povrnejo v kratkem času.


[1] ARSO, Količinsko stanje podzemnih voda v Sloveniji, dostop 28. 1. 2022, https://

www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/

Kolicinsko_stanje_podzemnih_voda_v_Sloveniji_OSNOVE_ZA_NUV_2015_2021.pdf.

[2] Ministrstvo za okolje in prostor, Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2015

do 2020, dostop 2. 2. 2022, https://www.google.com/url?

sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=&ved=2ahUKEwihqfJ5v_1AhWaR_EDHZFqBIc

QFnoECAUQAQ&url=https%3A%2F%2Fskupnostobcin.si%2Fwp-content%2Fuploads%

2F2015%2F10%

2Fop_oskrba_pitna_voda_2015_2020.pdf&usg=AOvVaw2uQ1ngRRQhz9gP3ojo-e_E

[3] E. Peteršin, Vodovod, Ljubljana, 1988.

[4] SURS, Javni vodovod, Slovenija, 2019, dostop 4.1.2022, https://www.stat.si/StatWeb/news/

Index/9152

[5] Fast GmBH, Intelligent geophone for the search for leakages, dostop 1. 2. 2022. https://

fastgmbh.de/en/products/listening-devices

[6] DHI Group, Addressing aging urban water infrastructure, spletna knjiga, dostop 1. 3. 2022,

https://ocean.dhigroup.com/download-addressing-aging-urban-water-infrastructure-ebook/

[7] AquaLink System, https://www.aqualinksystem.com/

[8] Ministrstvo za okolje in prostor, Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2016

do 2021, dostop 15. 1. 2022, http://84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF/

aa3872cadf1c8356c1256efb00603606/bf904eb3104675b3c1257fcb004d8b49?OpenDocument


147


IZRAČUN OGLJIČNEGA ODTISA

Sabina Roškarič mag. Janez Bauer, dr. Iztok Kovačič

Ogljični odtis je način prikaza tega, kako organizacija s svojim delovanjem ali mi sami s svojim

življenjskim slogom vplivamo na okolje z emisijami ogljika. Z emisijami ogljika mislimo na

toplogredne pline, predvsem na ogljikov dioksid, metan in dušikov oksid, ki imajo največji vpliv

ravno zaradi velikih količin proizvodnje. Za izračun ogljičnega odtisa in poročanje o emisijah

toplogrednih plinov obstaja več modelov, od katerih so najbolj uporabni model ISO 14064, Global

Reporting Initiative in Greenhouse Gas Protocol. Na podlagi kriterijev, pri katerih je glavno vodilo

izračun ogljičnega odtisa, je bil kot najbolj pripraven model in orodje izbran Greenhouse Gas

Protocol, s katerim je bil za izbrano organizacijo tudi izračunan ogljični odtis na podlagi zbranih

podatkov. Podana je bila tudi kratka ocena izračunanega rezultata na podlagi primerjave s

povprečnim ogljičnim odtisom prebivalca Evropske unije, poleg tega pa so bili predlagani še ukrepi

za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v izbrani organizaciji.

Ključne besede: ekvivalent toplogrednega potenciala, modeli izračunov ogljičnega odtisa, ISO

14064, Global Reporting Initiative - GRI, Greenhouse Gas Protocol

1 UVOD

V zgodovini sodobnega človeštva se nismo še nikoli tako močno soočali s klimatskimi

spremembami kot v zadnjem desetletju. Ne glede na to, ali so te spremembe posledica delovanja

človeka ali pa so posledica drugih endogenih in eksogenih dejavnikov, npr. vpliva Sonca, je

pomembno, da spoznavamo negativne vplive na okolje, jih raziskujemo, se o njih učimo in se jih

zavedamo. Eden takšnih pokazateljev našega delovanja je ogljični odtis, ki ga lahko izmerimo

neposredno ali prek izračuna ekvivalentov. Ogljični odtis je način prikaza tega, kako organizacija s

svojim delovanjem ali pa mi sami s svojim življenjskim slogom vplivamo na okolje z emisijami

ogljika.

Z emisijami ogljika mislimo na toplogredne pline, predvsem na ogljikov dioksid, metan in dušikov

oksid, ki imajo največji vpliv ravno zaradi velikih količin proizvodnje. Ko govorimo o proizvodnji

toplogrednih plinov, imamo v mislih tako želeno kot neželeno proizvodnjo. Želeno proizvodnjo

predstavlja proizvodnja takšnih plinov zaradi potreb industrije in drugih sistemov družbe in zanje na

današnji stopnji razvitosti nimamo primernejših alternativ, kot na primer za pline, ki se uporabljajo

v hladilnih napravah.

Neželeno proizvodnjo pa predstavljajo vsi vidiki njihove neučinkovite rabe, namerni ali nenamerni

izpusti, izvajanje dejavnosti, katerih rezultat oziroma stranski proizvod so toplogredni plini, na

primer raba fosilnih goriv kot vira energije, prekomerno izsekavanje gozdov, kmetijstvo.

Nenazadnje pa, kot je bilo že omenjeno, na to vpliva tudi življenjski slog posameznika, na primer

način dnevnih migracij, potovanj, ogrevanja in hlajenja doma, prehranjevanja in podobno.

Če povzamemo, naše bivanje in delovanje na planetu Zemlja povzroča poleg pozitivnih tudi

negativne učinke in eden izmed teh negativnih učinkov so toplogredni plini. Te s pomočjo izbranega

računskega modela pretvorimo v enakovreden vpliv ogljikovega dioksida, ki je najpogostejši

toplogredni plin. Vrednost našega odtisa izrazimo kot število v »tonah ekvivalenta ogljikovega

dioksida« oziroma tCO 2 eq.

148


V pogovoru se pogosto zgodi, da nekateri posamezniki podnebje in vreme pomensko enačijo.

Seveda tega dvojega ne moremo enačiti in razlika med njima je pomembna. Ta se kaže kot časovno

merilo. Vreme je stanje ozračja v kratkem časovnem obdobju, podnebje pa je »obnašanje« ozračja v

razmeroma dolgem časovnem obdobju. Ko govorimo o podnebnih spremembah, govorimo o

spremembah dolgoročnih povprečij dnevnega vremena. Danes otroci od svojih staršev in starih

staršev pogosto slišijo zgodbe o tem, kako jim je sneg vedno segal do pasu, ko so se odpravljali v

šolo. Spremembe v zadnjih nekaj desetletjih, zagotovo pa v zadnjem desetletju, kažejo, da se je

podnebje spremenilo.

Če se nam zdijo poletja v zadnjem času bolj vroča, se je zelo verjetno spremenilo tudi podnebje. V

različnih delih sveta se spremembe podnebja kažejo različno. Na primer v nekaterih delih sveta

pomlad prihaja prej kot pred desetletji, zime so milejše, prehodi med pomladjo in poletjem so manj

zaznavni. Te spremembe nakazujejo na morebitne spremembe podnebja, ki se v različnih delih sveta

kažejo različno. Primer tega je taljenje večnega ledu na Grenlandiji, ko je v letu 2019 izginilo 532

milijard ton ledu. [1] »Ne le da se grenlandski ledeni pokrov tali, tali se vse hitreje,« je komentiral

Ingo Sasgen z nemškega inštituta Alfreda Wegenerja. To potrjuje tudi druga raziskava [2], na

podlagi katere klimatologi prognozirajo, da bosta taljenje ledu in odtok z ledenih plošč Grenlandije

do leta 2100 (po scenarijih zmernih in visokih emisij) prispevala k temu, da se bo svetovna morska

gladina dvignila za 7–33 milimetrov oziroma 17–74 milimetrov.

Poleg dolgoročnih podnebnih sprememb obstajajo tudi krajša podnebna nihanja. Tako imenovano

podnebno spremenljivost lahko predstavljajo periodične ali občasne spremembe, povezane z El

Niñom, La Niño, vulkanskimi izbruhi ali drugimi spremembami v zemeljskem sistemu. El Niño in

La Niña predstavljata podnebne pojave, ki lahko vplivajo na vreme po vsem svetu (slika 1).


Slika 1: Gibanje globalnega segrevanja za obdobje 1960–2017 s projekcijo dviga

povprečne temperature na Zemlji za 1,5 stopinje Celzija v obdobju 2030–2055

v primerjavi s predindustrijskim obdobjem 1850–1900 [3]

Znanstveniki so z analizo številnih neposrednih in posrednih indikatorjev, ki kažejo na spremembe

podnebja, kot so jedra ledu, drevesne letnice, dolžina ledenikov, ostanki cvetnega prahu in oceanske

usedline ter s preučevanjem sprememb Zemljine tirnice okoli Sonca sestavili zapis o zemeljskem

podnebju. Ta zapis kaže, da se podnebje naravno spreminja v različnih časovnih obdobjih, vendar ta

spremenljivost ne pojasnjuje opaženega segrevanja od petdesetih let prejšnjega stoletja. Nasprotno,

znanstveniki s 95 odstotno verjetnostjo trdijo, da so bile za to segrevanje glavni vzrok človekove

dejavnosti. [4]

149


Sicer pa na podnebje vplivajo:

− toplogredni plini,

− odbojnost ali absorpcija sončne energije,

− naravni procesi,

− spremembe v Sončevi aktivnosti,

− spremembe v Zemljini orbiti in vrtenju,

− spremembe v odbojnosti Zemlje,

− vulkanska dejavnost.

V zadnjih dveh desetletjih se čedalje bolj zavedamo učinka, ki ga ima povečana koncentracija

toplogrednih plinov v ozračju na podnebje našega planeta. Značilnost toplogrednih plinov je, da

absorbirajo dolgovalovno sevanje, s čimer vplivajo na sevalno bilanco Zemlje, ki ji z drugo besedo

rečemo tudi toplotna bilanca. Koncentracija ogljikovega dioksida, najpomembnejšega

toplogrednega plina, se je od leta 1750 povečala za okrog 40 odstotkov, povprečna globalna

temperatura na zemeljskem površju pa se je v zadnjih 130 letih zvišala za okoli 0,85 ± 0,2 °C. [5]

V zemeljski atmosferi so naravno prisotni plini, ki jih prikazujemo v tabeli 1. [6] Ti imajo različen

vpliv na temperaturo ozračja.

Tabela 1: Vpliv posameznih plinov v ozračju na segrevanje ozračja [6]

Plin Delež v zemeljski atmosferi [v %] Vpliv na spremembo temperature

[ΔT]

Dušik (N 2 ) 78 0,2

Kisik (O 2 ) 21 0,0005

Argon (Ar) 1 malo

Ogljikov dioksid (CO 2 ) 0,0353 2

Voda v obliki vodne pare (H 2 O) do 4 30

Metan (CH 4 ) 0,00017 malo

Drugi plini 0,0005 malo

V tabeli 2 [7, 8] pa prikazujemo ekvivalente izračuna toplogrednega potenciala toplogrednih plinov.

Tabela 2: Ekvivalenti izračuna toplogrednega potenciala toplogrednih plinov [7, 8]

Plin

Ekvivalent toplogrednega potenciala

Življenjska doba

[v letih]

Ogljikov dioksid (CO 2 ) 1 5–200

Metan (CH 4 ) 25 9–15

Didušikov oksid (N 2 O) 298 114

Fluoriraniogljikovodiki (HFC) 12–14.800 222 (HFC-23)

Perfluoriraniogljikovodiki (PFC) 7390–17.340 50–200 (PFC-14)

Žveplov heksafluorid (SF 6 ) 22.800 3200

Dušikov trifluorid (NF 3 ) 17.200 > 500

Klorofluoroogljikovodiki (CFC) 4750–10.900 75 (CFC-12)

Vplivi in posledice podnebnih sprememb se kažejo v zelo različnih oblikah, na primer v

spremembah količin padavin, te pa v pogostejših poplavah ali sušah, pogostejših vročinskih valovih,

dvigu morske gladine ali presušitvi rek in jezer, zniževanju ravni podtalnice. Umanotera zapiše, da

meritve po vsem svetu jasno kažejo na to, da se podnebje spreminja. Znanstvene raziskave pa

kažejo, da so glavni vzrok za to izpusti toplogrednih plinov, ki jih povzročajo človekove dejavnosti.

Posledice klimatskih sprememb opisuje takole [5]:

150

− Zemlja postaja toplejša. Globalno segrevanje je bilo najhitrejše od začetka osemdesetih let 20.

stoletja, pri čemer je bilo v 21. stoletju do leta 2017 izmerjenih sedemnajst od osemnajstih

najtoplejših let v zgodovini instrumentalnih meritev.

−

−

−

Zaradi višjih temperatur je okrepljeno izhlapevanje in spreminjajo se regionalni padavinski

vzorci – količina dežja in snega. Na severni polobli se je površina snežne odeje zmanjšala in

spomladi se sneg stali bolj zgodaj. Povečuje se pogostost in intenzivnost ekstremnih

vremenskih pojavov – vročinskih valov, suš in neurij.

Ledeniki se talijo, zaledenelost rek in jezer se zmanjšuje. Zmanjšuje se površina morskega

ledu in odmrzuje se permafrost. Zaradi manjše površine morskega ledu oceani vpijejo več

toplote, pojavi se pozitivna povratna zanka, ki vodi do nadaljnjega segrevanja.

V primeru nadaljevanja naraščajočega trenda izpustov toplogrednih plinov lahko na Arktiki že

sredi 21. stoletja pričakujemo poletja brez ledu. Arktični led pomembno vpliva na globalni

podnebni sistem in posledic njegovega izginotja znanstveniki zaenkrat ne znajo napovedati.

−

Tudi oceani in ledeniki na planetu so doživeli spremembe – oceani se segrevajo in postajajo

bolj kisli, ledene kape se talijo, gladina morja pa se dviguje. Ker bodo te in druge spremembe

v prihodnjih desetletjih še bolj izrazite, bodo verjetno predstavljale izziv za našo družbo in

okolje.


Za izvedbo eksperimentalnega dela proučimo različne modele izračuna ogljičnega odtisa, in sicer:

Model ISO 14064: Mednarodna organizacija za standardizacijo ISO je izdala družino standardov

ISO 14064, ki jo predstavljajo [9, 10, 14] ISO 14064-1:2018 Toplogredni plini – 1. del:

Specifikacija z navodilom za količinsko določanje in poročanje o emisijah in odstranjevanju

toplogrednih plinov na ravni organizacije; ISO 14064-2:2019 Toplogredni plini – 2. del:

Specifikacija z navodilom za količinsko določanje, spremljanje in poročanje o povečanem

zmanjševanju ali odstranjevanju emisij toplogrednih plinov na ravni projekta; ISO 14064-3:2019

Toplogredni plini – 3. del: Specifikacija z navodilom za preverjanje in vrednotenje trditev o

emisijah toplogrednih plinov.

Global Reporting Initiative (GRI): je neodvisna mednarodna organizacija, ki podjetjem in drugim

organizacijam pomaga prevzeti odgovornost za njihove vplive. To poslanstvo opravlja s standardi in

orodji za poročanje o teh vplivih. Standardi GRI so v svetu eni izmed najbolj razširjenih za

poročanje o trajnostnem razvoju. Trajnostni razvoj v svojem bistvu predstavlja model delovanja in

nenehnega dokazovanja organizacije, da skrbno in odgovorno zasleduje cilje na gospodarskem,

okoljskem in družbenem področju. Le upoštevanje vseh treh vidikov delovanja in optimiranje

njihovih pogosto nasprotujočih si in izključevalnih ciljev omogoča trajnostno delovanje. Standardi

GRI pomagajo organizacijam razumeti njihove zunanje vplive na gospodarstvo, okolje in družbo,

med drugim tudi vplive na človekove pravice. To povečuje odgovornost in preglednost njihovega

prispevka k trajnostnemu razvoju. Standardi GRI so modularen sistem, sestavljen iz treh serij

standardov, ki jih uporabimo skupaj: (1) univerzalni standardi, (2) sektorski, panožni standardi, (3)

tematski standardi. Organizacija na podlagi teh izhodišč, GRI 3: Vsebinske teme in področnega

standarda GRI 305: Emisije, poroča o naslednjih kazalnikih emisij toplogrednih plinov [11]:

−

3-3 Upravljanje vsebinskih tem,


−

−

−

−

305-1 Neposredne (obseg 1) emisije toplogrednih plinov,

305-2 Posredne (obseg 2) emisije toplogrednih plinov,

305-3 Druge posredne (obseg 3) emisije toplogrednih plinov,

305-4 Intenzivnost emisij toplogrednih plinov,

151


−

−

−

305-5 Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov,

305-6 Emisije snovi, ki tanjšajo ozonski plašč,

305-7 Dušikovi oksidi (NOx), žveplovi oksidi (SOx) in druge pomembne emisije.

Greenhouse Gas Protocol: Pariški sporazum, sklenjen leta 2015, zavezuje države, da bodo

zmanjšale emisije toplogrednih plinov, da bi se globalna temperatura dvignila za manj kot 1,5

stopinje Celzija in bi se tako izognile najhujšim posledicam podnebnih sprememb. Protokol o

toplogrednih plinih je nastal zaradi potrebe po pomoči državam in organizacijam pri izračunavanju,

poročanju in zmanjševanju emisij na podlagi poročila konference, v katerem je bil opredeljen

akcijski načrt za obravnavanje podnebnih sprememb in je vključeval potrebo po standardiziranem

merjenju emisij toplogrednih plinov [12]. Protokol o toplogrednih plinih zagotavlja standarde za

izračunavanje in poročanje, panožne smernice, orodja za izračun in usposabljanja za organizacije ter

lokalne in nacionalne oblasti. Predstavlja celovit, globalen in standardiziran okvir za merjenje in

upravljanje emisij tako v zasebnem kot javnem sektorju, v vrednostnih verigah, izdelkih, mestih

ipd., in omogoča vsesplošno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Shema zajame vse tri vidike

oziroma obsege delovanja, in sicer na primeru opisa za shemo mest:

−

−

−

obseg 1: emisije toplogrednih plinov iz virov, ki se nahajajo znotraj območja mesta;

obseg 2: emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo kot posledica uporabe električne energije in

toplote, ki se dobavlja iz omrežja, pare in/ali hlajenja na območju mesta;

obseg 3: vse druge emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo izven mesta, a kot posledica

dejavnosti, ki se izvajajo na območju mesta.

Povsem analogno lahko dejavnike emisij toplogrednih plinov ocenimo tudi za posamezne

organizacije ne glede na to, ali gre za storitveno ali proizvodno dejavnost. Te vidike prikazujemo na

sliki 2 spodaj.

Slika 2: Viri emisij toplogrednih plinov po shemi

Greenhouse Gas Protocol [12]

Vsekakor je ne glede na prednosti in slabosti posameznih modelov najpomembnejša odločitev

organizacije, da vstopi v projekt prepoznavanja dejavnikov in poročanja o emisijah toplogrednih

plinov. Če je organizacija že vzpostavila sistem ravnanja z okoljem po zahtevah standarda ISO

14001, bo potem tako strukturno kot vsebinsko najbližji model ISO 14064. V tem primeru

predvidevamo, da je večino od dejavnikov emisij toplogrednih plinov prepoznala. V vsakem

primeru pa ji bodo standardi in vodila Global Reporting Initiative in Greenhouse Gas Protocol v

152

veliko pomoč in jih lahko uporabi kot izhodišče za izboljšave prepoznavanja vidikov in trajnostnega

poročanja, katerih samo del so kazalniki emisij toplogrednih plinov.

Z vidika postopnosti, nadrobnosti in celovitosti poročanja je najprimernejša izbira model GRI. Ne

nazadnje mora biti primarni cilj vsake organizacije trajnost njenega delovanja, kar predstavlja

ekonomsko uspešnost, okoljsko primernost in pozitivne vplive na razvoj družbe, na primer

spoštovanje človekovih pravic in dostojanstva, primernost plačila za delo ipd. S tem pa se že

odmikamo od osnovnega namena raziskave. Tako so bila osnovna vodila in kriteriji, ki so nas vodili

pri izbiri modela:

−

−

−

−

−

celovitost modela – vidiki emisij toplogrednih plinov in njihov izračun z upoštevanjem

kakovosti podatkov,

celovitost modela – vidiki trajnostnega poročanja, modularnost, granularnost,

preverljivost oziroma možnost certificiranja, razpoložljivost dokumentacije,

ponudba izobraževanj za uvedbo modela,

komplementarnost z ostalimi modeli, shemami, standardi.

Na podlagi kriterijev uporabimo orodje za izračun ogljičnega odtisa po modelu Greenhouse Gas

Protocol. Glavna argumenta sta bila enostavnost in razpoložljivost orodja za izračun. Pri tem pa se

vsebinsko še vedno naslanjamo na modela ISO 14064 in predvsem GRI.

Izračunali smo naslednje obsege letnih emisij:

− obseg 1 – neposredne emisije: organizacija glede na svojo osnovno storitveno dejavnost

tovrstnih emisij toplogrednih plinov ne ustvarja;

− obseg 2 – posredne emisije: organizacija na podlagi porabe električne energije v preračunani

višini 7273,8 kWh proizvede 1,64 tCO 2 eq;

− obseg 3 – posredne emisije: organizacija s prevozi na delo in z njega ter s službenimi potmi z

avtomobilom v razdalji 29.928 km in z letalskimi prevozi v razdalji 21.000 km proizvede 6,94

tCO 2 eq.

Vse emisije toplogrednih plinov izbrane organizacije v enem letu predstavljajo 8,58 tone

ekvivalenta ogljikovega dioksida (tCO 2 eq). Ob tej izračunani vrednosti se vprašamo, kaj ta pomeni.

Ali je to število visoko? Kakšne izpuste toplogrednih plinov ustvarjajo druge primerljive

organizacije? Ta podatek primerjamo z objavljenimi statističnimi podatki, ki jih objavlja Eurostat na

svoji spletni strani. [13] Tam piše, da je povprečni ogljični odtis na prebivalca v EU-27 v letu 2019

znašal 6,8 tone CO 2.

Glede na 1,5 zaposlenega in sodobno energetsko učinkovito opremo sta emisiji primerljivi. Vendar

bi morali za natančnejšo primerjavo najti boljše primerjalne osnove, kar pa presega namen

raziskave.


Vsekakor bi morali natančno popisati vso opremo, meriti dejansko porabo električne energije na

tokokrogih ter revidirati korekcijske in druge faktorje, ki so bili uporabljeni v tej raziskavi. Na

primer kot povprečno porabo električne energije za ogrevanje in hlajenje prostorov bi lahko vzeli

nižjo vrednost, ki izhaja iz energetske izkaznice. A seveda tudi te vrednosti predstavljajo povprečne

vrednosti za celoten objekt. V tem članku smo zasledovali dva cilja – spoznati modele izračunov

ogljičnega odtisa in za izbrano, po dejavnosti enostavno, organizacijo izračunati ogljični odtis.

Uporaba izbranega modela je primerna za vsa mala in srednje velika podjetja z nekompleksno in

nerazvejano dejavnostjo. Čeprav orodje omogoča vnos samo desetih lokacij, je kljub temu odlično

orodje za učenje in razumevanje procesa, s katerim pridemo do izračuna ogljičnega odtisa. To pa je

tudi temeljni namen tega strokovnega članka. Osebna korist in korist za izbrano organizacijo sta

hkratni in deljeni v enakem obsegu.

153


4 ZAKLJUČEK

Povečane koncentracije ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov bodo v našem ozračju

vztrajale več sto ali tisoč let, zato se bo Zemlja v prihodnjih desetletjih še naprej segrevala. Čim bolj

se bo segrevala, tem večje bo tveganje za nagle in intenzivnejše spremembe podnebja, ekosistemov

in tudi Zemlje kot sistema. Čeprav je težko natančno napovedati posledice podnebnih sprememb, je

jasno, da podnebje, ki ga poznamo in smo ga vajeni danes, ni več zanesljivo vodilo za to, kaj lahko

pričakujemo v prihodnosti.

Na drugi strani pa povečevanje emisij toplogrednih plinov v naše ozračje prek klimatskih sprememb

vpliva tudi na kakovost življenja in s tem povezane zdravstvene vidike. Kompleksne in medsebojno

povezane podnebne spremembe bodo predstavljale ogromne družbene in gospodarske izzive, med

drugim tudi zdravstvene, kot je na primer povečana obolevnost in umrljivost zaradi vročinskih

valov, ekstremnih vremenskih pojavov ter s tem povezanih nalezljivih in nenalezljivih bolezni.

Kot človeštvo se lahko do določene mere prilagodimo spremenjenemu podnebju in pogojem za

življenje. Zagotovo pa lahko proaktivno vplivamo na spreminjanje podnebja z zmanjšanjem

negativnih vplivov na ekosisteme in blaginjo človeštva. Bolj ko zavlačujemo z izvajanjem ukrepov

za zmanjševanje negativnih vplivov na podnebje in ohranjanje podnebja, ki bo izpostavljeno samo

naravnim vzrokom, daljši bo čas okrevanja. Zemlja kot naravni sistem je analogen sistem, v katerem

se spremembe vedno dogajajo z določenim časovnim zamikom, v nasprotju z diskretnimi sistemi,

kjer lahko dosegamo spremembe v trenutku.

Predvsem je pomembno, da se kot posamezniki zavedamo negativnih učinkov našega delovanja na

okolje in podnebje ter da spreminjamo naš odnos do okolja in ravnamo odgovorno. Verjamemo, da

tudi s to raziskavo izboljšujemo zavedanje v izbrani organizaciji in vseh, ki so že ali še bodo

prebirali ta strokovni članek.


[1] Rekordno taljenje ledu, Delo, 21. 8. 2022, dostop 3. 10. 2022, https://www.delo.si/novice/

okolje/rekordno-taljenje-ledu/

[2] M. MacFerrin in ostali, Rapid expansion of Greenland’s low-permeability ice slabs, Revija

Nature, 18. 9. 2022, dostop 3. 10. 2022, https://www.nature.com/articles/s41586-019-1550-3

[3] V. Masson-Delmotte in ostali, Summary for Policymakers v Global Warming of 1.5°C. An

IPCC Special Report on the impacts of global warming of 1.5°C above pre-industrial levels

and related global greenhouse gas emission pathways, in the context of strengthening the

global response to the threat of climate change, sustainable development, and efforts to

eradicate poverty, IPCC, 2018, Cambridge University Press, Cambridge, UK and New York,

NY, USA, dostop 29. 9. 2022, https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/sites/2/2022/06/

SPM_version_report_LR.pdf

[4] Causes of Climate Change, EPA, dostop 29. 9. 2022, https://www.epa.gov/climatechangescience/causes-climate-change

[5] Posledice podnebnih sprememb, Umanotera, dostop 29. 9. 2022, http://www.

slovenija-co2.si/index.php/o-co2/podnebne-spremembe-in-njihove-posledice

[6] M. Stermšek, Segrevanje zemeljskega ozračja, dostop 3. 10. 2022, https://fizika.fnm.um.si/wp

-content/uploads/2020/03/Sterm%C5 %A1ek_Mateja.pdf

[7] Main Greenhouse Gases, Center for Climate and Energy Solutions, Arlington, ZDA, dostop

30. 9. 2022, https://www.c2es.org/content/main-greenhouse-gases/

154

[8] D. Ehhalt, M. Prather in ostali, Atmospheric Chemistry and Greenhouse Gases, 2018, dostop

30. 9. 2022, https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/03/TAR-04.pdf

[9] ISO 14064-1:2018 Toplogredni plini – 1. del: Specifikacija z navodilom za količinsko

določanje in poročanje o emisijah in odstranjevanju toplogrednih plinov na ravni organizacije,

Ženeva: International Organization for Standardization, 2018.

[10] ISO 14064-2:2019 Toplogredni plini – 2. del: Specifikacija z navodilom za količinsko

določanje, spremljanje in poročanje o povečanem zmanjševanju ali odstranjevanju emisij

toplogrednih plinov na ravni projekta, Ženeva: International Organization for Standardization,

2019.

[11] GRI Standards, Global Reporting Standards, Amsterdam, The Netherlands, dostop

3. 10. 2022, https://www.globalreporting.org/how-to-use-the-gri-standards/

[12] Greenhouse Gas Protocol Standards, World Resource Institute, Washington, ZDA, dostop 3.

10. 2022, https://ghgprotocol.org/sites/default/files/GHG%20Emissions%20Calculation%

20Tool_0.xlsx

[13] Greenhouse gas emission statistics - carbon footprints, Eurostat, Luksemburg, dostop 3. 10.

2022, https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?

title=Greenhouse_gas_emission_statistics_-_carbon_footprints&oldid=57544

[14] ISO 14064-3:2019 Toplogredni plini – 3. del: Specifikacija z navodilom za preverjanje in

vrednotenje trditev o emisijah toplogrednih plinov, Ženeva: International Organization for

Standardization, 2019.


155

STROKOVNJAK,

zbornik strokovnih prispevkov

NOVO MESTO, FEBRUAR 2024

letnik 7, številka 7

ISSN 2591-1457

Strokovnjak 2024

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?