Razstavni katalog - Univerza v Ljubljani

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 

1919–1945

Študentje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pri vajah iz 

anatomije, okrog leta 1930. (Zasebni arhiv Žive Držaj Bonač.)


1919–1945 

Univerza v Ljubljani 

(Zgodovinski arhiv in muzej Univerze) 

Občasna razstava od decembra 2012 do februarja 2013

Kazalo 

Radovan Stanislav Pejovnik Predgovor � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 5 

Jože Ciperle Uvod � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 7 

Predzgodovina visokošolskega študija medicine v Ljubljani 9 

Jože Ciperle Mediko-kirurška študijska stolica na ljubljanskem liceju 1791–1848 � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 11 

Jože Ciperle Francosko visoko šolstvo v Ljubljani in študij medicine 1809–1813 � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 34 

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 41 

Tatjana Dekleva Medicinska fakulteta v Ljubljani 1919–1945 � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 43 

Tea Anžur Register imatrikuliranih študentov Medicinske fakultete 1919–1943 � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 58 

Tea Anžur Abecedni seznam imatrikuliranih študentov Medicinske fakultete 1919–1943 � � � � � � � � � � � � � � � 71 

Tea Anžur Krajevno kazalo imatrikuliranih študentov Medicinske fakultete 1919–1943 � � � � � � � � � � � � � � � � � 84 

Jože Ciperle, Tatjana Dekleva Seznam razstavljenega gradiva � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 90 

Background of the higher education study of medicine in Ljubljana / 

Establishment of the Faculty of Medicine in Ljubljana 1919–1945 95 

Jože Ciperle The Chair of Medical-Surgical Studies at the Ljubljana Lyceum 1791–1848 � � � � � � � � � � � � � � � � � � 97 

Jože Ciperle The French Higher Education in Ljubljana and the Study of Medicine 1809–1813 � � � � � � � � � � 115 

Tatjana Dekleva Establishment of the Faculty of Medicine in Ljubljana 1919–1945 � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 119 

3

Predgovor 

Zdravje je za človeka najpomembnejša dobrina vse od 

pradavnine do današnjih dni� Arheološki viri nam dokazujejo, 

da je že pračlovek opravljal kirurške posege� Antika je že poznala 

formalni medicinski študij, v srednjem veku pa so bile ustvarjene 

osnove za medicinski študij na univerzah� Ta se je pod arabskim 

vplivom začel razvijati v Salernu, od tam pa se je razširil po 

Evropi� Zaradi vpliva krščanskega nazora, ki je omejeval univerzitetno 

avtonomijo srednjeveških univerz in prepovedoval 

operacije, je bila kirurgija odstranjena z univerz, vendar so na 

nekaterih univerzah že od 13� stoletja opravljali tudi avtopsije� 

V času renesanse se je medicina ločila od antičnih vzorov, novo 

obdobje v njenem razvoju pa se je začelo v 17� stoletju z eksperimenti 

Francisa Bacona� Visoko šolstvo habsburške monarhije je 

zaostajalo za zahodno Evropo� Reforma univerzitetnega študija 

v Avstriji in navezava na študijske sisteme zahodne Evrope 

v drugi polovici 18� stoletja ni uspela� V veljavi je bil dvojni 

sistem terciarnega šolstva: licejski in univerzitetni� Liceji za 

razliko od pravih univerz niso bili usmerjeni v znanstveno delo, 

posvečali so se predvsem izobraževanju za poklicno prakso� Z 

ustanovitvijo liceja leta 1791 je Ljubljana prvič dobila višješolski 

medicinski študij, v času Ilirskih provinc pa pravi univerzitetni 

študij medicine, saj na tedanji centralni šoli oziroma akademiji 

5 

med sedmimi univerzitetnimi študijskimi smermi najdemo tudi 

smeri za: zdravnike, kirurge in farmacevte� Z ukinitvijo liceja 

sredi 19� stoletja je Ljubljana izgubila tudi medicinski študij� 

V drugi polovici 19� stoletja se je med Slovenci okrepil boj za 

univerzo, ki je višek dosegel po koncu prve svetovne vojne, ko 

je akcijo za njeno ustanovitev prevzela Vseučiliška komisija� 

V njej so delovali tudi slovenski zdravniki in si prizadevali za 

ustanovitev medicinske fakultete� Njihova zahteva pa je bila z 

ustanovitvijo univerze leta 1919 le delno izpolnjena, saj je novoustanovljena 

fakulteta obsegala le prva dva, pripravljalna letnika� 

Fakulteta se je s tretjim letnikom razširila šele leta 1940, popolna 

pa je postala leta 1945� 

Medicinska fakulteta sodi danes med naše najprestižnejše 

članice, kamor se vpisujejo najboljši dijaki in na kateri poučujejo 

profesorji, ki so ponesli ime Univerze v Ljubljani širom po svetu� 

Žal se Medicinska fakulteta sooča z mnogimi težavami: nima 

ustreznih prostorov za kvalitetno izvedbo pouka, nima ustrezne 

opreme za raziskovalno delo, predvsem pa ji proračunska 

sredstva ne omogočajo normalnih pogojev za delo� 

Arhivsko-muzejski službi z dr� Jožetom Ciperletom na čelu se 

iskreno zahvaljujem za opravljeno delo in čestitam k novemu 

zborniku, ki priča o bogatosti in vsestranskosti naše Univerze� 

Prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, 

rektor

7 

Uvod 

Študij medicine ima dolgo tradicijo� Arheološke najdbe kažejo, 

da je že pračlovek opravljal presenetljivo precizne kirurške posege, 

zato zgodovinarji medicine domnevajo, da je že tedaj obstajalo 

temeljno kvazimedicinsko znanje� V antiki je bil medicinski 

študij prvič formalno definiran v prisegi, ki se danes imenuje 

po znamenitem antičnem grškem zdravniku Hipokratu (okoli 

460–okoli 380 pred Kristusovim rojstvom) z egejskega otoka 

Kosa, in v njegovih predpisih in naukih� V srednjem veku so bile 

ustvarjene prve osnove za medicinski študij na univerzah� Ob 

arabskih kulturnih vplivih je bila ob koncu 10� stoletja ustanovljena 

v Salernu prva zdravstvena ustanova na Zahodu� Salernska 

šola zdravstva (it� Scuola Medica Salernitana) je prva evropska 

zdravstvena ustanova, ki že stoletja velja za predhodnico moderne 

univerzitetne medicinske fakultete� Zgodovina medicine se zato 

deli na »salernsko obdobje« (približno od enajstega stoletja 

dalje), zgodnjesrednjeveška medicina pa spada v »predsalernsko 

obdobje«� V zgodnjem srednjem veku je namreč pogosto prišlo 

do neproduktivnega zlitja medicine in alkemije, kar je v veliki 

meri uničilo formalno že ustvarjene temelje študija medicine 

in ga potisnilo v bližino čarovniških posegov� Med 12� in 15 

stoletjem so nastale nove medicinske visoke šole oziroma 

fakultete: v Montpellieru v Franciji leta 1220, v Bologni konec 

12� stoletja, v Pragi 1347, na Dunaju 1365 itd� Do leta 1500 je 

bilo v Evropi že več kot petsto univerz – s štirimi tradicionalnimi 

fakultetami: poleg medicinske še z artistično (filozofsko), 

teološko in pravno – ki so s svojo organizacijsko strukturo in z 

razumevanjem svoje avtonomije in akademske svobode produkt 

evropskega krščanskega srednjega veka par exellence� Srednjeveške 

univerze so bile pod močnim vplivom Katoliške cerkve, 

ki ni kontrolirala samo znanstvene vsebine, prepovedala je tudi 

operacije in zlasti anatomijo, kar je vodilo v izločitev kirurgije 

z univerz� Toda univerze se niso bile pripravljene odpovedati 

praktičnim izkustvom� V Bologni so verjetno že okrog leta 1260, 

gotovo pa v začetku 14� stoletja na usmrčenih opravljali prve 

avtopsije, v Benetkah od leta 1376, severno od Alp pa prvič na 

Dunaju leta 1404� 

V renesansi se je medicina ločila od antičnih vzorov, od Hipokrata 

in Galena, v 17� stoletju pa se je z eksperimenti Francisa Bacona 

začelo novo obdobje znanstvene medicine, ki traja do danes� 

V Avstriji so v začetku 18� stoletja poznali slabosti svojega 

šolstva na terciarnem področju, zlasti na univerzah, in sprožili 

prve obotavljive poizkuse za njihovo odpravo (reforme 

Nizozemca Gerarda van Swietna)� Globlji posegi v ta sektor 

šolstva so bili izpeljani v drugi polovici istega stoletja, ko so bile 

avstrijske univerze ob odpravi njihove avtonomije, avtoritete

in dotedanjega značaja avtonomnih korporacij spremenjene v 

veliki meri v šolsko organizirane institucije� Navezava na učne 

programe in študijske sisteme zahodne Evrope ni uspela� 

Drugače je bilo s številnimi malimi višješolskimi oziroma 

visokošolskimi učnimi ustanovami v provincah� V začetku 19� 

stoletja so bile v Avstriji s forsiranjem modela terciarnega šolstva, 

katerega osnove so bile po bavarskem vzoru podane že v času 

cesarja Jožefa II� (1780-1790), ustvarjene mnogo večje možnosti 

za pridobitev akademske izobrazbe� Dvojni nivo tega šolstva: 

licejski in »eruditivni« (univerzitetni) študij je dal malim 

filozofsko-teološkim licejskim učnim ustanovam po provincah 

predvsem v nenemških deželah povsem nov pomen� Liceji so se 

za razliko od pravih univerz, ki so bile usmerjene v znanstveno 

delo, posvečali predvsem izobraževanju za poklicno prakso, saj 

je bil njihov glavni cilj vzgoja duhovnikov (ki naj bi imeli poleg 

bogoslovnih še praktična znanja iz poljedelstva), ranocelnikov, 

upravnikov zemljiških gospostev in učiteljev� 

Ljubljanski licej, ustanovljen leta 1791, je spadal med tiste, ki 

niso imeli pravice podeljevanja akademskih nazivov in so bili 

kot semiuniverzitetne ustanove neke vrste vmesni člen med 

gimnazijo in pravo univerzo� Imel je tri študijske usmeritve: 

filozofsko, teološko in mediko-kirurško� V času francoskih 

Ilirskih provinc (1809–1813) pa je v Ljubljani delovala centralna 

šola oziroma akademija s sedmimi univerzitetnimi študijskimi 

smermi med drugimi tudi za zdravnike, kirurge in farmacevte� 

Z reformo avstrijskega terciarnega šolstva v letih 1848/1849, ki 

je dopustila samo univerzitetne študije, je bil tudi v Ljubljani 

ukinjen licej, zato v naslednjih desetletjih do leta 1918 lahko 

spremljamo le prizadevanja za ustanovitev univerze in v njenem 

okviru tudi medicinske fakultete� 

Ustanovitev medicinske fakultete v Zagrebu je spodbudila 

dr� Alojza Kraigherja, da se je leta 1917 zavzel za ustanovitev 

medicinske fakultete v Ljubljani� Slovenski zdravniki so 

se leta 1918 pridružili Vseučiliški komisiji v prizadevanjih 

za ustanovitev slovenske univerze in konec februarja 1919 

8 

predložili zahtevo za ustanovitev medicinske fakultete v 

Ljubljani� Z zakonom o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov 

in Slovencev v Ljubljani je bila ustanovljena tudi medicinska 

fakulteta, ki pa je obsegala le prva dva, pripravljalna letnika� 

Zakonsko določilo, da se bo fakulteta postopoma izpopolnila 

z višjimi, kliničnimi semestri, se dolgo ni uresničilo� Fakulteta 

se je s tretjim letnikom razširila šele leta 1940, nadaljnjo izpopolnitev 

pa je preprečila vojna� Skromna finančna sredstva, ki 

jih je centralna oblast namenjala ljubljanski univerzi, in s tem 

povezana prostorska stiska ter težnja oblasti, da bi se vse tri 

jugoslovanske univerze tesneje povezale tako, da bi se razvijale 

in izpopolnjevale posamezne stroke le na tistih univerzah, na 

katerih so bili za to najboljši pogoji, so dejstva, ki so onemogočala 

razvoj ljubljanske medicinske fakultete� Obdobje med obema 

vojnama je obdobje nenehnega prizadevanja osebja in študentov 

za ohranitev in izpopolnitev fakultete, saj je bil njen obstoj 

ogrožen ob vsakokratnih razpravah o univerzitetnem ali proračunskem 

zakonu� Kljub težkim razmeram, v katerih je fakulteta 

delovala, so se predavali vsi predpisani predmeti in vaje v polnem 

obsegu in študenti so osvojili vso predpisano snov za opravljanje 

prvega rigoroza� Do leta 1943, ko so bila predavanja na univerzi 

ustavljena, je bilo na Medicinski fakulteti vpisanih približno 

1860 študentov� Prva nosilca dela na njej sta bila matičarja dr� 

Alfred Šerko in dr� Janez Plečnik� Njima se je leta 1920 pridružil 

dr� Evgen Kansky, v dvajsetih letih sta na fakulteto prišla še dr� 

Alija Koširi in dr� Albin Seliškar� Ob ustanovitvi tretjega letnika 

leta 1940 so bil zaposleni trije novi redni profesorji: dr� France 

Hribar, dr� Božidar Lavrič in dr� Karel Lušicky� Med vojno je 

veliko fakultetnih sodelavcev in študentov odšlo v partizane, 

kjer so odigrali pomembno vlogo pri organiziranju partizanske 

sanitete� Z osvoboditvijo leta 1945 pa je bila ustanovljena 

popolna medicinska fakulteta v Ljubljani� 

Zahvaljujemo se rektorju prof� dr� Radovanu Stanislavu 

Pejovniku in rektoratu Univerze v Ljubljani za naklonjeno 

pozornost in podporo ter vsem drugim, ki so sodelovali pri 

pripravi razstave in razstavnega kataloga� 

Dr. Jože Ciperle

Predzgodovina visokošolskega študija 

medicine v Ljubljani 

Predavanje iz anatomije v prvi polovici 19. st. (Wilhelm Lindenschmidt, bakrorez, okrog leta 1826, Inštitut za visoko šolstvo, Würzburg.)

Mediko-kirurška študijska stolica 

na ljubljanskem liceju 1791–1848 

I. 

Od srede 18� stoletja se je na deželnih univerzah severno- in 

zahodnonemških držav vse bolj uveljavljala svoboda pouka 

in znanosti, v Avstriji pa so že v času Karla VI� (1711–1740) 

sicer poznali slabosti svojega šolstva na terciarnem področju 

in sprožili prve obotavljive poizkuse za njihovo odpravo, do 

pomembnejših sprememb v študijskem sistemu pa ni prišlo� Prvi 

ukrepi so signalizirali le močnejši vpliv države� Globlje posege v 

ta sektor šolstva, izpeljane v času Marije Terezije (1740–1780), 

Jožefa II� (1780–1790) in Leopolda II� (1790–1792), pa je že 

mogoče razumeti kot počasno nastajanje novega izobraževalnega 

oz� študijskega koncepta� Kompleksno reformno dogajanje, ki je 

bilo pod močnim vplivom razsvetljenskih idej, je bilo usmerjeno 

predvsem v zagotovitev večjega vpliva države, v praktične 

poklicne usmeritve in v odpravljanje konfesionalnih omejitev� 

Navezava na učne programe in študijske sisteme zahodne Evrope 

pa ni uspela� V središču reformnih prizadevanj je bila univerza 

na Dunaju, ki se je vse bolj uveljavljala kot avstrijska vzorna 

univerza, izobraževalno-politične usmeritve pa so bile vendarle 

koncipirane za celotno državo� 1 

Terezijanskemu reformnemu absolutizmu je v prvi fazi univerzitetne 

reforme s pomočjo cesaričinega osebnega zdravnika in 

centralne osebnosti terezijanskih reform Nizozemca Gerarda van 

Swietna v slabem desetletju trdih bojev uspelo bistveno oslabiti 

dotedanji monopolni položaj jezuitskega reda na terciarnem 

področju šolstva� Začel se je proces zmanjševanja njihove šolske 

avtonomije� Mesta, s katerih so bili izrinjeni jezuiti, je zasedala 

država s svojimi personalnimi resursi� 2 

Prve reforme univerzitetnega študija so imele za posledico naval 

študentov na univerze, ki so se nahajale v velikih mestih, kjer 

je bila skoncentrirana večina uradništva in kjer so se opravljali 

poglavitni meščanski pravni in drugi posli� To velja predvsem 

za Dunaj in tudi Prago, torej za tisti visoki šoli, ki sta že od 

nekdaj imeli štiri fakultete: filozofsko, pravno, medicinsko in 

teološko, študijske smeri pa so bile že reglementirane� Kdor je 

opravil predpisane izpite, je zlasti med juristi lahko računal na 

primerno službo� Izpitni sistem in poklicna usposobljenost sta 

postala od petdesetih let 18� stoletja dalje postopoma vse bolj 

povezana� Stari sistem službene rekrutacije, ki je temeljil na 

osebnih odnosih, je zamenjal nov, na učinkovitosti temelječi 

sistem� V nasprotju s pričakovanji visokošolskih reformatorjev 

so študijske spremembe vsaj v velikih univerzitetnih mestih, 

11 

Jože Ciperle 

Predavanje medicine v 16. stoletju. (P. Borisov, Zgodovina medicine, Ljubljana 2009, 

183.) 

kjer so bile razmere na področju zaposlovanja s pojavom novih 

poklicev temeljito spremenjene, privedle od petdesetih let 18� 

stoletja dalje do porasta števila študentov� 3 

Drugače je bilo s številnimi manjšimi višje- oziroma visokošolskimi 

učnimi ustanovami v provincah� Študijske možnosti na 

njih so bile manjše, omejene predvsem na filozofijo in teologijo� 

Služile so večinoma regionalnim potrebam, državni ukrepi pa 

so jih dosegali razmeroma pozno� Razsvetljenim visokošolskim 

reformatorjem na Dunaju so bile trn v peti, v njih so videli 

1 H. Engelbrecht, Geschichte des österreichischen Bildungswesens, Erziehung und Unterricht 

auf den Boden Österreichs, 3. zv., Wien 1984; G. Grimm, Elitäre Bildungsinstitution 

oder »Bϋrgerschule«?, Das österreichiche Gymnasium zwischen Tradition und 

Innovation 1773–1819 (Aspekte pädagogischer Innovation, Bd. 20), Frankfurt am 

Main, Berlin, Bern, New York, Paris, Wien 1987, 566–567; J. Ciperle, Podoba velikega 

učilišča ljubljanskega, Licej v Ljubljani, Ljubljana 2001, 69–70. 

2 J. Ciperle, Avstrijska gimnazija na poti v splošnoizobraževalno srednjo šolo 1773–1848, 

v: Melikov zbornik, Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje, izd. V. Rajšp 

et. al., Ljubljana 2001, 357–371; J. Ciperle, Podoba velikega učilišča, 70. 

3 G. Klingenstein, Bildungskrise, Gymnasium und Universitäten im Spannungsfeld theresianischer 

Aufklärung, v: W. Koschatzky (izd.), Maria Theresia und ihre Zeit, Salzburg 

1979, 213–223; J. Ciperle, Podoba velikega učilišča, 70–71.

Ura anatomije dr. Tulpa. (Rembrandt van Rijn, olje, 1632.) 

http://www.wgsebald.de/anatomie.html 

centre osovraženih cerkvenih redov in sholastike� Ker so bile 

nove discipline na njih le deloma zastopane, število primerno 

izobraženih profesorjev omejeno in število študentov majhno, 

so bili mnenja, da »ne bi bila nobena nesreča, če bi jih čim prej 

ukinili«� Tem bolj, ker so se podobna razglabljanja, podkrepljena 

z argumentom, da za celo Anglijo zadostujeta le dve univerzi, 

pojavljala tudi na Nemškem� 4 

V drugi fazi univerzitetnih reform, ki se je začela leta 1772, ko 

se je že naznanjala ukinitev jezuitskega reda, so bile avstrijske 

univerze spremenjene – ob odpravi njihove avtoritete in 

dotedanjega značaja avtonomnih korporacij – v veliki meri 

v šolsko organizirane institucije, v nekake »poklicne šole« 

za vzgojo lojalnih služabnikov absolutistične države, to je za 

vzgojo bodoče duhovščine, juristov, uradnikov in zdravnikov� 

Birokratski upravi države je ustrezala sprememba jezuitskih 

univerz v državne ustanove� Država je v svoje roke prevzela 

»študij« na štirih univerzitetnih fakultetah, univerzitetno 

premoženje in univerzitetno jurisdikcijo� 

V začetku 19� stoletja so bile v Avstriji s forsiranjem modela 

terciarnega šolstva, katerega osnove so bile po bavarskem vzoru 

podane že v času Jožefa II�, ustvarjene mnogo večje možnosti 

za pridobitev akademske izobrazbe� Dvojni nivo tega področja 

šolstva: licejski in »eruditivni« (univerzitetni) študij, je dal 

malim filozofsko-teološkim licejskim učnim ustanovam po 

provincah, ki so jih razsvetljeni reformatorji druge polovice 

18� stoletja obravnavali z nezaupanjem, predvsem v nenemških 

deželah Monarhije povsem nov pomen� 5 

Liceji so se za razliko od pravih univerz, usmerjenih v znanstveno 

delo, posvečali predvsem izobraževanju za poklicno prakso, saj 

je bil njihov glavni cilj vzgoja duhovnikov – ki naj bi imeli poleg 

bogoslovnih še praktična znanja iz poljedelstva –, ranocelnikov, 

12 

Gerard van Swieten (1700-1772), nizozemski zdravnik, osrednja osebnost v prvi 

fazi avstrijskih visokošolskih reform v času cesarice Marije Terezije. (Naturhistorisches 

Museum, Dunaj.] 

upravnikov veleposestev in učiteljev� V tem smislu so se liceji 

delili na degradirane univerze, ki so lahko podeljevale doktorate 

iz filozofije in teologije, in na liceje, ki so nastali kot nekake 

zakrnele gimnazije namesto prejšnjih jezuitskih študij ter postali 

znanstveno-izobraževalne ustanove v deželnih središčih, vendar 

brez pravice podeljevanja doktorskih nazivov� Ljubljanski licej je 

spadal med tiste, ki niso imeli pravice podeljevanja akademskih 

nazivov in so bili kot semiuniverzitetne ustanove neke vrste 

vmesni člen med gimnazijo in pravo univerzo� Imel je tri 

študijske usmeritve, filozofsko, mediko-kirurško in teološko, 

poleg tega pa še vrsto neobveznih predmetov od poljedelstva 

prek zgodovine in filozofije do modernih jezikov� 6 

4 J. Ciperle, Podoba velikega učilišča, 70–71. 

5 G. Klingenstein, Universitätsfragen in der österreichischen Monarchie um 1800, R. G. 

Mack Plaschka (izd.), Wegenetz europäischen Geistes, Wissenschaftszentren und geistige 

Wechselbeziehungen zwischen Mittel- und Sϋdosteuropa vom Ende des 18. Jahrhunderts 

bis zum ersten Weltkrieg, Wien 1983, 38–43; C. Thienen-Adlerflycht, Wandlungen 

des österreichischen Studiensystems im Übergange vom 18. zum 19. Jahrhundert, 

Student und Hochschule im 19. Jahrhundert, Studien und Materialien (»Neunzehntes 

Jahrhundert«, Forschungsunternehmen der Fritz Thyssen Stiftung, 19), Göttingen 

1975, 38–43; J. Ciperle, Podoba velikega učilišča, 79–80. 

6 J. Ciperle, Podoba velikega učilišča, 10.

Christian Albert Theodor Billroth (1829-1894), znameniti nemško-avstrijski 

kirurg 19. stoletja v predavalnici okrog leta 1880. (Österreichische Galerie Belvedere, 

Dunaj.) 

II. 

V prvi polovici 19� stoletja je bilo medicino mogoče študirati na 

dveh nivojih� Kirurški študij za civilne in podeželske ranocelnike 

(chirurgisches Studium für Civil- und Landwundärzte) je trajal 

dve leti in bil v glavnem omejen na kirurgijo in porodništvo, 

v njegov okvir pa je spadalo tudi babištvo� Večina licejev te 

medicinske učne ponudbe ni presegla� 7 

Študij zdravilstva in višjega ranocelništva (Studium der 

Arznaykunde und höheren Wundarznaykunst) pa je sprva trajal 

štiri leta, absolvirati ga je bilo v Habsburški monarhiji mogoče 

na znamenitih univerzah na Dunaju, v Pragi, Krakovu� 8 

Fakultetni študij medicine je bil leta 1804 s spremembo učnega 

načrta razširjen na pet let: pouk je tri leta obsegal teorijo, četrto 

in peto leto pa sta bili posvečeni praktičnemu pouku ob bolniški 

postelji� Kirurški študij je ostal dveletni, toda učna vsebina je 

bila nekoliko razširjena, predvsem pa so si prizadevali za boljšo 

kvaliteto tega poklicnega izobraževanja� 9 

Študijska reforma leta 1810 je povečala število učnih predmetov 

na obeh izobraževalnih nivojih� Posamezni deli študija so se v 

določeni meri osamosvojili (kemija, farmacija, okulistika, zobozdravstvo, 

veterina in babištvo)� Zlasti veterina je po vključitvi 

13 

C.-k. živinozdravstvenega inštituta (K.k. Thierarzney-Institut) 

na Dunaju v dunajsko medicinsko fakulteto leta 1808 dosegla 

zavidljiv uspeh� Vstop na oddelek veterine dunajske medicinske 

fakultete je bil pogojen z zaključenim medicinskim študijem 

(zdravnik ali ranocelnik)� 10 

Sicer pa je medicinska fakulteta leta 1833 edina od fakultetnih 

študijev dobila nov študijski načrt� Študij kirurgije je bil razširjen 

na tri, farmacije pa na dve leti� Vendar je že leta 1836 Študijska 

dvorna komisija spraševala profesorje medicinskih fakultet, 

katerih izboljšav si želijo� Predloge je zbral Ludwig Freiherr 

von [Türkheim], namestnik študijskega direktorja dunajskega 

medicinsko-kirurškega študija� Njegova temeljna misel je bila, 

»da je sedanja ureditev, po kateri se izobražujeta dve vrsti 

sanitetnega osebja: zdravniki in ranocelniki (doktorji medicine 

in kirurgije in magistri ali patroni kirurgije) z znanstvenega 

vidika nevzdržna«, in predlagal, da bi v »prihodnosti vzgajali 

en sam tip enako izobraženih in enako usposobljenih sanitetnih 

delavcev, doktorje medicine in kirurgije«� 11 

Leta 1845 je Študijska dvorna komisija postavila za pripravo 

novega študijskega načrta posebno komisijo� Sestavljali so jo 

Joseph Skoda, Karl Rokitansky in Joseph Hyrtel, njen referent 

pa je bil Stephan Ladislaus Endlicher� Poročilo te komisije iz leta 

1846, ki ni bilo realizirano, je bilo prav tako naravnano v smer 

bodočega razvoja� 12 

III. 

Ljubljana je imela že od konca 18� stoletja na mediko-kirurškem 

študiju tri učitelje� Eden je moral biti doktor medicine, poučeval 

pa je enostavno botaniko, nekaj kemije ter collegium clinicum 

arte medica kot nauk o notranjih boleznih� Drugi je poučeval 

7 R. Meister, Entwicklung und Reformen des österreichischen Studienwesen, (Sitzungsberichte 

der philosophisch-historischen Klasse der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 

239/1), Wien 1963; 36; B. Breitner, Geschichte der Medizin in Österreich, 

Wien 1951, Wien 1951, 41–46. 

8 T. Puschmann, Die Geschichte der Medizin als akademischer Lehrgegenstand, Wien 

1879, 34; isti, Geschichte des medizinischen Unterrichts von den ältesten Zeiten bis zur 

Gegenwart, Leipzig 1889, 23; isti, Die Medizin in Wien während der letzten 100 Jahre, 

Wien 1884, 18. 

9 R. Meister, Entwicklung und Reformen, 52; W. Unger, (izd.): Systematische Darstellung 

der Gesetze über die höheren Studien in den gesammten deutsch-italienischen Provinzen 

der österreichischen Monarchie, 2, (Studienplan, § 2), Wien 1840, 171–182. 

10 Prim. J. Schreiber, Die Tierärztliche Hochschule in Wien, Ihre Gründung, Geschichte, 

Lehrpläne und Gebäude, 200 Jahre Tierärztliche Hochschule in Wien, Festschrift, izd. 

R. Pobisch und O. Schaller, Wien 1968, 3–18; J. L. Barth-Barthenheim, Österreichisches 

Schul- und Studienwesen, (Von dem Bestande der Thierarzneischule, § 1573– 

1638), 797–823; W. Unger, Systematische Darstellung, 2, (Verordnungen hinsichtlich 

der medicinisch-chirurgischen Studien, § 8), 192; M. Dolenc, Začetki veterinarskega 

šolstva na Slovenskem, Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, 7, (Bleiweisov 

zbornik), izd. J. Batis in P. Vodopivec, Ljubljana 1983, 114. 

11 Glej R. Meister, Entwicklung und Reformen, 52; R. Kink, Geschichte der kaiserlichen 

Universität, 1, 610. 

12 B. Breitner, Geschichte der Medizin, 41.

Pogled na ljubljansko licejsko poslopje in njeno okolico v drugi polovici 19. stoletja. 

(stara razglednica, Zmago Tančič.) 

anatomijo, ranarstvo z anatomijo in porodništvo, tretji pa živinozdravstvo, 

ki mu je bila kasneje priključena še sodna medicina� 

Dveletni študijski tečaj je bil razdeljen na dva dela� V prvem letu 

so obravnavali predvsem teorijo, zlasti anatomijo in teoretično 

podlago za druge predmete, v drugem letniku pa nauk o 

operacijah in obvezah ter porodništvo in se »tako kirurgično 

kakor tudi internistično udejstvovali ob bolniški postelji«� 13 

V prvem predmarčnem obdobju je do leta 1806 dr� Karl Bernard 

Kogel poučeval interno medicino (nauk o boleznih) in veterino, 

dr� Vincenc Kern do leta 1805 kirurgijo, anatomijo in babištvo 

(kasneje je postal profesor kirurgije na Dunaju), dr� Franc 

Melzer od 1805 kirurgijo in babištvo in Anton Melzer od leta 

1806 anatomijo in fiziologijo� 14 

Lahko rečemo, da je v Ljubljani – zlasti izrazito v prvem obdobju 

predmarčne dobe – obstaja mediko-kirurška šola na liceju kot 

posebna strokovna šola, ki naj bi po hitrem študijskem kurzu 

izobraževala zdravstveno osebje nižje vrste� 

Število zdravnikov je bilo v Avstriji v tem času še izredno 

majhno� Promovirani doktorji medicine so bili na razpolago le 

po mestih� Čeprav mediko-kirurški študiji niso bili namenjeni 

za znanstveno delo, pa prav primer ljubljanskega študija kaže, da 

je tu »dosegla znanstvenost precejšnjo stopnjo«� Na mnenje, ki 

sta ga zastopala kranjski protomedikus dr� Anton Jožef Haymann 

in van Swietenov pomočnik dr� Anton von Stoerck, da licejski 

učitelji niso nastavljeni za znanstveno delo, ampak za praktično 

zdravstveno delovanje (vzgajanje uporabnih porodniških 

pomočnic in absolventov, veščih zdravljenja), se ljubljanski 

mediko-kirurški učitelji niso ozirali� Vrsta učiteljev ljubljanskega 

mediko-kirurškega študija je začela svojo strokovno pot 

na liceju, npr� Baltazar Hacquet, dr� Vincenc Kern, dr� Joseph 

Wattmann, dr� Franz Fikelscherer, dr� Kristjan August Voigt in 

dr� Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf – in nato nadaljevala 

svojo akademsko kariero na različnih univerzah� Medtem ko 

so na fakultetah promovirali kandidati za doktorje medicine, 

14 

Vaški ranocelnik oskrbuje bolnika. (Oljna slika, David Teniers.) 

http://www.google.si/search?q=david+teniers+the+younger&hl=sl&rlz=1W1SK 

PB_slSI390&prmd=imvns&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=MBSJUI 

H9BYbHsgaw9IDgAw&sqi=2&ved=0CCcQsAQ&biw=860&bih=4739. 

magistre kirurgije in porodništva, so absolventi mediko-kirurških 

študijev diplomirali le za patrone kirurgije, ki so večinoma 

službovali kot civilni in podeželski ranocelniki (Civil- und 

Landwundärzte)� 15 

Če se je še v času Jožefa II� kirurg izučil svoje obrti kot drugi 

vajenci pri svojem mojstru, se od bodočega patrona kirurgije 

zdaj zahteva dokončan mediko-kirurški študij� Seveda pa so na 

ta študij sprejemali učence, ki so končali tri leta vajeniške dobe 

pri kirurgih, normalko oziroma tri razrede glavne šole, šele od 

leta 1833 se za vstop zahtevajo štirje, to je gramatikalni razredi 

gimnazije, ali pa trije razredi normalke� Za vstop na mediko- 

-kirurški študij se torej vso avstrijsko predmarčno dobo ne 

zahteva končana gimnazija, kar je bilo sicer potrebno za druge 

študije liceja� 16 

V prvi dobi kirurških študijev na licejih je bil učni uspeh slab� 

»Posebno Ljubljana je bila na glasu, da le malo učencev konča 

njeno šolo in da je mnogo takih, ki po več let sede v posameznem 

tečaju� Kar je seveda tudi odraz dejstva, da so imeli v šolo dostop 

tudi učenci, od katerih kaj drugega ni bilo pričakovati�« 17 

V skladu s splošno veljavnimi predpisi o izpitih so morali tudi 

13 I. Pintar, Mediko-kirurški učni zavod, 12. 

14 Glej Instanz Schematismus, 1802–1808; ÖSA-VA, Študijska dvorna komisija, III/2, 

škatla 359, sign. 8, ex 1816. 

15 Prim I. Pintar, Mediko-kirurški učni zavod, 8; A. Cindrič, Kranjski doktorji na Dunajski 

univerzi v predmarčnem obdobju 1815–1848, Melikov zbornik, Slovenci v zgodovini 

in njihovi srednjeevropski sosedje, izd. V. Rajšp et. al., Ljubljana 2001, 373–390. 

16 F. F. ZWITTER: Višje šolstvo na Slovenskem do leta 1918, Petdeset let slovenske univerze 

v Ljubljani 1919-1969, gl. ur. R. Modic, Ljubljana 1969, 33–34; P. Borisov, Od ranocelništva 

do začetkov znanstvene kirurgije, 185–192; isti, Medicinsko visoko šolstvo, 7. 

17 I. Pintar, Mediko-kirurški učni zavod, 48.

Naslovnica Albuma akademikov ljubljanskega liceja (Album Academicorum Lycei 

Labacensis). (NUK, Rokopisni oddelek, Ms. 654.) 

slušatelji mediko-kirurškega študija ljubljanskega liceja opravljati 

semestralne in letne izpite, po končanem drugem letniku pa izpit 

pred komisijo, ki je bila sestavljena iz obeh mediko-kirurških 

učiteljev in iz dveh poljubno izbranih mestnih kirurgov� Člani 

komisije so po izpitu podpisali diplomo (zaključno spričevalo) 

in kandidate tudi zaprisegli� Kandidati pa so morali še pred 

izpitom navesti kraj, kamor bodo šli na prakso� Leta 1807 je bila 

izvedena reforma izpitov na medicini, ki je veljala tudi za licejske 

mediko-kirurške študije: semestralni izpiti so odpadli, kandidati 

so morali opraviti strogi izpit iz kirurgije in porodništva ter 

zaključni izpit� Ocene (ocenjevalni razredi) strogega izpita iz 

kirurgije in porodništva so morale biti navedene v zaključnem 

spričevalu (diplomi)� Slušateljem mediko-kirurškega študija, 

ki niso opravili strogega izpita iz kirurgije, je bila prepovedana 

vsakršna praksa� 18 

Nov razvoj so doživele mediko-kirurške šole z že omenjenim 

učnim načrtom iz leta 1810� Po tem načrtu je obsegal pouk v 

prvem letniku naslednje predmete: kratek uvod v kirurški študij 

(enciklopedični pregled in metodologijo), anatomijo, teoretično 

kirurgijo, fiziologijo, splošno patologijo in terapijo notranjih 

bolezni, materiam medicam et chirurgicam, dietetiko ter nauk o 

receptih, nauk o obvezah in instrumentih; v drugem letniku pa: 

nauk o operacijah (demonstriran na mrliču), praktični kirurgični 

pouk in vaje ob bolniški postelji, sodno medicino, specialno 

terapijo notranjih bolezni in praktične vaje ob bolniški postelji, 

kirurško specialno terapijo, praktični pouk v kirurgiji in vaje ob 

bolniški postelji, porodništvo in živinozdravstvo� 19 

15 

V Ljubljani je bila ta reforma medicinskega študija uveljavljena 

šele po odhodu Francozov in obnovitvi avstrijske oblasti� Sedaj 

je bilo nastavljenih pet profesorjev: anatom, internist, kirurg, 

porodničar in veterinar� Ker konkurzi za razpisana mesta niso 

vedno uspeli, so morali v takem primeru ostali učitelji poučevati 

še dodatni predmet� Leta 1813 je bil na novo uveden predmet 

o oživljanju navidezno mrtvih in o prvi pomoči� Ta predavanja 

so bila namenjena širši publiki in so potekala brezplačno ob 

nedeljah dopoldne� Poučeval je učitelj sodne medicine� 20 

Kakor smo že omenili, je bil leta 1833 mediko-kirurški študij 

ponovno reformiran; pogoji za sprejem so postali strožji in študij 

je trajal za vse kandidate tri leta� Po tej reformi je bil predpisan 

naslednji učni načrt: 

I. letnik 

a) uvod v študij kirurgije, 

b) anatomija, 

c) vaje v seciranju� 

II. letnik 

a) fiziologija, 

b) splošna medicina, kirurgična patologija in terapija, 

c) teorija o porodu, 

č) nauk o zdravilih in farmacevtsko strokovno znanje, 

d) nauk o receptih in dietetika, 

e) živinozdravstvo� 

III. letnik 

a) medicinski praktični pouk ob bolniški postelji, 

b) specialna medicinska patologija in terapija, 

c) specialna kirurška patologija in terapija s poukom o instrumentih 

in obvezah, 

č) operacijske vaje na mrliču, 

d) sodna medicina, 

e) vaje v operiranju in obvezovanju, 

f ) okulistika� 21 

Po končanem tretjem letniku so morali slušatelji odslužiti še 

praktično dobo, in to najmanj en mesec na kirurškem oddelku� 

Predpisan je bil tudi en mesec prakse iz porodništva, katere 

pa kandidat pred opravljenim kirurškim rigorozom ni mogel 

nastopiti� Kirurška in interna enomesečna praksa pa je veljala 

samo za tiste slušatelje, ki so opravili učno dobo pri ranocelniku; 

drugi kandidati so morali odslužiti trimesečno prakso, torej 

18 W. Unger, Systematische Darstellung, 2, (Von den Prüfungen und Zeugnissen, § 37), 

355–356; AS, Arhiv direkcije medicinsko-kirurških študij, (Šola III), fasc. 2 (zbirka 

protokolov o rigorozih ranocelnikov 1822–1839). 

19 W. Unger, Systematische Darstellung, 2, (Studienplan, § 2), 182–190. 

20 AS, Arhiv liceja (Šola III), fasc. 3; ÖSA-VA, Študijska dvorna komisija, III/2, škatla 

359, sign. 8, ex 1816–1843. 

21 Prim I. Pintar, Mediko-kirurški učni zavod, 13; P. Borisov, Od ranocelništva do začetkov 

znanstvene kirurgije, 220–222.

Album akademikov ljubljanskega liceja z vpisanimi študenti mediko-kirurškega študija v študijskem letu 1828. (NUK, Rokopisni oddelek, Ms. 654.) 

skupaj s porodništvom pet mesecev� Iz tega sledi, da sta tudi 

ljubljanski mediko-kirurški študij zapuščala dva kvalitetno 

različna tipa patronov kirurgije: absolventi s staro vajeniško 

vzgojo so imeli kvalitetno slabše strokovno znanje kakor pa 

absolventi, ki so imeli nižjo gimnazijsko izobrazbo in skupno 

pet mesecev prakse� 22 

Medtem ko je teoretični pouk potekal v licejskem poslopju, je 

praktični pouk potekal v ljubljanski meščanski bolnici, kjer pa 

so bile razmere tudi za učne namene izredno slabe� Šele z ustanovitvijo 

bolnice v nekdanjem diskalceatskem samostanu na 

Ajdovščini (nova bolnica na Ajdovščini), kamor se je naselila 

tako imenovana klinična šola, se je položaj začel polagoma 

izboljševati� 23 

Učni jezik na mediko-kirurških študijih je bil sprva latinski� V 

času Jožefa II� in njegovih prizadevanj za oblikovanje enotne 

države z enim jezikom (nemščino) je bila tudi na mediko- 

16 

-kirurških študijih latinščina postopoma odpravljena in uvedena 

nemščina, le latinske strokovne izraze je bilo dovoljeno obdržati, 

da ne bi prišlo do zmede� Teoretično in praktično porodništvo 

za babice so v Ljubljani poučevali v slovenščini in nemščini� 24 

Obnovljena avstrijska oblast je leta 1813 razmišljala – verjetno 

tudi z reminiscenco na popolno medicinsko fakulteto v okviru 

francoskih écoles centrales in v skladu z vse bolj razširjenim 

mnenjem o ukinitvi drugorazrednih licejskih mediko-kirurških 

študijev – o ukinitvi teh študijev tako v Ljubljani kakor tudi 

v Celovcu� Najbolj je bil na udaru prav ljubljanski mediko- 

-kirurški študij� Končno je obveljalo mnenje grofa Sauraua, 

dvornega komisarja za Ilirijo, naj se mediko-kirurški študij v 

Ljubljani ohrani� Dvorna študijska komisija je 7� junija 1819 

22 AS, Arhiv liceja, (Šola II), fasc. 5, fasc. 6; I. Pintar, Mediko-kirurški učni zavod, 13–14. 

23 I. Pintar, Mediko-kirurški učni zavod, 19. 

24 Prav tam, 11.

izrecno izjavila, »da po cesarjevi odločitvi ostane kirurgična 

šola v Celovcu za celovško okrožje, ljubljanska pa za Ilirski 

gubernij, h kateremu spada tudi beljaško okrožje«� Obvezno pa 

je morala imeti pet profesorjev: anatoma (fiziologa), internista, 

kirurga, porodničarja in veterinarja; uvod v kirurgični študij in 

sodno medicino pa naj poleg svojega predmeta poučujeta dva 

profesorja� 25 

Povsem v skladu z novim učnim načrtom iz leta 1810 oziroma 

1833 so poučevali na ljubljanskem mediko-kirurškem študiju od 

leta 1814 do 1848 naslednje učne predmete: 

anatomijo in fiziologijo: 

Anton Melzer (1814–1846), 

dr� Kristjan August Voigt (1847–1850), 

kirurgijo: 

dr� Joseph Wattmann (1816–1818), 

Franz Fikelscherer (1819–1822), 

dr� Leopold Nathan (1824–1850), 

teoretično in praktično medicino: 

dr� Anton Jeuniker (1814–1818), 

dr� Ivan Zhuber (1819–1834), 

dr� Franc Schiffer (1837–1850), 

porodništvo: 

Jan Matoschek (Matoušek) (1816–1821), mag� kirurgije in 

porodništva, 

Ignac Pintar (1822–1833), mag� kirurgije in porodništva, 

dr� Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf (1840–1850), 

veterino in sodno medicino: 

dr� Janez Verbitz (1815–1840), 

dr� Janez Bleiweis (1842–1850), 

uvod v kirurški študij, fiziko, kemijo, botaniko in farmacijo: 

dr� Ivan Biatzowsky (1834–1850)� 26 

Leta 1815 so v bolnici na Ajdovščini za klinični pouk ustanovili 

poseben oddelek s šestimi posteljami za moške in ženske� V 

osnovi gre za načrt usmiljenega brata Fausta Gradiška o oddelku 

za posebne bolnike (Abteilung für besondere Kranke) iz leta 1808, 

le da ta oddelek ni imel nobene zveze z Gradiškovim homeopatskim 

sistemom� Zanimivo je, da drugi avstrijski liceji takega 

zavoda niso imeli, kar v zvezi z mediko-kirurškim študijem 

ponovno kaže hotenje Ljubljane, da bi njen licej prerasel v 

univerzitetni študij� Direktor mediko-kirurškega študija dr� 

Karl Bernard Kogel je v želji, da bi naredil selekcijo pri sprejemu 

na ta oddelek, določil, da sprejemajo tudi bolnike z dežele, da 

je sprejem mogoč le s sprejemnim listkom in da smeta profesor 

in asistent izbirati za kliniko ustrezne bolnike med mestnimi 

17 

Naslovnica seznama javnih predavanj na ljubljanskem liceju v šolskem letu 1824. 

(NUK, Rokopisni oddelek, Šolski spis, N 181-1969.) 

reveži� S posebno okrožnico je obvestil okrožne oblasti, da naj 

pošiljajo v bolnico poučne in redke primere, v zvezi s čimer 

posebej navaja »strelne rane, poškodbe glave, komplicirane 

frakture, izpahe, opekline, čire, fistule, sifilis, benigne in maligne 

novotvorbe, kamne v mehurju, kile in vodene kile«� Ustanovil 

pa je tudi ambulanto za nujne primere� 27 

Sredi dvajsetih let je mestna občina prizidala bolnici na 

Ajdovščini še dvorano za seciranje in anatomsko-patološki 

kabinet, ki je bil dotlej v licejski stavbi� 

S študijsko reformo iz leta 1833 je ljubljanski licejski mediko- 

-kirurški študij dosegel svoj višek� V uradnih aktih so v tem času 

bili njegovi posamezni učitelji imenovani profesorji� Ustanovljena 

teoretična medicinska stolica je pomenila prvi korak k 

patologiji kot obligatnemu predmetu� Z delitvijo medicinske 

stolice v teoretično in praktično se je takratni učni načrt že 

približal današnjemu študijskemu sistemu: pouku patološke 

anatomije in eksperimentalne patologije� Nepotrebna delitev 

25 Prav tam, 55; prim. AS, Arhiv liceja (Šola II), fasc. 2, 1819; ÖSA-VA, Študijska dvorna 

komisija, III/2, škatla 359, 1816–1823. 

26 NM, NUK, ZAL-Lj., Seznami predavanj (Verzeichniß der öffentlichen Vorlesungen / 

Ordnung der öffentlichen Vorlesungen, 1817–1848). 

27 I. Pintar, Mediko-kirurški učni zavod, 18, 55; ÖSA-VA, Študijska dvorna komisija, 

III/2, sign. 8, G med., ex 1823, 136.

Notranjost seznama predavanj na ljubljanskem liceju v šolskem letu 1824 z navedbo profesorjev mediko-kirurškega študija in njihovih predavanj. (NUK, Rokopisni oddelek, 

Šolski spis, N 181-1969.) 

kirurgije v teoretično in praktično pa je bila odpravljena� 

Najbolj značilna novost te reforme: stolica za pripravljalne vede 

je bila pomembna izpopolnitev teoretične izobrazbe bodočih 

ranocelnikov, pomembno učno dopolnilo ostalim predmetom� 

To tem bolj, ker štirje gimnazijski razredi niso nudili bodočim 

kandidatom potrebnega pomožnega znanja, predvsem pa 

jim niso omogočali presoje, če sploh sodijo v ta poklic� Saj 

predmetnik takratne šestrazredne gimnazije, kot je že bilo 

omenjeno, ni poznal nobenega naravoslovnega predmeta� Pa 

tudi v tem pogledu predstavlja ljubljanski licej v primerjavi z 

liceji v drugih provincah pomembno izjemo� Že omenjeni prosti 

pouk botanike na filozofskem študiju ljubljanskega liceja, ki je 

bil povezan z botaničnim vrtom, je omogočal tako ranocelniškim 

učencem kakor tudi slušateljem mediko-kirurškega študija 

pridobitev nekaj botaničnega znanja� Pomena botaničnega 

vrta, ki je upravno spadal pod filozofski študij, se je mediko- 

-kirurški študij prav dobro zavedal, zato je po odhodu prof� 

Franca Hladnika v pokoj, ko filozofski študij ni imel primerne 

osebe, prevzel vodstvo vrta ob Ižanski cesti dr� Jan Nepomuk 

Biatzowsky, profesor pripravljalnih ved, torej tudi botanike, na 

mediko-kirurškem študiju� S tem je bila zagotovljena kontinuiteta 

v strokovnem pogledu in upravi� 28 

18 

Pouk porodništva je sedaj trajal dva meseca� Teoretični del pouka 

je potekal dopoldne v slovenščini, popoldne pa v nemščini, 

klinični del, povezan s praktičnimi vajami, pa ob porodniški 

postelji v porodnišnici� 29 

Od tridesetih let dalje so bila ob nedeljah in praznikih vsakomur 

dostopna predavanja o prvi pomoči v primeru dozdevne smrti in 

o pomoči v izrednih življenjskih nevarnostih� 30 

V štiridesetih letih so bila v zimskem semestru trikrat na teden, v 

ponedeljek, sredo in v petek, tudi izredna predavanja o specialni 

patologiji in terapiji otroških bolezni, v porodnišnici pa vsako 

dopoldne praktične vaje ob otroški bolniški postelji� 31 

28 Glej opombo 27, I. Pintar, Mediko-kirurški učni zavod, 53, 71–75; P. Borisov, Od ranocelništva 

do začetkov znanstvene kirurgije, 220–222, 233–239. 


Ordnung der öffentlichen Vorlesungen, 1817–1848). 

30 Prav tam; ÖSA-VA, Študijska dvorna komisija, III/2, škatla 359, sign. 8, ex 1840. 

31 Prav tam; ÖSA-VA, Študijska dvorna komisija, III/2, škatla 359, sign. 8, ex 1842, ex 

1843.

IV. 

V skladu s študijskim načrtom mediko-kirurških študijev iz 

leta 1810 je v Ljubljani ob koncu dvajsetih let potekal študij na 

naslednji način: 

I. letnik 

I� semester 

a) uvod v kirurški študij kot enciklopedični pregled z anatomijo, 

od 14� do 15� ure, 

b) uvod v kirurški študij in teoretična kirurgija, tj� splošna in 

specialna patologija zunanjih bolezni, od 15� do 16� ure, 

c) fiziologija, splošna patologija notranjih bolezni, od 16� do 17� 

ure, 

č) teoretično in praktično porodništvo za babice, od 7� do 8� ure� 

II� semester 

a) anatomija, od 14� do 15� ure, 

b) teoretična kirurgija, od 15� do 16� ure, 

c) materia medica et chirurgica, dietetika in uvod v pisanje 

receptov, od 16� do 17� ure, 

č) teoretično in praktično porodništvo za babice, od 7� do 8� ure, 

d) nadaljevanje teoretične kirurgije, tj� splošne in specialne 

patologije zunanjih bolezni, od junija do konca šolskega leta, 

nauk o kirurškem obvezovanju in instrumentih, od 15� do 16� 

ure� 

II. letnik 

I� semester 

a) specialna terapija notranjih bolezni in praktični pouk ob 

bolniški postelji, od 8� do 9�30 ure, 

b) nauk o kirurških operacijah s popolno predstavitvijo na živih 

in mrličih, od 9�30 do 11� ure, 

c) sodna medicina, od 11� do 12� ure, 

č) teoretično in praktično porodništvo, od 17� do 18� ure� 


a) specialna terapija notranjih bolezni in praktični pouk ob 

bolniški postelji, od 8� do 9�30 ure, 

b) kirurška specialna terapija in kirurške vaje ob bolniški postelji, 

od 9�30 do 11� ure, 

c) teoretično in praktično porodništvo, od 17� do 18� ure, 

č) veterina, od 11� do 12� ure� 32 

Po učnem načrtu iz leta 1833 je bil urnik predavanj na ljubljanskem 

mediko-kirurškem študiju leta 1846 naslednji: 

I. letnik 

I� semester 

a) uvod v študij kirurgije, od 14� do 15� ure, 

b) fizika, od 11� do 12� ure, 

c) anatomija, od 14� do 15� ure, 

č) specialne vaje� 

19 


a) splošna in farmacevtska kemija, od 9� do 10� ure, 

b) botanika, od 8� do 9� ure, 

c) anatomija, od 14� do 15� ure, 

č) specialne vaje� 

II. letnik 

I� semester 

a) fiziologija človeka, od 14� do 15� ure, 

b) splošna patologija in terapija� 


a) nauk o zdravilstvu, farmacevtski proizvodi, pisanje receptov 

in dietetika, od 14� do 15� ure, 

b) teoretično porodništvo za kirurge, od 8� do 9� ure, 

c) veterina, od 9� do 10� ure� 

III. letnik 

I� semester 

a) medicinske praktične vaje ob bolniški postelji, od 8� do 9� ure, 

b) specialna medicinska patologija in terapija, od 9� do 10� ure, 

c) praktični pouk iz kirurgije ob bolniški postelji, od 10� do 11� 

ure, 

č) specialna kirurška patologija, terapija in nauk o operacijah 

poleg nauka o instrumentih in nauka o obvezovanju, od 11� 

do 12� ure, 

d) operacijske vaje na mrliču, 

e) sodna medicina, od 12� do 13� ure� 


a) medicinske praktične vaje ob bolniški postelji, od 8� do 9� ure, 

b) specialna medicinska patologija in terapija, od 9� do 10� ure, 

c) praktični pouk iz kirurgije ob bolniški postelji, od 9� do 10� 

ure, 

č) specialna kirurška patologija, terapija in nauk o operacijah 

poleg nauka o instrumentih in nauka o obvezovanju, od 11� 

do 12� ure, 

d) okulistika, od 16� do 17� ure� 

Porodništvo 

a) teoretični pouk za žene, v prvem semestru v slovenščini, od 8� 

do 9� ure, v letnem semestru v nemščini, od 8� do 9� ure, 

b) klinični pouk ob porodniški in otroški postelji v porodnišnici, 

povezan s praktičnimi vajami za kandidatke in učenke, 

vsak dan od 9� do 10� ure� 


Ordnung der öffentlichen Vorlesungen, 1817–1848).

Letno izpitno spričevalo Tomaža Pirca o obiskovanju predavanj in opravljenem izpitu 

iz praktične medicine in kliničnih vaj na mediko-kirurškem študiju liceja v Ljubljani 

leta 1835. (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana.) 

Izredna predavanja o specialni patologiji in terapiji otroških 

bolezni, v zimskem semestru ob ponedeljkih, sredah in petkih 

od 15� do 16� ure� Praktične vaje ob otroški bolniški postelji, 

vsako dopoldne v porodnišnici� 

Predavanja o prvi pomoči dozdevno mrtvim in o pomoči v 

nenadnih življenjskih nevarnostih, ob nedeljah in praznikih od 

11� do 12� ure� 33 

V. 

Na osnovi instrukcij za pouk mediko-kirurškega študija, ki 

so izšle po uvedbi učnega načrta iz leta 1810, so v Ljubljani v 

dvajsetih in tridesetih letih uporabljali naslednja predpisana 

učna berila: 

a) uvod v kirurški študij: Aloys Michael Mayer, Anatomski 

opis celotnega človeškega telesa (Anatomische Beschreibung des 

ganzen menschlichen Körpers), Dunaj 1812; 

b) uvod v kirurški študij in teoretična kirurgija: Maximilian 

Joseph Chelius, Priročnik kirurgije (Handbuch der 

Chirurgie), Praga 1822; Johann Friedrich Henkel, Navodilo 

za izboljšano kirurško obvezo (Anweisung zum verbesserten 

chirurgischen Verband), Dunaj 1809; Franz Xaver Edler 

von Rudtorffer, Upodobitev odličnih kirurških instrumentov 

20 

Vincenc Kern, profesor kirurgije na ljubljanskem mediko-kirurškem študiju. (Univerzitetna 

ginekološka klinika.) 

(Abbildung der vorzüglichsten chirurgischen Instrumente), 

Dunaj 1819–1820; 

c) fiziologija: Georg Prochaska, Učna tematika fiziologije človeka 

(Lehrsätze aus der Physiologie des Menschen), Dunaj 1805; 

č) teoretično in praktično porodništvo: Janes Matoſhek, 

Babiſhtvo, ali Porodnizharſki Vuk sa Babize, Ljubljana 1818 

(poslovenil Valentin Vodnik); 

d) materia medica et chirurgica, dietetika in uvod v pisanje 

receptov: Aloys Michael Mayer, Anatomski opis celotnega 

človeškega telesa (Anatomische Beschreibung des ganzen menschlichen 

Körpers), Dunaj 1823; 

e) specialna terapija notranjih bolezni: Johann Nepomuk Edler 

von Raimann: Priročnik specialne medicinske patologije in 

terapije, pripravljen za predavanja (Handbuch der speciellen 

medicinischen Pathologie und Therapie, für Vorlesungen bearb.), 

Dunaj 1816; 

f ) nauk o kirurških operacijah in praktične vaje iz kirurgije ob 

bolniški postelji: Johann Hunczovski, Navodilo za kirurške 

operacije (Anweisung zu chirurgischen Operationen), Dunaj 

1808; 

33 Glej opombo 32.

Maximilian Joseph von Chelius (1794-1876), nemški očesni zdravnik, kirurg, in 

naslovnica njegovega učbenika o kirurgiji, ki so ga uporabljali na ljubljanskem liceju. 

http://de.wikipedia.org/wiki/Maximilian_Joseph_von_Chelius; 

http://archive.org/details/handbuchderchiru04chel 

g) sodna medicina: Joseph Bernt, Sistematični priročnik sodne 

medicine, namenjen zdravnikom, ranocelnikom, pravnikom, 

in vodič na javnih predavanjih (Systematisches Handbuch 

der gerichtlichen Arzneykunde, zum Gebrauche für Aerzte, 

Wundaerzte, Rechtsgelehrte und zum Leitfaden bey öffentlichen 

Vorlesungen), Praga 1813; 

h) teoretično in praktično porodništvo: Johann Raphael Steidele, 

Razprava o pomoči pri porodu ... Pravila za ravnanje nosečnic in 

porodnic (Abhandlung von der Geburtshilfe ... Verhaltensregeln 

für Schwangere, Gebärende und Kindbetterinnen), Dunaj 1803; 

Lucas Johann Boer, Naravno porodništvo in obravnava 

nosečnic, porodnic in novorojenih otrok (Natürliche Geburtshilfe 

und Behandlung der Schwangern, Wöchnerinen und 

neugeborenen Kinder), Dunaj 1817; 

i) veterina: Johann Emanuel Veith, Priročnik veterine s posebnim 

ozirom na nalezljive bolezni najbolj koristnih domačih živali 

21 

(Handbuch der Veterinärkunde in besonderer Beziehung auf 

die Seuchen der nutzbarsten Haussäugethiere), Dunaj 1817� 34 

Sprememba učnega načrta leta 1833 je privedla do uvedbe novih 

učbenikov za nekatere stare, predvsem pa za nanovo uvedene 

predmete: 

a) uvod v študij kirurgije je dr� Rajmund Melzer poučeval po 

lastnih zapiskih; 

b) fizika: Johann Wisgrill, Priročnik za uvod v študij kirurgije 

(Handbuch der Vorbereitungslehre für das Studium der 

Chirurgie), Dunaj 1832; 


Ordnung der öffentlichen Vorlesungen, 1817–1848).

Anton Edler von Rosas (1791-1855), znani avstrijski očesni zdravnik, in naslovnica 

njegovega učbenika, ki so ga uporabljali na ljubljanskem liceju. 

http://de.wikipedia.org/wiki/Anton_von_Rosas; 

http://archive.org/details/lehrevondenaugen00rosa 

c) splošna in farmacevtska kemija: Johann Wisgrill, Elementi 

splošne in farmacevtske kemije (Elemente der allgemeinen und 

pharmaceutischen Chemie), Dunaj 1845; 

č) botanika: Johann Wisgrill, Priročnik za pripravo na študij 

kirurgije (Handbuch der Vorbereitungslehre für das Studium 

der Chirurgie), Dunaj 1832; 

d) fiziologija človeka: Burcard Eble, Žepna knjiga fiziologije z najnovejšega 

stališča te znanosti (Taschenbuch der Physiologie nach dem 

neuesten Standpunkte dieser Wissenschaft), Dunaj 1837; 

e) splošna patologija: Carl Philipp Hartmann:Teorija bolezni ali 

splošna patologija (Theorie der Krankheiten, oder allgemeine 

Pathologie), Dunaj 1823; 

f ) zdravilstvo, farmacevtski proizvodi, umetnost pisanja receptov 

in dietetika: Carl Emanuel Schroff, Žepna knjiga zdravilstva 

in recepture, sestavljena po najnovejših stališčih teh znanosti 

(Taschenbuch der Arzneimittellehre und Receptirkunde nach 

dem neuesten Standpunkte dieser Wissenschaften entworfen 

von Carl Emanuel Schroff ), Dunaj 1833; 

g) teoretično porodništvo: Johann Philipp Horn, Učbenik 

porodništva, za pouk babic (Lehrbuch der Geburtshilfe, zum 

22 

Unterricht für Hebammen), Dunaj 1839; 

h) veterina: Johann Emanuel Veith, Priročnik veterine s posebnim 

ozirom na nalezljive bolezni najbolj koristnih domačih živali 

(Handbuch der Veterinärkunde in besonderer Beziehung auf 

die Seuchen der nutzbarsten Haussäugethiere), Dunaj 1843; 

i) praktični medicinski pouk ob bolniški postelji: Johann 

Nepomuk Edler von Raimann, Priročnik specialne medicinske 

patologije in terapije, pripravljen za predavanja (Handbuch 

der speciellen medicinischen Pathologie und Therapie, für 

Vorlesungen bearb.), Dunaj 1816–1817; 

j) specialna medicinska patologija: Johann Nepomuk Edler 

von [Raimann], Priročnik specialne medicinske patologije in 

terapije, pripravljen za predavanja (Handbuch der speciellen 

medicinischen Pathologie und Therapie, für Vorlesungen bearb.), 

Dunaj 1816–1817; 

k) specialna kirurška patologija: Maximilian Joseph Chelius, 

Priročnik kirurgije (Handbuch der Chirurgie), Heidelberg 

1839; Franz Andreas Ott, Nauk o kirurških instrumentih 

in obvezah (Chirurgischen Instrumenten- und Verbandlehre), 

München/Dunaj 1834;

l) sodna medicina: Johann Nepomuk Edler von Raimann, 

Priročnik specialne medicinske patologije in terapije, prirejen za 

predavanja (Handbuch der speciellen medicinischen Pathologie 

und Therapie, für Vorlesungen bearb.), Dunaj 1834; 

m) okulistika: Anton Edler von Rosas, Nauk o očesnih boleznih. 

Prirejen za praktične zdravnike in ranocelnike pa tudi kot vodič 

pri kliničnem pouku (Lehre von der Augenkrankheiten. Zum 

Gebrauche für practischen Aerzte und Wundärzte, wie auch 

zur Benutzung als Leitfaden beim klinischen Unterrichte), 

Dunaj 1834� 

Porodništvo 

Teoretični pouk porodništva: Janes Matoſhek, Babiſhtvo, ali 

Porodnizharski Vuk sa Babize, Ljubljana 1818; Johann Philipp 

Horn, Učbenik porodništva, za pouk babic (Lehrbuch der Geburtshilfe, 

zum Unterricht für Hebammen), Dunaj 1839� 

Prva pomoč 

Oživljanje navidezno mrtvih: Joseph Bernt, Predavanja o prvi 

pomoči pri navidezni smrti in v nenadnih življenjskih nevarnostih 

(Vorlesungen über die Rettungsmittel beym Scheintodte und in 

plötzlichen Lebensgefahren), Dunaj 1837� 35 

VI. 

PRILOGE 

Licejski učitelji 

Mediko-kirurški študij 

Beck, Franc 

Biatzowsky, Jan Nepomuk, prof�, dr� medicine, mag� porodništva 

Binter, Ignacij, prof� 

Bleiweis, Janez, prof�, dr� medicine 

Fikelscherer, Franz, v� Löweneck, prof� 

Gaber, Alojzij 

Galovich, Pavel 

Germounigg, Ivan 

Hafner, Franc, dr� medicine, mag� porodništva 

Höfler, Ivan 

Hotschewar, Jakob 

Hullnig, Anton 

Jellouscheg, Anton, v� Fichtenau 

Jellouschegg, Jožef 

Jeuniker, Anton, prof�, dr� medicine 

Kern, Vincenc, prof�, dr� medicine in kirurgije 

Kogel, Karl Bernard, dr� medicine 

Krischay, Franc 

Kuscher, Matevž 

Laschan, Ignacij, prof�, dr� medicine 

Matoschek (Matoušek), Jan, prof�, dr� kirurgije, mag� porodništva 

23 

Melzer, Anton, prof�, mag� kirurgije in porodništva 

Melzer, Franc, dr� medicine, mag� kirurgije in porodništva 

Melzer, Rajmund, prof�, dr� medicine in kirurgije 

Meršol, Matevž 

Nathan, Leopold, prof�, mag� kirurgije in porodništva 

Novack, Andrej 

Oberster, Karel, dr� medicine in kirurgije, mag� porodništva 

Pachner, Bernard, Freiherr Eggenstorf, prof�, dr� medicine 

Raunacher, Carl 

Ruprecht, Ivan 

Schiffer, Franc, prof�, dr� medicine 

Skoppar, Tomaž 

Strojan, Anton 

Tizher, Blaž 

Trattnig, Urban 

Unterluggauer, Joseph 

Verne, Ivan 

Verbitz, Janez, prof�, dr� medicine 

Voigt, Kristjan August, dr� medicine, mag� porodništva 

Wattmann, Joseph, prof�, dr� kirurgije 

Zhuber, Ivan, prof�, dr� medicine 

Seznami predavanj 36 

Mediko-kirurški študij 

1802 

Kirurgija, anatomija, porodništvo: Vincenc Kern, dr� medicine 

in kirurgije� 

Fiziologija in veterina: Karl Bernard Kogel, dr� medicine� 

1803 

Interna: Anton Jellouscheg v� Fichtenau, dr� medicine� 



Nauk o boleznih in veterina: Karl Bernard Kogel, dr� medicine� 

1804 

Interna: Anton Jellouscheg v� Fichtenau, dr� medicine� 




1806 


Kirurgija in porodništvo: Franc Melzer, dr� medicine, mag� 

kirurgije in porodništva� 

35 Glej opombo 34. 

36 Glej opombo 34.

Anatomija in fiziologija: Anton Melzer, mag� kirurgije in 

porodništva� 

1807 

Teoretični in praktični medicinsko-kirurški pouk in posebna 

terapija: nezasedeno� 

Stolica za veterino: nezasedena� 

Kirurgija in porodništvo: Franc Melzer, dr� medicine, mag� 


Anatomija in fiziologija: Anton Melzer, mag� kirurgije in 


1814 

Uvod v kirurški študij: Janez Verbitz, prof�, dr� medicine� 

Anatomija in fiziologija: Anton Melzer, prof�, mag� kirurgije in 


Teoretična in praktična kirurgija: Anton Melzer, prof�, mag� 

kirurgije in porodništva, suplent� 

Teoretična in praktična medicina: Anton Jeuniker, prof�, dr� 

medicine� 

Porodništvo: Anton Melzer, mag� kirurgije in porodništva, 

suplent� 

Veterina: nezasedena� 

Sodna medicina: Janez Verbitz, prof�, dr� medicine� 

1815 




Teoretična in praktična kirurgija: Anton Melzer, prof�, mag� 



medicine� 

Porodništvo: Anton Melzer, mag� kirurgije in porodništva, 

suplent� 



1816 




Teoretična in praktična kirurgija: Joseph Wattmann, prof�, dr� 

kirurgije� 


medicine� 

Porodništvo: Jan Matoschek, prof�, dr� kirurgije, mag� porodništva� 


Veterina: Janez Verbitz, prof�, dr� medicine� 

24 

1817 





kirurgije� 


medicine� 

Porodništvo: Jan Matoschek, prof�, dr� kirurgije, mag� 




1818 





kirurgije� 

Teoretična in praktična medicina: Ivan Zhuber, prof�, dr� 

medicine� 

Porodništvo: Jan Matoschek, prof�, dr� kirurgije, mag� 




1819 

Uvod v kirurški študij – enciklopedični pregled: Anton Melzer, 

prof�, mag� kirurgije in porodništva� 

Uvod v kirurški študij – teoretična kirurgija (splošna in posebna 

patologija zunanjih bolezni): Ignacij Binter, prof� 

Anatomija: Anton Melzer, prof�, mag� kirurgije in porodništva� 

Fiziologija: Ivan Zhuber, prof�, dr� medicine� 

Teoretično in praktično porodništvo: Jan Matoschek, prof�, dr� 

kirurgije, mag� porodništva� 

Materia medica et chirurgica, dietetika in navodila za pisanje 

receptov: Ivan Zhuber, prof�, dr� medicine, suplent� 

Nauk o kirurškem obvezovanju in kirurških instrumentih: Franz 

Fikelscherer v� Löweneck, prof� 

Posebna terapija notranjih bolezni in praktični pouk notranjih 

bolezni: Ivan Zhuber, prof�, dr� medicine� 

Nauk o kirurških operacijah s popolno predstavitvijo na živih in 

mrtvih, praktične kirurške vaje ob bolniški postelji: Franz Fikelscherer 

v� Löweneck, prof� 



Izredna predavanja 

Prva pomoč pri oživljanju navidezno mrtvih in ponesrečenih: 

Janez Verbitz, prof�, dr� medicine�

Klinična šola 

Ivan Zhuber, dr� medicine, asistent� 

Ivan Germounigg, ranocelnik, asistent� 

1820 


Veterina in sodna medicina: Janez Verbitz, prof�, dr� medicine� 

Teoretična in praktična kirurgija: Franz Fikelscherer v� 

Löweneck, prof� 

Teoretično in praktično porodništvo: nezasedeno� 


medicine� 



Janez Verbitz, prof�, dr� medicine� 


Jakob Hotschewar, asistent� 


1821 



Teoretična in praktična kirurgija: Franz Fikelscherer v� 

Löweneck, prof� 

Teoretično in praktično porodništvo: Anton Melzer, prof�, mag� 


Teoretična in praktična medicina: Ivan Zhuber, prof�, dr� medicine� 







1822 



Teoretična kirurgija: Ignacij Binter, prof�, suplent� 

Praktična kirurgija: Anton Melzer, prof�, mag� kirurgije in 

porodništva, suplent� 

Teoretično in praktično porodništvo: Ignacij Binter, prof� 


medicine� 




25 



Ivan Germounigg, ranocelnik, asistent. 

1823 




patologija zunanjih bolezni): Ignacij Binter, prof�, suplent� 





receptov: Ivan Zhuber, prof�, dr� medicine� 

Nauk o kirurškem obvezovanju in kirurških instrumentih: 

Ignacij Binter, prof� 

Posebna terapija in praktični pouk notranjih bolezni: Ivan 

Zhuber, prof�, dr� medicine� 

Nauk o kirurških operacijah s popolno predstavitvijo na živih 

in mrtvih, praktične kirurške vaje ob bolniški postelji: Anton 

Melzer, prof�, mag� kirurgije in porodništva, suplent� 







Ivan Höfler, asistent� 

Pavel Galovich, asistent. 

1824 




patologija zunanjih bolezni): Ignacij Binter, prof�, suplent� 







Posebna terapija notranjih bolezni in praktični pouk ob bolniški 

postelji: Ivan Zhuber, prof�, dr� medicine� 






Veterina: Janez Verbitz, prof�, dr� medicine�






Anton Strojan, asistent� 

1825 




patologija zunanjih bolezni): Leopold Nathan, prof�, mag� 




















Urban Trattnig, asistent� 

Tomaž Skoppar, asistent. 

1826 




Teoretično in praktično ranocelništvo: Leopold Nathan, prof�, 

mag� kirurgije in porodništva� 






26 


Tomaž Skopar 

1827 




medicine� 









Matevž Kuscher, ranocelnik in porodničar, kirurški asistent� 

Joseph Unterluggauer, ranocelnik in porodničar, medicinski 

asistent� 

1828 




medicine� 









Matevž Kuscher, ranocelnik in porodničar, kirurški asistent� 


asistent. 

1829 




medicine� 




Veterina: Janez Verbitz, prof�, dr� medicine�






asistent. 

Andrej Novack, asistent. 

1830 




medicine� 









Anton Hullnig, asistent� 

Andrej Novack, asistent� 

1831 
















Melzer, prof�, mag� kirurgije in porodništva� 







27 




1832 
















Melzer, prof�, mag� kirurgije in porodništva� 










1833 












Anton Hullnig, ranocelnik, asistent� 

Carl Raunacher, ranocelnik, asistent�

1834 




medicine� 









Alojzij Gaber, asistent� 

Carl Raunacher, asistent� 

1835 

Pripravljalne vede za ranocelnike: Jan Nepomuk Biatzowsky, 

prof�, dr� medicine, mag� porodništva, suplent� 













Ivan Verne, asistent. 

1836 

Uvod v kirurški študij: Anton Melzer, prof�, mag� kirurgije in 


Fizika: Jan Nepomuk Biatzowsky, prof�, dr� medicine, mag� 



Vaje v seciranju: Anton Melzer, prof�, mag� kirurgije in 


Splošna in farmacevtska kemija: Jan Nepomuk Biatzowsky, 


Botanika: Jan Nepomuk Biatzowsky, prof�, dr� medicine, mag� 


Fiziologija: Rajmund Melzer, prof�, dr� medicine in kirurgije, 

suplent� 

28 

Splošna medicinsko-kirurška patologija in terapija: Jan Nepomuk 

Biatzowsky, prof�, dr� medicine, mag� porodništva, suplent� 

Nauk o zdravilih, poznavanje farmacevtskih predmetov, pisanje 

receptov in dietetika: Rajmund Melzer, prof�, dr� medicine in 

kirurgije, suplent� 

Praktični medicinski pouk ob bolniški postelji: Ivan Zhuber, 

prof�, dr� medicine� 

Specialna medicinska patologija in terapija: Ivan Zhuber, prof�, 

dr�medicine� 

Praktični kirurški pouk ob bolniški postelji: Leopold Nathan, 


Specialna kirurška patologija, terapija in nauk o operacijah s 

poukom o instrumentih in obvezovanju: Leopold Nathan, prof�, 


Operacijske vaje na truplu: Leopold Nathan, prof�, mag� kirurgije 

in porodništva� 

Zdravljenje oči: Leopold Nathan, prof�, mag� kirurgije in 




Porodništvo 

Teoretični pouk za babice: Anton Melzer, prof�, mag� kirurgije in 

porodništva. 

Praktični pouk in vaje iz porodništva (predavanja, pouk in vaje 

v porodnišnici)� 



Janez Verbitz, prof� dr� medicine� 



Ivan Verne, asistent� 

1837 





Teoretična medicina: Franc Schiffer, prof�, dr� medicine� 

Praktična medicina: Ivan Zhuber, prof�, dr� medicine� 



Teoretično in praktično porodništvo: Ignacij Laschan, prof�, dr� 

medicine� 




Janez Verbitz, prof�, dr� medicine�




1838 









Teoretično in praktično porodništvo: Ignacij Laschan, prof�, dr� 

medicine� 









Franc Krischay, asistent� 

1839 









Teoretično in praktično porodništvo: Rajmund Melzer, prof�, dr� 

medicine in kirurgije� 








Franc Krischay, asistent� 

Blaž Tizher, asistent. 

29 

1840 


prof�, dr� medicine, mag� porodništva. 




Pouk prve pomoči: Janez Verbitz, prof�, dr� medicine� 

Praktična medicina in medicinska klinika: Ivan Zhuber, prof�, 

dr� medicine� 

Praktično ranocelništvo: Leopold Nathan, prof�, mag� kirurgije 



Porodništvo: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, prof�, dr� 

medicine� 




Splošna botanika: Jan Nepomuk Biatzowsky, prof�, dr� medicine, 

mag� porodništva� 


Blaž Tizher, asistent� 

Franc Hafner, dr� medicine in mag� porodništva, asistent� 

Franz Krischay� 

1841 





Sodna medicina: nezasedena� 

Pouk prve pomoči: nezaseden� 







medicine� 



nezasedena� 





Blaž Tizher, asistent�

1842 




Veterina: Janez Bleiweis, prof�, dr� medicine� 

Sodna medicina: Janez Bleiweis, prof�, dr� medicine� 

Pouk prve pomoči: Janez Bleiweis, prof�, dr� medicine� 







medicine� 



Janez Bleiweis, prof�, dr� medicine� 





Jožef Jelouschegg, asistent� 

1843 


prof�, dr� medicine, mag� porodništva� 











medicine� 








Jožef Jelouschegg, asistent� 

30 

1844 












Porodništvo: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, prof�, dr� medicine� 







Karel Oberster, dr� medicine in kirurgije, mag� porodništva, 

asistent� 

Franz Xav� Beck, asistent� 

1845 






Vaje v seciranju: Anton Melzer, prof�, mag� kirurgije in 






Fiziologija: Franc Schiffer, prof�, dr� medicine� 

Splošna patologija in terapija: Franc Schiffer, prof�, dr� medicine� 


receptov in dietetika: Franc Schiffer, prof�, dr� medicine� 

Teoretično porodništvo za kirurge: Bernard Pachner Freiherr 

Eggenstorf, prof�, dr� medicine� 








poukom o instrumentih in obvezovanju: Leopold Nathan, prof�,








Porodništvo 

Teoretični pouk za babice: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, 

prof�, dr� medicine. 

Praktični pouk in vaje iz porodništva (predavanja, pouk in vaje 

v porodnišnici): Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, prof�, dr� 

medicine� 




Specialna patologija in terapija otroških bolezni: Bernard 

Pachner Freiherr Eggenstorf, prof�, dr� medicine� 

Praktični pouk ob otroški postelji v porodnišnici: Bernard Pachner 

Freiherr Eggenstorf, prof�, dr� medicine� 



asistent� 

Franz Xav� Beck, asistent� 

1846 






Vaje v seciranju: Anton Melzer, prof�, mag� kirurgije in porodništva� 















Praktični kirurški pouk ob bolniški postelji: Leopold Nathan, prof� 



31 











Porodništvo 



Praktični pouk in vaje iz porodništva (predavanja, pouk in vaje) 

v porodnišnici: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, prof�, dr� 

medicine� 










asistent� 

Franz Xav� Beck, asistent. 

1847 













medicine� 



Janez Bleiweis, prof�, dr� medicine�






Franz Xav� Beck, ranocelnik, asistent� 

Ivan Ruprecht, ranocelnik, asistent� 

1848 

Uvod v kirurški študij: Rajmund Melzer, prof�, dr� medicine in 

kirurgije, suplent� 



Anatomija: Rajmund Melzer, prof�, dr� medicine in kirurgije, 

suplent� 

Vaje v seciranju: Rajmund Melzer, prof�, dr� medicine in kirurgije, 

suplent� 





























Porodništvo 


prof�, dr� medicine. 

Praktični pouk in vaje iz porodništva (predavanja, pouk in vaje) 

32 

v porodnišnici: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, prof�, dr� 

medicine� 









Franz Xav� Beck, ranocelnik, asistent� 

Ivan Ruprecht, ranocelnik, asistent� 

VIRI 

AS – Arhiv Republike Slovenije 

SI AS 359 Licej v Ljubljani (1809–1849)� 

SI AS 360 Direkcija medicinsko-kirurgičnih študij pri Liceju v 

Ljubljani (1817–1839)� 

SI AS 369 Babiška šola v Ljubljani (1851–1860)� 

NM – Narodni muzej Slovenije 

Instanz-Schematismus für das Herzogthum Krain 1802–1807, sig� 

1855/1� 

Verzeichniß der öffentlichen Vorlesungen am k.k. Lyceum zu Laibach 

(Ordnung der öffentlichen Vorlesungen am k.k. Lyzeum zu Laibach) 

1817, 1818, 1819, 1825, 1826, 1831, 1832, 1835, 1836, 1838, 1839, 

1840, 1843, 1845, 1846, 1847, 1848 (sign� 9373)� 

NUK – Narodna in univerzitetna knjižnica (Rokopisni oddelek) 



1823, 1824, 1827, 1832 (Šolski spis, N 180, N 181, N 182, N 980)� 

ÖSA-VA – Österreichisches Staatsarchiv, Allgemeines Verwaltungsarchiv, 

Dunaj� 

Personale, Agenda, Competenz, fasc� 1� 

Studien in genere, fasc� 2� 

Einrichtung des Universitätswesens, fasc� 5� 

Studien in Laibach, fasc� 355–360� 

ZAL-Lj� – Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana 

Verzeichiß der öffentlichen Vorlesungen am k.k. Lyceum zu Laibach 


1823, 1831, 1845, 1846 (LJU-184, 420–1)�

LITERATURA 

J� L� BARTH-BARTHENHEIM: Österreich's Schul- und Studienwesen 

mit besonderer Rücksicht auf die Schul- und Studienanstalten 

im Erzherzogthume Oesterreich unter der Enns, Wien 1843� 

P� BORISOV: Medicinsko visoko šolstvo v Ljubljani in ustanovitev 

popolne medicinske fakultete, Zdravstveni vestnik, 64 (1995) IV, 

7–10� 

P� BORISOV: Od ranocelništva do začetkov znanstvene kirurgije na 

Slovenskem, Ljubljana 1997� 

B� BREITNER: Geschichte der Medizin in Österreich, Wien 1951� 

A� CINDRIČ: Kranjski doktorji na Dunajski univerzi v 

predmarčnem obdobju 1815–1848, Melikov zbornik, Slovenci v 

zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje, izd� V� Rajšp et� al�, 

Ljubljana 2001, 373–390� 

J� CIPERLE: Avstrijska gimnazija na poti v splošnoizobraževalno 

srednjo šolo 1773–1848, Melikov zbornik, Slovenci v zgodovini in 

njihovi srednjeevropski sosedje, izd� V� Rajšp et� al�, Ljubljana 2001, 

357–371� 

J� CIPERLE: Podoba velikega učilišča ljubljanskega, Licej v 

Ljubljani, Ljubljana 2001� 

M� DOLENC: Začetki veterinarskega šolstva na Slovenskem, 

Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, 7, (Bleiweisov 

zbornik), izd� J� Batis in P� Vodopivec, Ljubljana 1983, 113–136� 

H� ENGELBRECHT: Geschichte des österreichischen Bildungswesens, 

Erziehung und Unterricht auf den Boden Österreichs, 3� zv�, 

Wien 1984� 

G� GRIMM: Elitäre Bildungsinstitution oder »Bϋrgerschule«?, 

Das österreichiche Gymnasium zwischen Traditon und Innovation 

1773–1819, (Aspekte pädagogischer Innovation, Bd� 20), Frankfurt 

am Main, Berlin, Bern, New York, Paris, Wien 1987� 

R� KINK: Geschichte der kaiserlichen Universität zu Wien, 1� in 2� 

del, Wien 1854� 

G� KLINGENSTEIN: Bildungskrise, Gymnasium und Universitäten 

im Spannungsfeld theresianischer Aufklärung, Maria Theresia 

und ihre Zeit, izd� W� Koschatzky, Salzburg 1979, 213–223� 

G� KLINGENSTEIN: Universitätsfragen in der österreichischen 

Monarchie um 1800, Wegenetz europäischen Geistes, Wissenschaftszentren 

und geistige Wechselbeziehungen zwischen Mittel- und 

Sϋdosteuropa vom Ende des 18. Jahrhunderts bis zum ersten 

Weltkrieg, izd�� Mack R� G� Plaschka, Wien 1983, 81–87� 

R� MEISTER: Entwicklung und Reformen des österreichischen 

Studienwesen, (Sitzungsberichte der philosophisch-historischen 

Klasse der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 239/1), 

Wien 1963� 

33 

I� PINTAR: Mediko-kirurški učni zavod v Ljubljani, Njegov 

nastanek, razmah in konec, Ljubljana 1939� 

T� PUSCHMANN: Die Geschichte der Medizin als akademischer 

Lehrgegenstand, Wien 1897� 

T� PUSCHMANN: Geschichte des medizinischen Unterrichts von 

den ältesten Zeiten bis zur Gegenwart, Leipzig 1889� 

T� PUSCHMANN: Die Medizin in Wien während der letzten 100 

Jahre, Wien 1884� 

J� SCHREIBER: Die Tierärztliche Hochschule in Wien, Ihre 

Gründung, Geschichte, Lehrpläne und Gebäude, 200 Jahre Tierärztliche 

Hochschule in Wien, Festschrift, izd� R� Pobisch und 

O� Schaller, Wien 1968, 16–82� 

C� THIENEN-ADLERFLYCHT: Wandlungen des österreichischen 

Studiensystems im Übergange vom 18� zum 19� Jahrhundert, Student 

und Hochschule im 19. Jahrhundert, Studien und Materialien 

(»Neunzehntes Jahrhundert«, Forschungsunternehmen der Fritz 

Thyssen Stiftung, 19), Göttingen 1975, 38–43� 

W� UNGER, (izd�): Systematische Darstellung der Gesetze über die 

höheren Studien in den gesammten deutsch-italienischen Provinzen 

der österreichischen Monarchie, 1� in 2� del, Wien 1840� 

F� ZWITTER: Višje šolstvo na Slovenskem do leta 1918, Petdeset let 

slovenske univerze v Ljubljani 1919-1969, Ljubljana 1969, 13–51�

Francosko visoko šolstvo v 

Ljubljani in študij medicine 

1809 –1813 

I. 

Francosko gospostvo na vzhodni obali Jadranskega morja v času 

karizmatičnega francoskega voditelja Napoleona Bonaparteja 

(1799–1814), od leta 1804 cesarja Napoleona I� Velikega, je 

tudi za zgodovino šolstva, kljub temu da je trajalo le kratek čas, 

izredno pomembno obdobje� Revolucionarna Francija se je 

najprej ubranila napadov od zunaj in odpora od znotraj, nato 

pa je začela svoj pohod po Evropi, tudi na slovensko ozemlje, in 

povsod širila pridobitve francoske meščanske revolucije� 1 

V formalnem pogledu so univerze in fakultete v Franciji do 

revolucije ohranile obliko srednjeveških korporacij, v katere 

država ni bistveno posegala, vsebinsko pa so ostale tako kot 

drugod po Evropi trdnjave sholastične miselnosti� Revolucija 

zato univerz ni reformirala, ampak jih je v svojem radikalizmu 

odpravila, vsaj teoretično razglasila splošno šolsko obveznost, 

ustvarila novo srednjo šolo école centrale (1795–1802) ter po 

Napoleonovem prihodu na oblast v letu 1804 odpravila ta tip 

šole in ustanovila po primarni stopnji collège (nekakšno nižjo 

gimnazijo) in lycée (nekakšno višjo gimnazijo)� Ves sistem pa 

je dobil dokončno obliko v Napoleonovi Université Imperial 

(cesarska univerza), imenovano tudi Université de France ali 

Université Napoléonienne, ustanovljeno leta 1806, ki je dobila 

svojo dokončno organizacijsko obliko leta 1808� Université 

de France pa ni bila univerza v našem smislu besede, ampak 

korporacija, ki je združevala vse javno šolstvo Francije od 

osnovnih do visokih šol in ki ji je stal na čelu veliki mojster 

prosvetni minister, njemu ob strani pa svet univerze� Vsa Francija 

je bila glede na organizacijo šolskega sistema razdeljena teritorialno 

na okrog dvajset akademij, ki jim je stal na čelu rektor 

akademije, njemu ob strani pa svet akademije� Rektorju kot 

imenovanemu državnemu uradniku je bilo podrejeno vse šolstvo 

na ozemlju akademije, ne samo visoko šolstvo� Posamezne 

visoke šole so se začele znova imenovati fakultete, na katerih so 

se začele obnavljati stare funkcije in akademske stopnje, vendar 

so ostale te šole v glavnem med seboj nepovezane� Ta francoski 

šolski sistem je bil povsem birokratski, učitelji višjih šol so bili 

državni uradniki, skrb za primarne šole in collèges pa je bila 

prepuščena občinam� V primerjavi s stanjem pred revolucijo 

je opazen napredek tudi v vsebini pouka in v obstoju številnih 

srednjih in visokih šol za posamezne stroke� Francoski revolucionarni 

srednje- in visokošolski sistem je bil namenjen predvsem 

vzgoji uradnikov, oficirjev in drugih strokovnjakov, ne pa gojitvi 

znanosti� V zgodovini evropskih univerz tako revolucionarna 

34 

Jože Ciperle 

Napoleon Bonaparte (1769-1821), francoski vojaški in politični voditelj, general in 

cesar Napoleon I., v bitki pri Austerlitzu leta 1805 in v bitki pri Wagramu leta 1809. 

http://www.museumsyndicate.com/images/4/33969.jpg 

httpde.wikipedia.orgwindex.phptitle=DateiNapoleon_Wagram.jpg&filetimesta 

mp=20120313210039 

1 Prim. J. Polec: Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo, 

Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, Ljubljana 1929, 20–24; V. 

Schmidt: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, II, Ljubljana 1964, 93–94; F. 

Zwitter: Višje šolstvo na Slovenskem do leta 1918, Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani 

1919–1969, Ljubljana 1969, 38–40; J. Ciperle, A. Vovko: Šolstvo na Slovenskem 

skozi stoletja, Ljubljana 1987, 45–50; J. Šumrada: Nekateri temeljni problemi Ilirskih 

provinc, disertacija, Ljubljana 1992, 33–64; P. Borisov: Medicinsko visoko šolstvo v 

Ljubljani in ustanovitev popolne medicinske fakultete, Zdravniški vestnik, Glasilo Slovenskega 

zdravniškega društva, 64 (1995), IV-7-10; Geschichte der Universität in Europa 

(izd. W. Rüegg), III., (Vom 19. Jahrhundert zum Zweiten Weltkrieg (1800-1945)), 

München 2004, 18–32; S. Okoliš: Zgodovina šolstva na Slovenskem, Ljubljana 2009, 

50–54.

Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont (1774-1852), francoski maršal, prvi 

generalni guverner Ilirskih provinc (1809-1811). 

http://sl.wikipedia.org/wiki/Auguste_Fr%C3%A9d%C3%A9ric_Louis_Viesse_ 

de_Marmont 

Francija ni sledila tistim evropskim državam, ki so v procesu 

meščanskih revolucij in v novi ustavni ureditvi preoblikovale 

korporacije srednjeveških univerz v novo univerzitetno 

avtonomijo v skladu z načelom svobode pouka in znanosti� Vse 

kasnejše reforme francoskega visokega šolstva pa so šle v smeri 

povezovanja fakultet in krepitve njihove avtonomije� 2 

II. 

Francoske čete so naše kraje prvič dosegle leta 1797, nato pa še 

leta 1805� Dne 14� oktobra 1809 so bile s schönbrunskim mirom 

odcepljene od Avstrije Kranjska, beljaško okrožje, zgornja 

dolina Drave, Trst, Goriška in avstrijska Istra ter del Hrvaške 

in Vojne krajine južno od Save� Te dežele je Napoleon združil 

z Dalmacijo in beneškim delom Istre v Ilirske province� Vendar 

Ilirske province niso bile ustanovljene s sklepom senata (senatus- 

-consultum), ampak »neustavno«, z Napoleonovim dekretom, 

kar je dajalo njihovemu odnosu do Francije poseben značaj; v 

njih so veljali le nekateri francoski zakoni in zato tudi njihovo 

šolstvo ni bilo sestavni del Napoleonove cesarske univerze� 

Ilirske province so imele svojo šolsko upravo, ki ji je od aprila 

35 

Naslovnica in notranjost Marmontove odredbe (arreté), objavljena 4. julija 1810 v 

Télégraphe officiel, o organizaciji in mreži šolstva vključno s centralnimi šolami v 

Ilirskih provincah. (NUK, rokopisni oddelek, Télégraphe officiel, Ljubljana, sreda, 

10. oktober 1810, 9-11) 

2 J. Polec: Ljubljansko višje šolstvo, 20–24; F. Zwitter: Višje šolstvo na Slovenskem, 38–40; 

Geschichte der Universität in Europa, III., 18–28.

1810 načeloval generalni inšpektor javnega pouka in glavni 

avtor vseh šolskih reform Rafaell Zelli, bivši direktor liceja v 

Zadru� Vendar je Rafaell Zelli svoja poročila pošiljal »velikemu 

mojstru« Université de France v Pariz� 3 

Od pomladi leta 1809, ko so Francozi prišli na Kranjsko, pa do 

jeseni tega leta so bile šole zaprte� V šolskem letu 1809–1810 

se je pouk na osnovno- in srednješolskem področju spet začel 

novembra, a še po starih avstrijskih predpisih� V Ljubljani je do 

takrat obstajal avstrijski višješolski licej z dveletnim filozofskim 

in štiriletnim teološkim študijem� Šele Marmontova odredba 

(arreté) 4� julija 1810 je določila novo mrežo šol� Sestavljale 

so jo osnovne šole (écoles primaires), 25 nižjih (gymnases) in 9 

višjih srednjih šol (lycées), liceja v Ljubljani in Zadru pa naj bi 

bila organizirana kot centralne šole (écoles centrales)� S šolskim 

letom 1810/11 so v Ljubljani začele delati centralne šole� Jasnost 

glede njihove organizacije je ustvaril šele pravilnik o organizaciji 

in disciplini centralnih šol v Ljubljani s 1� avgustom 1810, ki 

ga Janko Polec 4 in Fran Zwitter 5 povsem upravičeno imenujeta 

statut francoske univerze v Ljubljani� Pravilnik razlikuje sedem 

študijskih smeri (cours d'études), in sicer za zdravnike, kirurge, 

farmacevte, inženirje, arhitekte, geometre, pravnike in teologe� 

Program prvega letnika je na vseh študijskih usmeritvah obsegal 

iste predmete: retoriko (elokvenco), metafiziko in fiziko� 

Celoten študij vključno z omenjenim prvim letnikom je pri 

medicincih in kirurgih trajal pet let, pri farmacevtih, inženirjih, 

arhitektih, pravnikih in teologih štiri leta in pri geometrih tri 

leta� Vodstvo centralnih šol je bilo zaupano regentu (rektorju) in 

kanclerju (generalnemu tajniku), šola naj bi imela tudi knjižnico, 

fizikalni in kemični kabinet ter botanični vrt� Učni jezik naj bi 

bil francoski ali italijanski, če pa bi položaj zahteval, bi to vlogo 

lahko prevzela tudi latinščina� Določbe o študijskem jeziku so 

navajale, da morajo študenti ob vpisu znati francosko, italijansko 

in latinsko slovnico in retoriko pa tudi logiko in elementarno 

matematiko� 6 

Vodstvo centralnih šol (rektor Jožef Walland/Balant, kancler 

Matevž Ravnikar) je 5� novembra 1810 razglasilo vpisovanje 

in deset dni pozneje se je pouk slovesno začel� V prvem (in 

edinem) študijskem letu ljubljanskih centralnih šol (1810/11) 

je na vseh fakultetah poučevalo 11 profesorjev 301 slušatelja� V 

prvem šolskem letu akademije (1811/12) je bilo 313 slušateljev, 

v naslednjem šolskem letu akademije (1812/13) pa le še 273 

študentov� Povprečno okrog 300 študentov so imele takrat 

srednje velike univerze, le največje so imele okrog 600 slušateljev� 

Po Vladu Schmidtu tolikšno število študentov dokazuje, da je 

bila »francoska visoka šola (univerza) v Ljubljani primerna in 

potrebna«� 7 

Povprečna starost študentov ob vpisu (imatrikulaciji) je bila od 

18 do19 let, kar je približno eno leto nad tedanjim evropskim 

univerzitetnim povprečjem� Po posameznih fakultetah pa so 

bile povprečne starosti: na pravu 17 let, na medicini 18 let, na 

tehniki 19 in na teologiji 20 let� 8 

36 

Jožef Walland (Balant) [1763-1834], duhovnik, rektor francoske centralnih šol in 

akademije v Ljubljani (1810-1813), goriški škof in nadškof (1818-1834). 

Marmontova ureditev šolstva – s katero je postala slovenščina 

učni predmet in učni jezik na poenoteni primarni in nižji 

srednji stopnji, kot njen trajni nasledek pa so nastali Vodnikovi 

slovensko pisani učbeniki za večino predmetov na primarnih 

šolah in gimnazijah – je bila zelo kratkotrajna, saj je uradno 

ostala v veljavi le v šolskem letu 1810/11� V skladu s strogim 

varčevanjem, ki ga je zaukazal Pariz pa tudi zaradi priprav na 

postopno sistemsko integracijo s francoskim cesarstvom, se je 

že ob koncu prvega študijskega leta začelo s pripravo reform� 

Glavni guverner Ilirskih provinc grof Henri-Gratien Bertrand 

je 12� decembra 1811 podpisal odlok o začasni ureditvi ilirskega 

šolstva� Odpravljena je bila vrsta prejšnjih učnih zavodov – npr� 

nekatere gimnazije, ki niso bile spremenjene v kolegije, so postale 

običajne primarne šole, ki so jih seveda morale vzdrževati občine 

– vendar je Ljubljana kljub reformam ohranila visokošolski študij 

z desetimi stolicami, ki so sestavljali novonastalo ljubljansko 

akademijo (académie de Laybach)� Nato je Zelli po ukazu grofa 

Bertranda izdelal podrobne pravilnike o delovanju kolegijev, 

3 J. Polec: Ljubljansko višje šolstvo, 24–26; F. Zwitter: Višje šolstvo na Slovenskem, 40. 

4 Prav tam. 

5 Prav tam. 

6 J. Polec: Ljubljansko višje šolstvo, 24–28; Fran Zwitter: Višje šolstvo na Slovenskem, 40, 

41. 

7 V. Schmidt: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, II, 97. 

8 Prav tam.

Naslovnica matrike ljubljanskih centralnih šole iz leta 1811 in notranjost z vpisanimi študenti medicinskega študija. (NŠAL, Šolstvo, fasc. 57.) 

privatnih šol, licejev ter »fakultet akademije Ilirskih provinc«, 

ki so organizacijsko urejali posamezne vrste pedagoških zavodov� 

»Pravilnik za fakultete akademije Ilirskih provinc« je predvidel 

preoblikovanje obstoječih ljubljanskih visokošolskih študijev, 

ki so bili po Marmontovem odloku združeni v centralne šole, v 

popolno univerzo v skladu s takratnim francoskim pojmovanjem� 

Akademijo Ilirskih provinc s sedežem v Ljubljani kot organizacijo 

celotnega šolstva s postavljenim rektorjem (recteur) na čelu 

in desetčlanskim akademijskim svetom (conseil académique) je 

sestavljalo pet fakultet: filozofska, tehnična, teološka, pravna 

in medicinska (ob njej farmacevtska visoka šola) pod vodstvom 

dekanov� 9 

S tem v zvezi Janez Šumrada ugotavlja, »da je bila glede na statut 

o razdeljenosti francoske cesarske univerze z dne 18� oktobra 

1808 tako akademija v Ljubljani zamišljena kot najvišje, prve 

kategorije, ki se povsem ujema s sočasno urejenostjo visokošolskega 

pouka v Franciji«� 10 Ilirske oblasti so poslale notranjemu 

ministru v Pariz v presojo tudi pravilnike o delovanju šolskih 

zavodov, ta pa je o njih hotel mnenje od velikega učitelja in 

univerzitetnega sveta ter urada za javni pouk svojega ministrstva� 

Cesarska univerza je potrdila, da so predlogi ilirskih oblasti 

v skladu s francoskimi zakoni in da ni razlogov, da jih ne bi 

odobrili� Janez Šumrada nato še navaja mnenje cesarske univerze, 

da »dokler Ilirske province ne bodo podvržene istim upravnim 

oblikam kot preostali deli cesarstva, le-ta ne bo posegala v 

vodenje in nadzorovanje pouka v Iliriji«� 11 Na tej osnovi Janez 

Šumrada zaključuje, da »do tega nikoli ni prišlo: akademija, 

posamezne fakultete in licej niso bili nikoli formalno usta- 

37 

novljeni� Pouk na višji srednji stopnji kot tudi na visokošolski 

stopnji je potekal bistveno drugače, kot je bil zamišljen«, kar 

so posamezniki ugotavljali že takoj po ponovnem avstrijskem 

prevzemu oblasti� 12 

III. 

Pravilnik centralnih šol, ki ga je Zelli podpisal 1� avgusta 1809, 

glede organizacije ni dopuščal nobenega dvoma, povsem jasno 

govori, da bodo centralne šole organizirane na fakultetni 

stopnji, nadalje podrobno obravnava regentove in kanclerjeve 

naloge, disciplinska pravila za študente, trajanje šolskega leta, 

počitnice in izpite, ob koncu pa navaja trajanje in vsebino pouka 

posameznih »učnih tečajev« fakultet � Tako navaja, da študij 

medicincev traja pet let z naslednjim študijskim razporedom: 

1� leto: govorništvo, metafizika, fizika� 

2� leto: prirodopis in botanika, splošna kemija� 

3� leto: anatomija, fiziologija, farmacevtska kemija� 

4� leto: patološka klinika, nauk o zdravilih� 

5� leto: klinika, sodobna medicina, kirurgija in porodništvo 13 

9 J. Šumrada: Načrti francoskih oblasti v Iliriji o ustanovitvi ljubljanske univerze, Gestrinov 

zbornik, Ljubljana 1999, 518–520. 

10 Prav tam, 520. 

11 Prav tam, 522. 

12 Prav tam, 522. 

13 Vlado Schmidt: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, II, 96.

Prof. Janez Krstnik Kersnik (1783-1850) je na medicini ljubljanskih centralnih šol 

in akademiji poučeval fiziko v latinščini in kemijo v nemščini. 

httpwww.dlib.siURN=URNNBNSIimg-4ZTAV9YH 

Treba pa je reči, da se je tudi pri študiju medicine praksa 

razlikovala od predpisov� Tujim študentom, absolventom 

medicine na tujih učnih zavodih, ki so prihajali v Ljubljano, da 

bi tu promovirali, pa to ni bilo omogočeno� 14 

Petletni študij kirurgov je bil prva tri leta enak medicinskemu, 

v četrtem letniku naj bi študirali anatomijo, nauk o zdravilih, 

kirurgijo in porodništvo, v petem pa anatomijo in sodno 

medicino� Farmacevti so prve dve leti študirali skupaj z medicinci, 

tretje leto prirodopis in botaniko, v četrtem letu pa še botaniko, 

nauk o zdravilih in farmacevtsko kemijo� Slušateljem prvega 

letnika medicinskega študija so tako kot na drugih fakultetah 

predavali: Agapito Jerome iz Buzeta govorništvo po svojih 

zapiskih v latinščini, Matevž Ravnikar logiko in metafiziko po 

svojih zapiskih v latinščini ter Janez Krstnik Kersnik fiziko po 

učbeniku Franza Ernsta Neumanna (Uvod v teoretično fiziko) v 

latinščini� V drugem letniku so predavali Franc de Paula Hladnik 

prirodopis (antropologijo) in botaniko v nemščini, Anton 

Melzer anatomijo v latinščini in Jean Marie Zendrini iz Brescie 

v Italiji splošno kemijo v francoščini� V času prvega študijskega 

leta sta bila za medicinsko fakulteto določena še dva profesorja: 

Fran Melzer za kirurgijo in porodništvo ter Wilibald Schmid za 

patologijo in kliniko, ki pa nista predavala, ker so bili mnenja, da 

ti predmeti sodijo v zadnja dva letnika� 15 

38 

Franz Ernst Neumann (1798-1895), nemški fizik, utemeljitelj teoretične fizike. Po 

njegovih zapiskih predavanj je študentom medicine na centralnih šolah in akademiji 

v Ljubljani predaval profesor Janez Krstnik Kersnik. 

http://en.wikipedia.org/wiki/Franz_Ernst_Neumann 

Na medicinski fakulteti centralnih šol je bilo v prvem študijskem 

letu (1810/11) 21 slušateljev: 7 v prvem in 14 v drugem letniku� 

Na kirurgiji so bili vpisani samo trije slušatelji, eden v prvem 

letniku, dva pa v drugem, ki sta poslušala predavanja skupaj z 

medicinci� 16 

V času akademije, torej v študijskih letih 1811/12 in 1812/13, 

je medicinska fakulteta doživela pomembno spremembo� Ker 

je bilo študentov kirurgije premalo, so medicinski fakulteti 

priključili kirurški študij� S tem je kirurška fakulteta tudi 

formalno prenehala� Potrebno pa je omeniti, da so po odločbi 

generalnega guvernerja Bertranda sprejemali na medicinsko 

fakulteto akademije tudi take »slušatelje«, ki niso imeli za 

fakulteto potrebne predhodne šolske izobrazbe� Francija je 

namreč v tistem času poznala dve vrsti zdravstvenega osebja: 

zdravnike s fakultetno izobrazbo in zdravstvene uradnike 

(officiers de santé), ki so se mogli priglasiti k praktičnemu 

izpitu, če so prej prakticirali šest let pri kakem zdravniku ali pet 

let v bolnišnici� V Ljubljani naj bi tako medicinska fakulteta 

akademije usposabljala poleg zdravnikov tudi zdravstvene 

14 Prav tam, 104. 

15 Prav tam, 97, 98, 100. 

16 Prav tam, 98.

Franc de Paula Hladnik (1773-1844), znameniti slovenski botanik, je študente 

medicine na centralnih šolah leta 1811 poučeval naravoslovje in botaniko. Leta 

1810 je z generalnim guvernerjem Marmontom ustanovil botanični vrt v Ljubljani. 

(Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije.) 

pomočnike in s tem prevzela še nalogo bivšega avstrijskega 

licejskega mediko-kirurškega študija� Ti kirurški vajenci oziroma 

absolventi osnovne šole so poslušali nekatera predavanja skupaj s 

»pravimi« študenti medicine, kar je po mnenju Vlada Schmidta 

najbrž zniževalo raven učnega dela, vsekakor pa je vplivalo na 

učni jezik, ker ni verjetno, da bi ti »slušatelji« znali latinščino 

ali francoščino� 17 

V šolskem letu 1811/12, ko je imela medicina v prvem in 

drugem letniku 24 slušateljev (15 + 9) je bilo med študenti 

prvega letnika vsaj pet teh nekvalificiranih in trije izmed njih so 

na podlagi opravljenega izpita iz anatomije napredovali z novim 

študijskim letom v drugi medicinski letnik� V tem času so jim 

v prvem letniku predavali profesorji iz prejšnjega študijskega 

leta, v drugem letniku pa v latinščini: Anton Melzer fiziologijo, 

od maja dalje Anton Jeunikar – namesto prvotno določenega 

Wilibalda Schmida, ki se je izselil – patologijo in nauk o 

zdravilih, Fran Melzer kirurgijo in porodništvo in Janez Krstnik 

Kersnik splošno kemijo (v francoščini), ker je Zendrini odšel iz 

Ljubljane� 18 

V naslednjem, zadnjem študijskem letu (1812/13) je imela 

medicinska fakulteta že tri letnike z 31 študenti� V prvem letniku 

se je spremenilo le to, da je Kersnik predaval kemijo v nemščini� 

Izmed sedmih nekvalificiranih študentov tega letnika sta samo 

39 

dva izpolnila svoje študijske obveznosti� V drugem letniku sta 

predavala oba brata Melzer (Fran samo do marca, ko je umrl, 

nadomestil ga je njegov brat Rajmund) fiziologijo, kirurgijo 

in porodništvo� V tretjem letniku pa so študentje medicine 

poslušali predavanja in opravljali izpite iz patologije, specialne 

terapije in sodne medicine pri Antonu Jeunikarju� 19 

Predavanj veterine in predavanj za babice na francoski visoki šoli 

v Ljubljani ni bilo� Znano je le Marmontovo naročilo Zelliju, naj 

profesor kirurgije in porodništva na centralnih šolah sprašuje 

porodništvo kandidatke, ki so že v avstrijski dobi končale 

šolanje, kancler pa naj jim izstavi diplomo� Po tem navodilu so se 

na centralnih šolah tudi ravnali� 20 

V taki obliki je francoska medicinska fakulteta v Ljubljani tudi 

končala svoje delo� Manjkalo je samo eno leto, da bi v Ljubljani 

diplomirali prvi zdravniki� 21 

LITERATURA 


popolne medicinske fakultete, Zdravniški vestnik, Glasilo 

Slovenskega zdravniškega društva, 64 (1995), IV-7-IV-10� 

J� CIPERLE, A� VOVKO: Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja, 

Ljubljana 1987� 

Geschichte der Universität in Europa (izd� Walter Rüegg), III�, (Vom 

19� Jahrhundert zum Zweiten Weltkrieg, 1800–1945), München 

2004� 

S� OKOLIŠ: Zgodovina šolstva na Slovenskem, Ljubljana 2009� 

J� POLEC: Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za 

slovensko univerzo, Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 

1929, Ljubljana 1929, 1–230� 

V� SCHMIDT: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, II, 


J� ŠUMRADA: Načrti francoskih oblasti v Iliriji o ustanovitvi 

ljubljanske univerze, Gestrinov zbornik (ur� Darja Mihelič), Ljubljana 

1999, 517–534� 

J� ŠUMRADA: Nekateri temeljni problemi Ilirskih provinc, 

disertacija, Ljubljana 1992� 

F� ZWITTER: Višje šolstvo na Slovenskem do leta 1918, Petdeset let 

slovenske univerze v Ljubljani 1919–1969, (gl� ur� Roman Modic), 

Ljubljana 1969, 13–52� 

17 Vlado Schmidt: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, II, 102–103. 

18 Prav tam, 103. 

19 Prav tam, 103, 104. 

20 Prav tam, 104. 

21 Prav tam, 103, 104.

Medicinska fakulteta v Ljubljani 

1919–1945 

Študenti medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pri delu v anatomskem inštitutu leta 1941. (Zgodovinski arhiv in muzej 

Univerze v Ljubljani.)

Medicinska fakulteta v Ljubljani 

1919–1945 

Ustanovitev 

S koncem prve svetovne vojne in razpadom avstro-ogrske 

monarhije so se okrepila prizadevanja za ustanovitev slovenske 

univerze� Univerzitetno akcijo je od decembra 1918 vodila 

Vseučiliška komisija, v kateri so bili zastopniki več društev: 

društva pravnikov, profesorjev, zdravnikov, inženirjev, vsi 

slovenski univerzitetni docenti ter dva delegata Narodne vlade v 

Ljubljani� Delo Vseučiliške komisije je bilo v začetku usmerjeno 

predvsem v iskanje rešitev za slovenske študente in profesorje, 

ki več niso mogli študirati in delati na tujih univerzah� Komisija 

je menila, da je najhitrejša možna rešitev zanje sodelovanje 

z zagrebško univerzo, kjer naj bi se na filozofski, pravni in 

medicinski fakulteti začasno odprle vzporedne stolice s 

slovenskim učnim jezikom, ob tem pa bi potekale priprave 

za ustanovitev univerze v Ljubljani� To zamisel je zavrnila 

zagrebška univerza, že pred tem pa so se pojavile tudi zahteve 

za čimprejšnjo ustanovitev univerze v Ljubljani brez provizorija 

v Zagrebu� V začetku februarja 1919 je poverjenik za uk in 

bogočastje pri Deželni vladi dr� Karel Verstovšek od beograjskih 

oblasti zahteval čimprejšnjo ustanovitev univerze v Ljubljani� 

Pod vtisom ustanovitve medicinske fakultete v Zagrebu je leta 

1917 dr� Alojz Kraigher, ravnatelj ljubljanske Splošne bolnišnice, 

v Liječničkem vijesniku objavil članek z naslovom Medicinska 

fakulteta zagrebškega vseučilišča – in Slovenci, v katerem se je 

zavzel za ustanovitev medicinske fakultete tudi v Ljubljani� 

Njegova pobuda tedaj ni naletela na splošno odobravanje� V 

zdravniških vrstah so se pojavili pomisleki zaradi nepripravljenosti 

ter neprimernih in strokovno nezadovoljivih razmer v 

ljubljanski bolnišnici� Kljub temu je prevladalo mnenje tistih 

zdravnikov, ki so temeljni napredek v slovenskem zdravstvu videli 

zlasti v ustanovitvi medicinske fakultete� 1 Na seji Slovenskega 

zdravniškega društva 20� februarja 1919 je dr� Alojz Kraigher 

prebral poročilo z naslovom O potrebi po ustanovitvi medicinske 

fakultete v Ljubljani� Poročilo je sprožilo živahno debato, katere 

rezultat je bil sprejetje predlagane Kraigherjeve resolucije, ki je v 

prvi točki zahtevala, naj se v Ljubljani ustanovi v okviru univerze 

medicinska fakulteta, na kateri naj se začnejo predavanja že 

jeseni 1919, vlada pa naj stopi takoj v dogovor z gospodi, ki 

pridejo v poštev kot bodoče učne moči, takoj naj se osnuje 

komisija za ureditev knjižnice in prvih potrebnih znanstvenih 

inštitutov� Vse zahteve razen zahteve, naj se predavanja začnejo 

43 

Tatjana Dekleva 

Dr. Alojz Kraigher, ravnatelj ljubljanske Splošne bolnice in pobudnik ustanovitve 

medicinske fakultete v Ljubljani. (Notranjski muzej Postojna.) 

že jeseni, so bile sprejete soglasno� 2 Zahtevo, ki so jo predložili 

Vseučiliški komisiji, so slovenski zdravniki utemeljili z zgodovinskimi, 

kulturnimi, praktičnimi in političnimi razlogi� Poudarili 

so predvsem veliko pomanjkanje zdravnikov ter dejstvo, da je 

med njimi večina tujcev, katere bi morali nadomestiti Slovenci� 

V drugih predelih države je bilo pomanjkanje zdravnikov še 

hujše, zato je društvo menilo, da bi v državi morale biti tri ali 

štiri medicinske fakultete� Na podlagi števila tedaj študirajočih 

medicincev v Zagrebu in Beogradu je bilo pričakovati, da bo v 

1 P. Borisov: Medicinska fakulteta v Ljubljani in njen razvoj med dvema svetovnima vojnama 

(1919-1943). Isis, VII, 1998, 7, 71. 

2 M. Černič: Kako smo se izrekli slovenski zdravniki za medicinsko fakulteto. Zdravniški 

vestnik, XI, 1939, 6–7, 210.

Ljubljani študiralo 350 do 400 študentov� Menili so tudi, da bi 

manjše fakultete zagotavljale kvalitetnejši študij� 3 

Slovenske zdravnike so v Vseučiliški komisiji zastopali: dr� Alojz 

Kraigher, dr� Ivan Oražen in dr� Alojz Zalokar� V začetku marca 

1919, po prejetju novice iz Beograda, da bo v Ljubljani ustanovljena 

univerza, na kateri se bodo začela predavanja že jeseni, je 

Vseučiliška komisija ustanovila podkomisije, ki so imele nalogo 

pripraviti vse potrebno za delo bodočih fakultet� Podkomisija 

za medicinsko fakulteto je že konec marca predstavila načrt, ki 

je vseboval: utemeljitev potrebe po medicinski fakulteti, njeno 

ureditev, učni načrt, stolice, učiteljski kader in proračun� Načrt je 

predvideval začetek dela jeseni 1919 z enim semestrom, variantni 

predlog pa s prvimi tremi semestri� Predvideno je bilo, da bi se 

fakulteta postopno izpopolnjevala do popolnega 10-semestrskega 

študija� V začetku bi bila fakulteta nameščena v začasnih 

prostorih, za njeno izpopolnitev pa bi bilo potrebno zgraditi 

tudi primerne nove prostore� Za začetek dela s prvim semestrom 

jeseni 1919 je potrebovala: anatomski inštitut, biološki inštitut, 

inštitut za kemijo in inštitut za fiziko� V začetku bi bil anatomski 

inštitut nastanjen v prosekturi Deželne bolnišnice, predavanja iz 

biologije, kemije in fizike pa bi potekala na filozofski fakulteti� 

Načrt je predvidel tudi sredstva za ureditev medicinske knjižnice 

in njeno nastanitev v Domobranski vojašnici� Pomladni semester 

prvega študijskega leta bi deloval v enakem obsegu in istih 

prostorih, za drugo študijsko leto bi za drugi letnik fakulteta 

potrebovala še inštitut za histologijo in embriologijo ter inštitut 

za fiziologijo� Za peti semester bi uredili inštitut za patološko 

anatomijo ter inštitut za eksperimentalno patologijo in farmakologijo, 

za šesti semester bi bili potrebni interna klinika in 

klinika za kirurgijo, za sedmi semester klinika za porodništvo 

in ginekologijo ter klinika za psihiatrijo in nevrologijo, za osmi 

semester klinika za oftalmologijo, za deveti in deseti semester pa 

klinika za dermatologijo in venerologijo, klinika za pediatrijo, 

inštitut za higieno, inštitut za sodno medicino, klinika za tuberkologijo, 

klinika za laringologijo in klinika za zobozdravništvo� 

Variantni predlog začetka s prvimi tremi semestri je predvideval 

zgraditi, adaptirati in urediti vse inštitute in klinike eno leto prej, 

inštitut za histologijo in fiziologijo pa takoj� 4 

V začetku aprila 1919 so beograjske oblasti reševanje ljubljanskega 

univerzitetnega vprašanja začasno odložile, zato je 

predsednik Vseučiliške komisije dr� Danilo Majaron interveniral 

pri podpredsedniku vlade dr� Antonu Korošcu� Pozitivne 

novice iz Beograda so prišle ob koncu maja, ko so o ljubljanski 

univerzi razpravljali v parlamentu� V začetku junija je prosvetno 

ministrstvo oddalo osnutek zakona o ustanovitvi ljubljanske 

univerze ministrskemu svetu, kjer pa so nasprotovali ustanovitvi 

medicinske fakultete in zaradi tega odločanje o ustanovitvi 

univerze v Ljubljani preložili� 26� junija je dr� Majaron odšel 

v Beograd k ministru Davidoviću, ki je bil s pojasnili glede 

44 

Dr. Alfred Šerko, redni profesor za nevrologijo in psihiatrijo ter prvi dekan ljubljanske 

Medicinske fakultete. Do svoje smrti (1938) je dekansko funkcijo opravljal štirinajstkrat. 

(Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.) 

medicinske fakultete zadovoljen in je načrt zakona posredoval 

ministrskemu svetu, kjer je bil 2� julija sprejet zakonski predlog o 

ustanovitvi univerze v Ljubljani� Ta je določal, da se v Ljubljani 

ustanovi univerza s petimi fakultetami, med njimi je bila tudi 

medicinska, ki je obsegala prva dva pripravljalna letnika� 16� 

julija je bil zakonski predlog sprejet v parlamentu, 23� julija ga 

je podpisal regent Aleksander, v Službenih novinah pa je izšel 

mesec dni pozneje� 

Ureditev Medicinske fakultete in prvo 

študijsko leto 

Zadnjega avgusta 1919 je regent Aleksander na predlog 

Vseučiliške komisije imenoval prve profesorje ljubljanske 

univerze, med njimi za Medicinsko fakulteto privatnega docenta 

češke univerze v Pragi dr� Alberta Botterija za rednega profesorja 

za oftalmologijo, privatnega docenta češke univerze v Pragi dr� 

Alfreda Šerka za rednega profesorja za nevrologijo in psihiatrijo 

3 Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, 214–215. 

4 P. Borisov: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in njen razvoj med dvema svetovnima 

vojnama (1919-1945). Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945, 

45–49.

Dr. Albert Botteri, redni profesor za oftalmologijo. 

(Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.) 

ter prosektorja Deželne bolnišnice v Ljubljani dr� Janeza 

Plečnika za izrednega profesorja za patološko anatomijo� Konec 

septembra je bila Vseučiliška komisija razpuščena, novoimenovani 

profesorji so se 18� septembra sestali kot Univerzitetni svet – 

najvišji organ univerze, ki je prevzel posle Vseučiliške komisije in 

nadaljeval delo za odprtje univerze ter prevzel v upravo finančne 

zadeve� 12� novembra so bili izvoljeni prvi univerzitetni in 

fakultetni funkcionarji� Fakultetni svet Medicinske fakultete je 

za njenega prvega dekana izvolil dr� Alfreda Šerka, za prodekana 

pa dr� Alberta Botterija� Pod njunim vodstvom je Fakultetni svet 

nadaljeval priprave za ureditev fakultete in začetek dela� 

»Nacionalna svoboda v novi državi Srbov, Hrvatov in Slovencev 

je prinesla Slovencem marsikaj, kar smo si dolgo želeli in kar smo 

tudi temeljito pripravili, prinesla pa nam je tudi marsikaj, kar 

smo si morda kdaj želeli, česar pa nismo dovolj pripravili� Ko je 

začela Vseučiliška komisija delo za realiziranje stare slovenske 

zahteve po popolnem vseučilišču, je našla za nekatere stroke 

obdelano njivo, za nekatere stroke in fakultete pa je bilo polje še 

nezorano,« je ob dvajsetletnici Univerze zapisal Alojz Zalokar 

in dodal, da je med strokami, za katere teren ni bil zadostno ali 

pa sploh nič pripravljen, v prvi vrsti treba imenovati medicino� 5 

Fakultetni svet se je tako pri organizaciji Medicinske fakultete 

soočil s težjimi problemi kot ostale fakultete ljubljanske univerze� 

Fakulteta ni imela prav ničesar, kar bi služilo za začetek delovanja: 

niti prostorov niti laboratorijev za vaje niti potrebnih učil� Za 

začetek je dobila le prosekturo Deželne bolnišnice� Poslopje je 

bilo majhno, s štirimi pritličnimi sobami, dvema obdukcijskima 

sobama in mrtvašnico� Stavbo so začeli takoj preurejati za 

Dr. Janez Plečnik, redni profesor za patologijo in 

dekan v letih 1921/22, 1932/33 in 1938/39. 

(http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Janez_ 

Ple%C4%8Dnik_1920s.jpg) 

45 

Dr. Evgen Kansky, redni profesor za fiziologijo 

in dekan v letih 1931/32, 1933/34, 1937/38 in 

1939/40. (Zasebni arhiv dr. Alekseja Kanskega.) 

anatomski inštitut� Z združitvijo obeh obdukcijskih prostorov 

so pridobili majhno predavalnico, ki je bila v začetku januarja 

gotova do te mere, da so se v njej lahko začela predavanja iz 

anatomije, ki so dotlej potekala v Deželnem dvorcu� 6 Učni načrt 

Medicinske fakultete je bil povzet po načrtu leta 1917 ustanovljene 

fakultete v Zagrebu� Ljubljanska Medicinska fakulteta s 

samo prvima dvema letnikoma je bila nekakšna pripravljalnica, 

predavali so se teoretični predmeti, študenti pa so se pripravili za 

nadaljnji študij kliničnih predmetov� Prvi profesorji so predavali 

predmete višjih semestrov, saj so bili imenovani v prepričanju, da 

se bo fakulteta kmalu izpopolnila, kar je privedlo do kadrovskega 

zapleta, ki ga je fakulteta rešila tako, da je pouk anatomije prevzel 

dr� Janez Plečnik, sicer profesor patološke anatomije, nevropsihiater 

dr� Alfred Šerko pa je predaval anatomijo in pozneje še 

fiziologijo živčevja� Profesor Janez Plečnik, ki je bil že januarja 

1920 imenovan za rednega profesorja anatomije, in profesor 

Šerko sta navedene, začasno prevzete predmete predavala do 

svoje smrti� Okulist dr� Albert Botteri se je vključil v pouk prvega 

letnika z anatomijo in histologijo očesa, že naslednje leto pa je 

odšel v Zagreb na mesto predstojnika oftalmološke klinike� Pouk 

kemije za študente medicine je v obdobju med obema vojnama 

potekal na Tehniški fakulteti oz� v kleti Realke, kjer je profesor 

Maks Samec organiziral kemijski laboratorij� Od srede januarja 

1920 je gimnazijski profesor dr� Pavel Grošelj kot honorarni 

učitelj medicincem 5 ur tedensko v Zbornični dvorani Deželnega 

5 A. Zalokar: Ljubljanska medicinska fakulteta, 3. 

6 Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, 299.

Dr. Albin Seliškar, izredni profesor za fiziologijo. 

(Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta.) 

dvorca predaval biologijo, gimnazijski profesor Josip Reisner 

pa prav tako kot honorarni učitelj eksperimentalno fiziko 6 ur 

tedensko na I� državni gimnaziji� 7 Vsa predavanja medicinskih 

predmetov so v drugem semestru potekala v mali provizorični 

predavalnici anatomskega inštituta, kjer so bile popoldne v 

dveh skupinah pod vodstvom profesorja Plečnika tudi vaje iz 

seciranja� Predavanja iz fizike, kemije in biologije so potekala kot 

v prvem semestru� Profesorskemu zboru Medicinske fakultete 

se je v letnem semestru honorarno pridružil dr� Marij Rebek, 

ki je kot asistent do zimskega semestra leta 1921 vodil vaje iz 

kemije� Zaradi neugodnih prostorskih razmer je fakulteta za 

prvo študijsko leto razpisala le 50 vpisnih mest, vendar je kasneje 

zaradi težkih socialnih razmer študentov, ki so bili prisiljeni 

študirati na tujem, to število prekoračila in v prvi semester vpisala 

63 slušateljev in 6 slušateljic� Iz istih razlogov je fakulteta vpis v 

drugi semester dovolila le tistim, ki so bili vpisani že v prvem 

semestru� Dekan Šerko je ob koncu prvega študijskega leta v 

poročilu zapisal, da so predavanja potekala redno, študentje pa 

so prihajali točno in skoraj vedno polnoštevilno ter tako kazali 

veliko veselje do predavanj in dobro razumevanje podane snovi� 8 

Razvoj Medicinske fakultete v prvem 

desetletju 

Za drugi študijski letnik je bilo potrebno organizirati še inštituta 

za fiziologijo in za histologijo z embriologijo� Avgusta 1920 je 

fakulteta zaposlila� dr� Evgena Kanskega, ki je jeseni istega leta 

Dr. Zdenko Frankenberger, redni profesor za histologijo 

in embriologijo. (Univerza v Ljubljani, Medicinska 

fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine.) 

46 

Dr. Alija Košir, redni profesor za histologijo. (Univerza 

v Ljubljani, Medicinska fakulteta.) 

začel predavati fiziologijo človeka� Junija 1921 je bil imenovan 

za asistenta za biokemijo in docenta za fiziologijo, januarja 1923 

je bil izvoljen za izrednega profesorja, marca 1930 pa za rednega 

profesorja� Njegov prihod je pomenil začetek ustanavljanja fiziološkega 

inštituta� Septembra 1923 je kot asistent na fiziološkem 

inštitutu nastopil službo dr� Albin Seliškar, ki je bil leta 1927 

izvoljen za docenta fiziologije� Njegovo delo je sprva bilo organizacija 

in vodenje vaj iz eksperimentalne fiziologije in fiziološke 

kemije, pozneje še uvodna predavanja k praktičnemu delu, 

seminar, nato posebna predavanja iz fiziologije čutov, živčevja in 

fiziologije dela� 

Decembra 1920 je Fakultetni svet Medicinske fakultete izbral 

dr� Zdenka Frankenbergerja, docenta na praški medicinski 

fakulteti, za rednega profesorja za histologijo in embriologijo� 9 

Po enoletnem delovanju je ljubljansko fakulteto zapustil, ker mu 

ni mogla nuditi normalnih pogojev za pouk in znanstveno delo, 

ter se vrnil v Prago� 10 Za njim je z zimskim semestrom leta 1923 

pouk iz histologije in vodstvo histološkega inštituta prevzel dr� 

Alija Košir, ki je službo na Medicinski fakulteti nastopil leta 

7 Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani : 1919-1969, 486. 

8 ZAMU IV-208/3-19, Letno poročilo o delovanju Medicinske fakultete v študijskem letu 

1919/20. 

9 ZAMU IV – 13/209, Zdenko Frankenberger, personalna mapa. 

10 Spomenica Društva medicincev o nepopolni slovenski medicinski fakulteti in pomanjkljivi 

zdravstveni organizaciji v Sloveniji. https://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:M 

j8Ai24KvWAJ:www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-25QDKEPD

1920 kot demonstrator, junija istega leta je bil imenovan za 

asistenta, leta 1923 pa za docenta za anatomijo� 

Za profesorjem Reisnerjem, ki je predaval do letnega semestra 

1921, je predavanja iz fizike kot honorarni učitelj prevzel Julij 

Nardin, profesor na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, ki je na 

tem mestu ostal vse do leta 1949� 11 Njegova predavanja so 

sprva potekala na I� državni gimnaziji, kasneje pa v predavalnici 

fizikalnega inštituta na Univerzi� Vaje iz analitske kemije za 

medicince je do leta 1928 vodil honorarni predavatelj Rus Vasilij 

Isajevič� Biologijo je od leta 1920, ko je bil imenovan za predavatelja, 

pa vse do smrti leta 1940 predaval dr� Pavel Grošelj, ki 

je bil leta 1923 imenovan za docenta splošne biologije in vodjo 

biološkega inštituta� 

Prostori Medicinske fakultete 

Fiziološki in histološki inštitut sta se nastanila v nadstropju, ki 

je bilo dozidano Prosekturi ob Zaloški cesti� Fiziološki inštitut je 

dobil dva prostora, v katerih so potekale vaje, v kleti pa so bili še 

kemijski laboratorij, laboratorij za eksperimentalno fiziologijo, 

soba za knjižnico in temnica z optičnimi aparati� Živali so bile 

razen v kleti tudi v manjšem hlevu na zemljišču bolnišnice� 

Za delo s smrdljivimi plini je bila zgrajena baraka na strehi� 

Histološki inštitut je ob ustanovitvi leta 1920 deloval v prvem 

nadstropju Prosekture v sobi, ki je bila hkrati laboratorij in soba 

inštitutskega vodje� Vaje so potekale na hodniku Prosekture� 12 

Spomladi leta 1920 so po načrtih arhitekta Vurnika začeli 

graditi novo poslopje anatomskega inštituta za prosekturnim 

poslopjem� Zaradi pomanjkanja sredstev delo ni potekalo po 

načrtih� V proračunu za drugo študijsko leto je ministrstvo 

črtalo sredstva za univerzitetne stavbe� Z naknadno odobrenimi 

namenskimi proračunskimi sredstvi in sredstvi, ki jih je dekanat 

s pomočjo takratnega pokrajinskega namestnika dr� Leonida 

Pitamica uspel pridobiti iz pokrajinskih sredstev, je bilo poslopje 

spomladi leta 1921 v grobem pod streho� V tretjem študijskem 

letu so dela na poslopju zaradi pomanjkanja sredstev povsem 

zastala� Junija 1922 je časopis Jutro objavil prošnjo Medicinske 

fakultete, naslovljeno na slovensko javnost za denarno pomoč, 

namenjeno dograditvi novega poslopja� 13 S pomočjo donatorskih 

prispevkov je bilo poslopje pripravljeno do te mere, da je bilo leta 

1925 vseljeno� 

Do študijskega leta 1922/23 je imela fakulteta v prosekturi 

Splošne državne bolnišnice na razpolago 5 sob in hodnik, ki jih 

je uporabljala skupaj s prosekturo� Med letom je ministrstvo za 

narodno zdravje v prosekturnem poslopju nastanilo novoustanovljena 

higienski zavod in bakteriološko postajo� Prosekturi, 

anatomskemu in histološkemu inštitutu so ostale le še kleti, 

47 

Poslopja, v katerih je delovala ljubljanska Medicinska fakulteta pred drugo svetovno 

vojno. Desno je edina fakultetna stavba, v kateri so za silo imeli prostore vsi obstoječi 

inštituti z izjemo anatomskega, ki je delno še gostoval v prosekturi Državne bolnice 

(leva stavba). (Muzej novejše zgodovine Slovenije.) 

hodnik in dve sobi, od katerih je bila ena rezervirana samo za 

prosekturo� Hodnik je služil kot uradni in delovni prostor 

profesorju anatomije in docentu histologije, kot delavnica za 

njuni slugi ter kot prostor za mikroskopske vaje študentov� V 

drugi sobi so bila dopoldne predavanja iz splošne anatomije, 

anatomije in fiziologije živčevja, histologije in fiziologije, ob 

sobotah pa iz sodne medicine za pravnike� Popoldne so v istem 

prostoru potekale vaje iz seciranja� 14 Histološki inštitut je za vaje 

dobil dve še nedograjeni sobi v pritličju novega anatomskega 

inštituta� Z zasilno dograditvijo poslopja se je inštitut vselil v 

nove prostore� Dobil je dve večji sobi v prvem nadstropju in dve 

manjši sobi s posebnim vhodom pod predavalnico, poleg tega 

še shrambo in del hodnika, kjer so uredili prostor za laboranta� 

Fiziološki inštitut je dobil pritličje, klet in dvorani v drugem 

nadstropju stranskega krila� Kljub temu da so prostori bili 

prilagojeni inštitutu, njegovih potreb niso povsem zadovoljevali� 

Inštitut je pogrešal predvsem velike, svetle in suhe prostore 

v kleti, kjer bi bili občutljivi merilni instrumenti� Živali so dobile 

prostor v hlevu, ki je bil prizidan prosekturnemu poslopju, ki 

pa tudi ni zadovoljeval� Anatomski inštitut je dobil dve parterni 

dvorani stranskega krila, ki sta služili za vaje iz seciranja, in klet 

za mrliče, v starem poslopju pa je razpolagal še s šestimi sobami 

nad prosekturo� 15 

11 Z. Zupanič Slavec: Prvi učitelji popolne Medicinske fakultete v Ljubljani po letu 1945, 

81. 

12 Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani : 1919 : 1969, 390, 395. 

13 P. Borisov: Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani in njen razvoj med dvema svetovnima 


53. 

14 ZAMU IV-209/6,6, Letno poročilo Medicinske fakultete. 

15 Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, 300, 388, 395.

Poslopje anatomskega inštituta je bilo ob vselitvi le za silo 

dograjeno, zaradi pomanjkanja sredstev slabo opremljeno, 

velika predavalnica pa je ostala nedokončana do konca 30-ih let� 

Razmere v novozgrajenem poslopju je slikovito opisal profesor 

Seliškar� »Dograditev stavbe anatomskega inštituta se je silno 

zavlekla� Baje so trije podjetniki skrahirali pri tem delu� Gotovo 

pa je, da so zagrešili velike napake� Strokovni kritik je zapisal, da 

predstavlja ta stavba mladostni greh arhitekta, ki jo je zasnoval� 

Zares je to najbolj čudaška hiša vsaj med poslopji univerze, če 

ne v Ljubljani sploh� Skupaj z anatomijo in histologijo se je 

vanjo preselil tudi fiziološki inštitut, seveda le začasno – saj so 

že pripravljali načrt za posebno zgradbo fiziološkega inštituta� 

Pri tej selitvi se niso držali načrtov in dogovorov, sproti so jih 

spreminjali� Tako je bil v kleti večji prostor določen za vaje iz 

fiziološke kemije s posebnimi instalacijami, pa ga je naenkrat 

zahtevala anatomija za shrambo svojih mrličev� Po letih je 

zaradi nezadostne kanalizacije propadel in postal neuporaben� 

Končno ga je dobila fiziologija� Velika predavalnica je bila dolgo 

let nedovršena, v surovem stanju … Prostori inštituta so v petih 

etažah� V nobeni od teh se ne dajo pripadajoče površine docela 

dodeliti� Vsepovsod po hiši se križajo poti osebja inštitutov, 

seveda tudi poti študentov … Specifična dejavnost inštitutov 

je časih drugim neprijetna� Tako pride do raznih nevšečnosti� 

Naše osebje močno moti duh po formalinu, ki se širi po hiši iz 

prostorov anatomije� Neustreznosti stavbe smo se privadili pa 

tudi razvlečenosti prostorov…« 16 

Stisko medicincev je delno ublažilo darilo zdravnika dr� Ivana 

Oražna, ki je v oporoki leta 1921 zapustil Medicinski fakulteti in 

njenim študentom svoji hiši v Wolfovi ulici in na Dolenjski cesti, 

ki sta bili nato preurejeni v Oražnov študentski dom� 

V letih 1936 do 1940 je bil zgrajen provizorni prizidek h 

kirurškemu paviljonu, ki je obsegal dve nadstropji� V pritličju 

je bila kirurška klinika z operacijsko dvorano in rentgenom, v 

prvem nadstropju pa interna klinika� Naslednje leto so začeli 

graditi klinično predavalnico za obe kliniki� 17 

Prizadevanja za ohranitev in izpopolnitev 

Medicinske fakultete 

Veselja ob ustanovitvi prve slovenske univerze ni zmanjšalo niti 

dejstvo, da je Medicinska fakulteta obsegala le prva dva letnika, 

saj je bilo pričakovati, da se bo fakulteta postopno izpopolnjevala� 

Univerzi v Beogradu in Zagrebu sta se upravljali vsaka po svoji 

zakonodaji, za ljubljansko univerzo pa so po določilih ustanovitvenega 

zakona do izdaje posebnega zakona zanjo veljali zakoni 

beograjske univerze� Obljubljeni posebni zakon za ljubljansko 

univerzo ni izšel nikoli, saj so že v začetku dvajsetih let začeli 

pripravljati univerzitetni zakon za vso državo, v katerem se je 

48 

odražala težnja osrednjih oblasti po tesnejši povezavi vseh treh 

jugoslovanskih univerz na način, da bi se razvijale in izpopolnjevale 

posamezne stroke le na tistih univerzah, na katerih so bili 

za to najboljši pogoji� Obstoj nepopolne Medicinske fakultete 

v Ljubljani je bil tako ogrožen ob vsakokratnih razpravah o 

univerzitetnem ali finančnem zakonu� Ob nenehnih grožnjah 

so jo odločno branili profesorji, študenti, strokovna in širša 

javnost ter vsakokratno vodstvo fakultete� Prof� dr� Alfred Šerko 

je do svoje smrti leta 1938 enoletni dekanski mandat opravil 

štirinajstkrat in tako nosil največje breme odgovornosti za usodo 

nepopolne Medicinske fakultete� Do leta 1940 sta to funkcijo 

opravljala še prof� dr� Evgen Kansky štirikrat in prof� dr� Janez 

Plečnik trikrat� 

Vprašanje o upravičenosti in možnosti razvoja vseh fakultet 

ljubljanske univerze se je prvič pojavilo že v drugem študijskem 

letu ob pripravi univerzitetnega zakona� V začetku naslednjega 

študijskega leta pa je prišla vest o ukinjanju Medicinske in 

Tehniške fakultete v Ljubljani� Namera o ukinitvi fakultet je 

leta 1921 sprožila organiziran protestni zbor študentov vse 

univerze� V bran institucijama je stopil ljubljanski magistrat, 

ki je ministrstvu poslal apel v podporo obema fakultetama� 

Ti sta izdali vsaka svojo spomenico, na temelju katerih se je 

Univerzitetni svet 17� oktobra 1922 izrekel za neokrnjen obstoj 

ljubljanske univerze ter sklep brzojavno sporočil ministrstvu� 18 

Obstoj obeh fakultet je pri slovenskih ministrih v Beogradu 

branil tudi prorektor dr� Rihard Zupančič� 19 Silovit študentski 

upor proti vladni nameri o ukinitvi Medicinske fakultete je bil 

tudi marca 1922, protesti pa so potekali še vse do konca leta 

1923� Grožnje centralne oblasti ljubljanski univerzi in njenim 

fakultetam pa niso prenehale� V študijskem letu 1923/24 je bil 

v predlogu finančnega zakona člen, ki je ukinjal Medicinsko 

in Teološko fakulteto� Univerzitetni svet je proti temu sprejel 

odločen protest, v katerem je poudaril, da je »univerza v 

Ljubljani največjega kulturnega pomena za celo državo in 

neobhodni pogoj nacionalne odpornosti našega naroda 

izven meja Kraljevine SHS« ter v Beograd poslal delegacijo, 

ki je dosegla, da se je člen, ki je ukinjal obe fakulteti, črtal� 

Grožnje o okrnitvi univerze so prihajale tudi ob sestavljanju 

univerzitetnega zakona v letu 1925, ko so se širile vesti, da bo 

v Ljubljani ohranjena le ena fakulteta� Na konferenci jugoslovanskih 

univerz v Zagrebu je bilo na pobudo profesorja Pravne 

fakultete Metoda Dolenca preprečeno, da bi se v Ljubljani 

16 A. Seliškar: Stabiliziran provizorij ali ustaljena začasnost ali nekaj pogledov na preteklost 

in stanje fiziologije v Ljubljani, 203. 

17 ZAMU II-150, 206/41, Zgradbe medicinske fakultete v Ljubljani. 

18 Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, 247–248. 

19 Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani : 1919-1969, 69–70.

ukinili Medicinska in Tehniška fakulteta� 20 Univerzitetni svet je 

sprejel Manifest ljubljanske univerze, v katerem je nastopil proti 

njenemu okrnjenju� Ko je delo pri pripravi univerzitetnega 

zakona spet nekoliko zastalo, so nastale težave pri proračunu� Ob 

sprejemanju proračuna in finančnega zakona za leto 1928/29, ki 

je predvideval možnost ukinitve posameznih fakultet v državi, 

je bila kriza in negotovost usode ljubljanske univerze najdaljša, 

v protestu pa so se združili študenti, profesorji in politična 

javnost� Svet slušateljev ljubljanske univerze je 24� novembra 

1927 sklical veliko protestno zborovanje v Unionski dvorani 

in na Univerzi� V Unionu je nastopil tudi dekan Šerko, ki je 

med drugim dejal, da »nam hočejo v Beogradu vzeti nekaj, 

kar smo imeli nekaj časa celo pod Avstrijo, da argument, da so 

tri medicinske fakultete v državi preveč, drži le če Jugoslavija 

ni kulturna in če taka tudi noče biti; argument o prevelikih 

stroških pa da drži le, če je Jugoslavija najbolj beraška ali najbolj 

koruptivna država na svetu� Argument, da je Medicinska 

fakulteta v Ljubljani premajhna za svojo misijo, drži le, če je 

v državi kultura funkcija mase� Nobenih veličastnih kulturnih 

ustanov nimamo, a ljubljanska univerza le daje dijakom, kar 

treba� Duh je, ki daje visokim šolam njih signaturo, a duh ni vezan 

ne na ogromne palače ne na število dijakov�« 21 25� novembra 

1927 je Univerzitetni svet sprejel resolucijo, ki jo je poslal tudi 

vsem slovenskim ministrom in poslancem, ljubljanska oblastna 

skupščina pa je sprejela resolucijo, v kateri je od vlade odločno 

zahtevala črtanje člena o ukinitvi fakultet in zahtevala izpopolnitev 

univerze� Konec leta 1927 je bila objavljena Spomenica 

o pomenu univerze v Ljubljani za Slovence in državo SHS, 

ki jo je izdalo in podpisalo 28 slovenskih društev, ustanov in 

organizacij obeh političnih taborov, v kateri so navedeni tehtni 

razlogi za obstoj posameznih fakultet� V njej je bilo med drugim 

zapisano, da je »Medicinska fakulteta tem boljša, čim manj ima 

slušateljev, ker je navezana na mrtvo in bolno človeško telo� Čim 

več tega ima dijaštvo in čim manj je dijaštva, tem temeljitejša 

je njegova izobrazba� Anatomski inštitut s 150 dijaki bi bilo 

zlo« ter da so »profesorji že objavili nekaj knjig in znanstvenih 

razprav«� 22 Posebna komisija za redukcijo fakultet ministrstva 

za prosveto, ki so jo sestavljali predstavniki vseh treh univerz in 

je v februarju 1928 intenzivno razpravljala o redukciji univerz, 

je izdala spomenico, v kateri je poudarila pomen vseh fakultet za 

razvoj znanosti, posebno nacionalnih� Po letih groženj svojemu 

obstoju je ljubljanska univerza ob proslavah prve desetletnice 

obstoja zaprosila za protektorat kralja in se z njegovo privolitvijo 

preimenovala v Univerzo kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani, 

vendar s tem ni bila rešena nadaljnjih groženj� Ob pripravi 

finančnega zakona leta 1932 so znova razpravljali o ukinitvi 

kar štirih fakultet v Ljubljani: Medicinske,Tehniške,Teološke 

in Pravne� Ostala bi le Filozofska in montanistični oddelek 

Tehniške fakultete� Univerzitetna delegacija z rektorjem na čelu 

je intervenirala pri ministru in dosegla črtanje člena o ukinitvi 

iz osnutka finančnega zakona� 23 

49 

Skladno s pričakovanji, da se bo Medicinska fakulteta 

postopoma izpopolnjevala in bo Ljubljana kmalu imela popoln 

medicinski študij, kot je to predvideval že načrt podkomisije za 

medicinsko fakulteto iz marca 1919, je Univerzitetni svet na 

svoji prvi seji v drugem študijskem letu soglasno sprejel predlog 

ministrstvu prosvete, naj ukrene vse potrebno za postopno 

izpopolnitev Medicinske fakultete na deset semestrov, in 

opozoril na pomembnost in potrebnost Medicinske fakultete 

za Slovenijo in državo� Upravičenost in potrebo po popolni 

Medicinski fakulteti je na sestankih univerzitetnih učiteljev ter v 

strokovnih medicinskih in javnih medijih nenehno utemeljeval 

njen dolgoletni dekan profesor Šerko� Za izpopolnitev fakultete 

se je zavzel že v poročilu Zdravniškemu društvu avgusta leta 

1920� Slovensko Zdravniško društvo je nato izdalo resolucijo, 

naslovljeno na vse slovenske politične stranke z zahtevo, naj 

podprejo skorajšnjo ustanovitev popolne Medicinske fakultete, 

in z zahtevo beograjski vladi za finančna sredstva� Resolucija je 

ostala brez odziva, zato je socialno čuteči dekan Šerko oktobra 

1921 poslal spomenico ministru prosvete, v kateri je poudaril, da 

v Ljubljani sicer obstaja Medicinska fakulteta, vendar le s štirimi 

semestri, zato bodo ljubljanski študenti morali po končanem 

prvem rigorozu nadaljevati študij na drugih univerzah, kar bo 

zanje težko socialno breme� Prosil je ministra, naj posreduje 

pri vladi, da bi odprli vsaj še tretji letnik� Šerko je nasprotoval 

zamisli, da bi v državi SHS obstajali le dve medicinski fakulteti, 

v Zagrebu in Beogradu, in odklanjal misel, da bi se ljubljanska 

Medicinska fakulteta združila z zagrebško� Zahteval je rešitev, ki 

bi ustrezala narodnim zahtevam in državnim koristim� Z bojem 

za popolno Medicinsko fakulteto je nadaljeval v študijskem 

letu 1924/25, ko je ministru za prosveto v Beograd in rektorju 

univerze poslal spomenico, v kateri je zahteval otvoritev petega 

semestra, in to utemeljil z dejstvom, da se običajno polagajo 

izpiti drugega dela prvega rigoroza v petem semestru� To zahtevo 

je podprl tudi tedanji rektor dr� Karel Hinterlechner v članku, 

objavljenem v Ljubljanskem zvonu� 24 

20 P. Borisov: Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani in njen razvoj med svetovnima 

vojnama (1919-1945). Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945, 55–56. 




77–78. 


24 P. Borisov: Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani in njen razvoj med svetovnima 

vojnama (1919-1945). Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945, 50–55.

Razvoj v drugem desetletju in razširitev 

Medicinske fakultete s tretjim letnikom 

Tudi v drugem desetletju obstoja je študij na Medicinski fakulteti 

potekal skladno z določili zakona o ustanovitvi univerze 

v Ljubljani v obsegu prvih štirih semestrov, ki so zajemali 

predavanja iz biologije, fizike, kemije, anatomije, histologije, 

embriologije in fiziologije� Fakulteta se je sčasoma nekoliko 

kadrovsko okrepila� Pri profesorju Plečniku se je kot pomožna 

prosektorka od leta 1930 izpopolnjevala Valentina Grošelj - 

Kobe� Leta 1938 je postala docentka na anatomskem inštitutu in 

prevzela predavanja iz topografske anatomije� 25 Dr� Milan Cunder 

je bil na fakulteti od leta 1935, najprej kot asistent pripravnik, 

po opravljenem državnem izpitu na univerzi v Beogradu pa 

asistent na anatomskem inštitutu� 26 Po smrti profesorja Plečnika 

decembra 1940 je, tedaj že docent, prevzel vodenje anatomskega 

inštituta� Od zimskega semestra leta 1931 je dr� Ladislav Klinc 

kot privatni docent predaval kemijo; leta 1935 je postal docent 

za organsko kemijo in leta 1939 izredni profesor� Profesor dr� 

Alija Košir je bil leta 1935 imenovan za izrednega profesorja, leta 

1939 pa za rednega profesorja za histologijo� 27 Njegov asistent je 

bil v letih 1930–1937 dr� Hubert Pehani, leta 1937 imenovan 

za docenta za histologijo in embriologijo� Profesor dr� Albin 

Seliškar je leta 1939 napredoval v izrednega, avgusta 1945 pa je 

bil imenovan za rednega profesorja� Izvolitev v naziv izrednega 

profesorja je leta 1931 iz materialnih razlogov zavrnil dr� Pavel 

Grošelj ter do konca življenja ostal srednješolski in honorarni 

univerzitetni učitelj� 28 Po njegovi smrti leta 1940 je fakulteta 

k sodelovanju najprej povabila dr� Borisa Zarnika, rednega 

profesorja biologije, histologije in embriologije na zagrebški 

Medicinski fakulteti, ki je povabilo sprejel in v Ljubljani eno leto 

predaval biologijo� Nadaljnje sodelovanje je preprečila vojna� 29 

Zatem je fakulteta predavanja iz biologije in vodstvo biološkega 

inštituta poverila dr� Hubertu Pehaniju� 

Profesor dr� Janez Plečnik je s svojo široko razgledanostjo in 

strokovno zavzetostjo čutil, da je mladim slušateljem na Medicinski 

fakulteti treba posredovati tudi znanje o tradiciji medicine, 

njenih koreninah, filozofskih temeljih in zgodovinskih osnovah� 

Njegova ideja in pobuda je bila, da se na fakulteti uvede predmet 

zgodovina medicine� 30 Leta 1934 je Fakultetni svet Medicinske 

fakultete ob zavedanju, da je imela fakulteta tedaj le štiri semestre 

in ji je dolga leta grozila ukinitev, v učni načrt vključil predmet 

zgodovina medicine in zanj na mesto honorarnega predavatelja 

izbral Ivana Pintarja, ki je leta 1939 postal privatni docent� 31 Dr� 

Ivan Matko, primarij Državne bolnišnice v Ljubljani, je bil od 

leta 1936 do smrti leta 1939 honorarni predavatelj za predmet 

interna propedevtika� 32 Dr� Božidar Lavrič je leta 1936 postal 

honorarni predavatelj za kirurško propedevtiko in bil leta 1938 

habilitiran za privatnega docenta za topografsko anatomijo, ki so 

jo poslušali študentje tretjega semestra� 33 

50 

28� junija 1930 je bil sprejet nov zakon o univerzah, veljaven 

za vse univerze v Jugoslaviji, ki je v svojem 51� členu ohranjal 

ljubljansko Medicinsko fakulteto z le štirimi semestri� Številne 

intervencije profesorja Šerka, takrat v vlogi rektorja ljubljanske 

univerze, in dekana Kanskega na najvišjih forumih niso zalegle, 

ministrstvo je univerzi celo zagrozilo z znižanjem kreditov� 34 V 

letih 1931–1933 so izbruhnile tudi množične demonstracije 

študentov, predvsem tehnikov in medicincev, ki so jih vodili 

levo usmerjeni študenti� Na demonstracijah je bila med drugimi 

izražena tudi zahteva po neokrnjeni univerzi in protest proti 

univerzitetnemu zakonu in novi medicinski uredbi� Fakultetni 

svet je junija 1932 odobril načrt fakultetne uredbe ljubljanske 

Medicinske fakultete, ki je bil že leta 1931 izdelan v soglasju z 

beograjsko in zagrebško fakulteto� Ta je predvidevala popolno 

Medicinsko fakulteto, vsebovala pa je tudi nekatere omejitve za 

študente glede vrstnega reda polaganja izpitov� 35 

Po sprejetju univerzitetnega zakona in splošne univerzitetne 

uredbe leta 1934 se je okrepil boj za izpopolnitev Medicinske 

fakultete� Na sejah Fakultetnega sveta je bila leta 1934 izražena 

zahteva po ustanovitvi petega semestra in naslednje leto še 

zahteva za sistematizacijo mest honorarnih predavateljev za 

patologijo, interno in kirurško propedevtiko ter onkologijo, ki 

so bili potrebni za peti semester� Iz začetnega gibanja za izpopolnitev 

fakultete, katerega pobudniki so bili študenti, je zrasla 

akcija za izpopolnitev ljubljanske univerze� Sredi tridesetih let so 

bile razmere v ljubljanski bolnišnici, ki naj bi sprejela tudi bodoče 

fakultetne klinike, izredno slabe� Oddelki so bili zastareli, prenapolnjeni 

in slabo opremljeni� Akcija medicincev za popolno 

fakulteto se je tako zlila z zahtevo po novi, sodobni bolnišnici v 

Ljubljani, ki je potekala v okviru akcije za razširitev ljubljanske 

bolnišnice� Združenemu gibanju je predsedoval prof� dr� Albert 

Šerko, podprl ga je tudi rektor univerze prof� dr� Maks Samec� 36 

Konec leta 1935 je izšla brošura o perečem stanju bolnikov na 

vseh oddelkih ljubljanske bolnišnice� 

25 ULBB I, 347. 

26 Z. Zupanič Slavec: Prvi učitelji popolne Medicinske fakultete v Ljubljani po letu 1945, 

62. 

27 ULBB I, 336. 

28 D. Soban: Pavel Grošelj. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945, 129. 

29 H. Pehani: Zarnik, Boris. http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:4700/VIEW/. 

30 Z. Zupanič Slavec: Ivan Pintar. Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani 1919-1945, 

168. 

31 P. Borisov: Resnica o zgodovini. Isis, VII, 1998, 5, 60. 

32 ZAMU IV – 38/611. 

33 I. Kalinšek: Božidar Lavrič. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1941, 

212. 



59. 

35 Prav tam, 60. 

36 Prav tam, 62.

Leta 1936 je bila sprejeta Uredba o medicinskih fakultetah, 

ki je bila popravljena leta 1937� Predpisovala je 33 glavnih ali 

obveznih in 20 stranskih predmetov, ki so bili razporejeni v 

izpitne skupine� Fakultetna uredba je predvidevala popolno 

Medicinsko fakulteto v Ljubljani, njeno uresničitev pa je zaviral 

Zakon o univerzah, ki je v svojem 51� členu ponovil določbo 

ustanovitvenega zakona iz leta 1919, da ljubljanska Medicinska 

fakulteta začasno obsega le štiri semestre� Fakultetni svet je 

na seji 23� novembra sprejel sklep, na podlagi tega pa je 26� 

novembra preko rektorata ministru prosvete poslal predlog, naj 

se ta člen črta, da bi se ljubljanska Medicinska fakulteta po 19 

letih obstoja vendarle izenačila z ostalima dvema fakultetama v 

državi, in zaprosil ministra prosvete, naj ukrene vse potrebno za 

izpopolnitev ljubljanske Medicinske fakultete� Po ukinitvi 51� 

člena zakona bi tudi za Ljubljano veljal 99� člen splošne univerzitetne 

uredbe, ki je določal število in naziv stolic na medicinskih 

fakultetah, ter členi 3�, 4�, in 6� medicinske uredbe, ki predvidevajo 

predmete ter zavode in klinike na stolicah� Med konkretnimi 

predlogi, ki jih je postavil Fakultetni svet, je bil tudi predlog, da se 

ustanovijo: patološko-anatomski inštitut, farmakološko-toksikološki 

inštitut, inštitut za sodno medicino, inštitut za vojno 

medicino, higienski inštitut, inštitut za bakteriologijo, serologijo 

in imunologojo, interna klinika, kirurška klinika (s splošno 

kirurškim, urološkim in ortopedskim oddelkom ter oddelkom 

za čeljustno kirurgijo), ginekološko-porodniška klinika, psihiatrično-nevrološka 

klinika, otroška klinika, klinika za infekcijske 

bolezni, očesna klinika, dermatovenerološka klinika, otorinolaringološka 

klinika, odontostomatološka klinika, inštitut za 

fizikalno terapijo ter rentgenološki inštitut, da se izdelajo načrti 

za inštitute in klinike, ki so potrebni za V� in VI� semester, in 

sicer za interno in kirurško kliniko, patološko-anatomski 

inštitut, inštitut za bakteriologijo, serologijo in imunologijo, 

farmakološko-toksikološki inštitut in rentgenološki inštitut, 

da se v proračunu za leto 1938/39 zagotovijo finančna sredstva 

zanje ter da se čim prej zagotovi gradbeni prostor� 37 Zahtevali 

so tudi sistemizacijo delovnih mest za honorarne predavatelje: 

za peti semester: za patološko anatomijo je bil predviden prof� 

Plečnik, za interno propedevtiko doc� Ivan Matko, za kirurško 

propedevtiko doc� Božidar Lavrič in za klinično onkologijo prof� 

Alija Košir� 38 20� maja 1938 je Fakultetni svet sprejel spomenico, 

v kateri se je zavzel za črtanje 51� člena zakona in v utemeljitvi 

zapisal, da sta se beograjska in zagrebška fakulteta v dvajsetih 

letih obstoja izgradili in izpopolnili ter da je pravično in logično, 

da se ob dvajsetletnici Kraljevine začne s postopno izgraditvijo 

in izpopolnitvijo Medicinske fakultete v Ljubljani� Ta težnja 

da ni le izraz lokalnih prizadevanj, temveč je utemeljena z 

interesom splošnega zdravstva v državi ter posebnimi razmerami 

v Sloveniji� Poleg tega je bilo poudarjeno, da je imela Ljubljana že 

v Napoleonovi dobi univerzo s popolno medicinsko fakulteto, in 

če je ta bila potrebna tedaj, je popolna medicinska fakulteta zdaj 

še bolj nujna� 39 Rektor je od ministrstva za prosveto ponovno 

51 

zahteval črtanje 51� člena zakona o univerzah leta 1939, ko je 

ljubljanska univerza praznovala dvajsetletnico obstoja in so 

se proslav udeležili tudi predstavniki vlade� Finančni minister 

je rektorju izrazil naklonjenost do izpopolnitve ljubljanske 

univerze� Delegacijo, ki so jo sestavljali rektor Matija Slavič, 

dekan Kansky ter profesor Plečnik je Univerzitetni senat napotil 

v Beograd, kjer naj osebno intervenirajo za odstranitev 51� 

člena zakona o univerzah� Rektor je bil tudi pri banu dr� Marku 

Natalačnu, ki je obljubil podporo fakulteti in osebno intervencijo 

v Beogradu� Na predlog načelnika prosvetnega oddelka 

je bil ustanovljen akcijski odbor, ki so ga sestavljali: načelnik 

prosvetnega oddelka in njegov namestnik, dekan Medicinske 

fakultete in dva njena profesorja, načelnik tehničnega oddelka, 

arhitekt, načelnik socialnega oddelka ter zastopnik gradbenega 

oddelka mesta Ljubljane� Program dela akcijskega odbora je 

obsegal izposlovanje sprememb zakona o univerzah, izdelavo 

programa za izpopolnitev posameznih predmetov in pripraviti 

učitelje za specializacijo, izdelavo gradbenega programa 

(vprašanje klinik in inštitutov, njih vrstni red in vprašanje 

prostorov), pridobitev finančnih sredstev, zemljišč in načrte� 40 

Leta 1940 je Ljubljano obiskal prosvetni minister, ki je odobril 

zahtevo po izpopolnitvi Medicinske fakultete in naročil pripravo 

predračuna za peti in šesti semester� Takratni dekan prof� dr� 

Evgen Kansky je v elaboratu obrazložil pomembnost odprtja 

tretjega letnika za nadaljnji razvoj fakultete ter z nazornimi 

tabelami dokazal potrebnost njenega obstoja� V študijskem letu 

1940/41 je dopolnilna uredba ministrstva za prosveto dovolila 

sistematično izpopolnitev fakultete, odobrila dodatno vsoto 

v proračunu ter kredite za namestitev novega učnega osebja za 

peti in šesti semester� Zaradi nujnosti odprtja novih semestrov 

je Fakultetni svet na seji 22� maja 1940 predlagal, da se stolice 

za interno medicino, za kirurgijo in patološko anatomijo na 

podlagi določila splošne univerzitetne uredbe zasedejo s pozivi 

in ne, kot običajno, z razpisom� 41 Na podlagi strokovnih ocen 

je Fakultetni svet na ta mesta predlagal dr� Franceta Hribarja, 

dotedanjega prosektorja v mariborski bolnišnici, za rednega 

profesorja za patologijo, dr� Karla Lušickega, dotedanjega 

asistenta na zagrebški interni kliniki, za rednega profesorja 

za interno medicino in dr� Božidarja Lavriča, primarija na II� 

kirurškem oddelku Splošne bolnišnice v Ljubljani, za rednega 

37 ZAMU II-143, predlog Fakultetnega sveta. 



69. 

39 ZAMU II-143, Spomenica. 

40 ZAMU II - 152; Zapisnik redne seje Fakultetnega sveta Medicinske fakultete, 7. 2. 

1940. 

41 Po določilih splošne univerzitetne uredbe je bil novi redni profesor lahko nastavljen na 

dva načina, brez razpisa ali po objavljenem razpisu. Brez razpisa se je lahko za mesto rednega 

profesorja potegoval ali pa bil pozvan tudi priznan znanstvenik, ki še ni bil izredni 

profesor. V tem primeru sta morala podati pisno mnenje o kandidatovem znanstvenem 

in strokovnem delovanju dva redna profesorja iste ali sorodne stroke.

Dr. France Hribar, redni profesor za patologijo, dekan 

leta 1940/41. (Univerza v Ljubljani, Medicinska 

fakulteta.) 

profesorja za kirurgijo� 42 Na predlog Univerzitetnega sveta so 

bili 27� junija 1940 vsi predlagani imenovani in takoj začeli z 

delom na ljubljanski univerzi� Predavanja tretjega letnika so se 

začela že jeseni leta 1940� Profesor Hribar, ki je bil izvoljen za 

dekana za študijsko leto 1940/41, je vodil akcijo za čimprejšnjo 

nadaljnjo izpopolnitev fakultete� Leta 1941 je bil na seji Fakultetnega 

sveta izdelan osnutek za reformo celovitega medicinskega 

študija� Načrtovano je bilo, da se v študijskem letu 1942/43 

odpreta še sedmi in osmi semester, vendar je načrte preprečila 

vojna� 43 

Medicinska fakulteta med drugo svetovno 

vojno 

Po okupaciji je bila ljubljanska univerza začasno zaprta, po 

odprtju pa je življenje na njej začelo usihati� Že pred vojno 

demokratična trdnjava je postala središče odpora� Italijanske 

oblasti so izvajale pritisk na rektorja, univerzitetne učitelje in 

študente, ki so mu sledile masovne racije, deportacije in prve 

žrtve� Za študijsko leto 1941/42 je bil za dekana Medicinske 

fakultete izvoljen prof� dr� Božidar Lavrič, po njegovi internaciji 

pa je delo dekana 3� marca 1942 prevzel prof� dr� Karel Lušicky� 

Poleg dekana Lavriča so bili aretirani tudi profesorji: Ladislav 

Klinc, Alija Košir, Milan Cunder ter asistenti: Martin Benedik, 

Milan Žumer in Franc Derganc� Rektor Milko Kos je pri oblasteh 

večkrat neuspešno posredoval za njihovo izpustitev� Leta 1942 

so prvi fakultetni sodelavci odšli v partizane, po kapitulaciji 

Italije so bili odhodi številnejši� Od že tako maloštevilnega 

Dr. Božidar Lavrič, redni profesor za kirurgijo, dekan 

leta 1941/42. (Enciklopedija Slovenije, 6, Ljubljana, 

1992 .) 

52 

Dr. Karel Lušicky, redni profesor za interno medicino, 

dekan od 1942 do 1945. (Univerza v Ljubljani, 

Medicinska fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine.) 

osebja je na fakulteti ostalo le še nekaj ljudi� Od 19 učiteljev in 

sodelavcev, kolikor jih je imela fakulteta v začetku leta 1941, jih 

je bilo odsotnih osem� 44 

V prvi polovici leta 1943 je bil v sestavo Medicinske fakultete 

vključen nekdanji Banovinski zavod za raziskovanje in 

zdravljenje novotvorb� Za njegovega ravnatelja je bil imenovan 

ginekolog onkolog dr� Leo Šavnik� 45 

Po kapitulaciji Italije je predsednik Pokrajinske uprave Leon 

Rupnik univerzi obljubil vso podporo, zato je rektor na 

prošnjo dekana Lušickega leta 1943 nanj naslovil predlog, 

da bi se Medicinska fakulteta izpopolnila tako, da bi obsegala 

vseh deset semestrov� Dekan je tudi sporočil, da bi za nove učne 

moči pridobil primarije bolnišnice, in se z njimi že dogovarjal, 

42 Dr. France Hribar je bil predlagan na osnovi strokovnega mnenja dr. Sergeja Slatykova, 

dr. Borisa Zarnika in dr. Stanka Lutmana; dr. Karel Lušicky na podlagi strokovnega 

mnenja dr. A. Ignjatovskega, rednega profesorja in upravnika I. medicinske klinike Medicinske 

fakultete v Zagrebu, in dr. E. Mayerhoferja, rednega profesorja in upravnika 

Pediatrične klinike v Beogradu; dr. Božidar Lavrič na podlagi strokovnega mnenja dr. 

Julija Budisavljevića, rednega profesora in upravnika Kirurške klinike v Zagrebu, in dr. 

Milivoja Kostića, rednega profesorja beograjske Medicinske fakultete in upravnika Kirurške 

klinike v Beogradu. Pozitivnemu mnenju obeh profesorjev sta se pridružila tudi 

prof. Gerulanos iz Aten in prof. Janez Plečnik. 

43 Borisov: Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani in njen razvoj med dvema svetovnima 

vojnama (1919-1943). Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945, 79. 




82.

Študenti medicine pri vajah iz anatomije, 1942. (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine.) 

da bi začasno prevzeli honorarna predavanja� Fakulteti je bilo 

odobreno odprtje sedmega semestra� Fakultetni svet je takoj 

zaprosil za odobritev odprtja še osmega semestra, vendar ga ni 

dobil� 11� novembra 1943 pa so bila z odločbo šefa Pokrajinske 

uprave na ljubljanski univerzi do nadaljnjega ustavljena vsa 

predavanja� 

Študenti Medicinske fakultete 

Medicinska fakulteta je bila v obdobju med obema vojnama po 

številu študentov najmanjša fakulteta ljubljanske univerze� Od 

zimskega semestra 1919 do zimskega semestra 1943 je bilo na 

njej vpisanih okrog 1860 študentov� Zaradi razmer, v katerih 

je delovala, je bila že v prvem študijskem letu in kasneje še 

večkrat prisiljena omejiti število vpisanih v prvi letnik� Poleg 

Slovencev so na ljubljanski Medicinski fakulteti študirali tudi 

študenti iz drugih delov tedanje države, vpisovalo pa se je tudi 

veliko študentov iz tujine� V dvajsetih letih so med vpisanimi 

tujci prevladovali Rusi, teh je bilo 28� V začetku tridesetih let 

so na ljubljansko fakulteto prihajali študenti židovskega porekla 

iz Poljske, v drugi polovici tridesetih let zasledimo 55 vpisanih 

študentov tudi iz Bolgarije� V celotnem obdobju je bilo vpisanih 

53 

še 16 študentov iz Češkoslovaške republike in posamezniki od 

drugod� Leta 1933 je dekanat Medicinske fakultete obvestil 

Zdravniško zbornico na velik vpis poljskih študentov – skupaj 

jih je bilo v študijskem letu 1933/34 vpisanih 59 – in opozoril na 

potrebo po zaščiti interesov domačih zdravnikov� 46 V sporazumu 

z rektorjem in skladno s stališčem ministra za socialno politiko 

in narodno zdravje je bilo sklenjeno, da se tujcem po končanem 

študiju prepreči opravljati delo v Jugoslaviji� Na seji Fakultetnega 

sveta pa je bilo sklenjeno, da se tuji študenti lahko vpišejo v prvi 

semester medicine le pod pogojem, da število vpisanih v vse 

štiri semestre ne bo presegalo 180� 47 Kljub težkemu položaju 

fakultete in omejitvam vpisov je delež študentov medicincev 

z leti naraščal� Tako je bilo po podatkih, ki jih je zbral Vasilij 

Melik, od vseh študentov na ljubljanski univerzi medicincev 

vedno nad 10 %, od leta 1932/33 nad 20 %, tik pred drugo 

svetovno vojno pa okoli 30 %� Naraščal je tudi delež vpisanih 

študentk, ki je v vojnih letih presegel polovico vseh vpisanih� 

Kot celota je bila prva generacija vpisanih študentov najmlajša 

46 ZAMU II – 136, 196/33, dopis Zdravniški zbornici. 



62.

Ljudevit Merčun, vpisan na Medicinsko fakulteto jeseni 1919, s študijskimi kolegi na Dunaju, kjer je od jeseni 1920 nadaljeval študij in ga zaključil s promocijo leta 1925. 

(Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine.) 

v populaciji vpisanih na ljubljansko univerzo, saj jo je sestavljala 

večinoma povojna generacija maturantov� 48 

Kljub težkim razmeram, v katerih je delovala ljubljanska 

Medicinska fakulteta, so se na njej predavali vsi predpisani 

predmeti in opravljale vse obvezne vaje v polnem obsegu� 

V štirih semestrih so študenti osvojili snov za opravljanje 

prvega medicinskega rigoroza, ki je zajemal predmete: splošna 

biologija, eksperimentalna fizika, anorganska in organska 

kemija, anatomija, histologija in fiziologija� Izpita iz fizike in 

kemije sta bila le teoretična, iz ostalih predmetov pa so bili izpiti 

teoretični in praktični� Prvi rigoroz so opravljali v dveh delih� 

Izpita iz biologije in fizike v začetku tretjega semestra oz� po dveh 

veljavnih semestrih� Za veljavnost semestra je bilo potrebnih 

tedensko 12 ur predavanj in vaj� Izpit iz kemije, anatomije, 

fiziologije in histologije je kandidat opravljal v petem semestru, 

če je imel veljavne štiri semestre in opravljene vaje� 49 

Za študente, ki so se vpisovali od študijskega leta 1928/29, je 

veljal spremenjen izpitni red, ki je izpit iz kemije premaknil v 

prvi del rigoroznega izpita in ga je bilo mogoče skupaj z izpitom 

iz fizike in biologije polagati po končanem drugem semestru� 

Pri izpitu iz kemije je moral kandidat predložiti kolokvijsko 

54 

spričevalo o opravljenih kemijskih vajah, ki ga je dobil na 

podlagi opravljenih laboratorijskih nalog in ustnega kolokvija� 

V nasprotnem primeru je moral opraviti tudi praktični del 

izpita� Izpite iz anatomije, histologije in fiziologije so kandidati 

lahko polagali v tem vrstnem redu po opravljenem prvem delu 

rigoroznega izpita in po končanem 4� ali v 5� semestru� Pogoj za 

izpit iz anatomije je bil, da je kandidat opravil dva semestra vaj 

iz seciranja, pogoj za izpit iz fiziologije pa kolokvija iz fiziološke 

kemije in eksperimentalne fiziologije� Kandidat, ki ni opravil teh 

dveh kolokvijev, je moral opravljati tudi praktični del izpita� 50 

Leta 1936 izdana Uredba o medicinskih fakultetah je v nekaterih 

pogledih uvajala precej strožje predpise in bila manj ugodna 

za študente� Proti njej so se uprli vsi medicinci� Študentske 

proteste so podprli tudi profesorji� Prišlo je do splošne stavke 

celotne univerze in rektor Kušej je univerzo zaprl� 51 V letu 1937 

48 S. Kremenšek: Slovensko študentovsko gibanje 1919-1941, 37. 

49 Začasni izpitni red prvega medicinskega rigoroza. Seznam predavanj na univerzi Kraljevine 

Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani za zimski semester 1920/21. 

50 Izpitni red za medicince. Seznam predavanj na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani 

za zimski semester 1930/31. 



64.

Študenti medicine v predavalnici, 1941. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v 

Ljubljani.) 

popravljena uredba je predpisala glavne ali obvezne in stranske 

ali neobvezne predmete, ki so bili razvrščeni v 5 izpitnih skupin� 

V Ljubljani je bilo še vedno možno opraviti le izpite iz prvih 

dveh izpitnih skupin� Izpiti iz biologije, fizike in kemije so se 

opravljali po drugem semestru v štirih letnih izpitnih terminih, 

izpiti iz druge skupine, ki so zajemali: anatomijo, histologijo z 

embriologijo, fiziologijo s fiziološko kemijo ter fiziologijo čutil, 

so se polagali po četrtem semestru in po opravljenih izpitih prve 

skupine� Ti so bili pogoj za peti semester, izpiti druge skupine pa 

za vpis v šesti semester� 52 

Prvi rigorozi na ljubljanski fakulteti so bili opravljeni v študijskem 

letu 1921/22� Skupno jih je bilo opravljenih 23� V naslednjih 

letih je bilo število opravljenih izpitov prvih dveh izpitnih 

skupin, ki jih je omogočala ljubljanska Medicinska fakulteta, 

različno, od 13 v študijskem letu 1928/29 do 132 v študijskem 

letu 1940/41� 53 Do tega leta je predpisane izpite na ljubljanski 

Medicinski fakulteti položilo 768 študentov, ki so študij morali 

nadaljevati na tujih univerzah� Največ jih je odšlo v Zagreb, 

nekateri v Beograd, premožnejši pa tudi v Gradec, Innsbruck, na 

Dunaj in drugam� 54 Zaradi tega so si ves čas goreče prizadevali za 

izpopolnitev ljubljanske Medicinske fakultete, ob tem pa zaradi 

nenehnih groženj po ukinitvi sodelovali tudi v boju za njeno 

ohranitev� Prav medicinci so bili tisti, ki so odigrali odločilno 

vlogo pri razvoju popolne Medicinske fakultete v Ljubljani� 55 

Leto 1945 in ustanovitev popolne Medicinske 

fakultete 

Osvoboditev okupirane države in nove družbene razmere so 

leta 1945 prinesle spremembe tudi v univerzitetno življenje� 

55 

Člani profesorskega zbora Medicinske fakultete s predstavniki vlade, SNOS-a in 

Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, 1945. (Univerza v Ljubljani, Medicinska 

fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine.) 

Ministrstvo za prosveto Vlade Ljudske Republike Slovenije je z 

uredbo 23� maja 1945 brezpogojno obnovilo delo na univerzi� 

Začasno je ostala v veljavi stara jugoslovanska zakonodaja, vendar 

si je nova oblast začela postopno podrejati univerzo, kar se je 

pokazalo že junija, ko je Antifašistični svet narodne osvoboditve 

Jugoslavije z zakonom medicinske in farmacevtske fakultete v 

državi izločil iz univerz in jih podredil Zveznemu ministrstvu 

za narodno zdravje� 56 Na podlagi tega zakona je Narodna vlada 

Slovenije z Odlokom o razpustu Fakultetnega sveta Medicinske 

fakultete v Ljubljani in imenovanju novega profesorskega 

zbora 57 ustanovila popolno Medicinsko fakulteto v Ljubljani� 

Način, s katerim je bila fakulteta ustanovljena, sta avtorja v 

prispevku o Medicinski fakulteti v zborniku ob petdesetletnici 

univerze označila kot »tudi za tiste čase nenavaden ukrep, ki 

morda ni bil edina, gotovo pa je bil najkrajša in najzanesljivejša 

pot k uresničenju stoletne zahteve po slovenski medicinski 

fakulteti«� 58 S tem odlokom je bilo na fakulteti nastavljenih 

dvanajst rednih profesorjev: dr� Alija Košir, dr� Albin Seliškar, 

dr� Franc Hribar, dr� Igor Tavčar, dr� Božidar Lavrič, dr� Bogdan 

Derč, dr� Ivan Marinčič, dr� Jernej Demšar, dr� Pavel Lunaček, dr� 

Leopold Jerše, dr� Bogdan Brecelj, dr� Jože Rant; pet izrednih 




55 P. Borisov: Medicinska fakulteta v Ljubljani in njen razvoj med dvema svetovnima vojnama 

(1919-1943). Isis, 1998, 10, 69. 

56 Zakon o voditvi in nadzorstvu nad medicinskimi in farmacevtskimi fakultetami in strokovnimi 

zdravstvenimi šolami. Uradni list DFJ, 26. junij 1945, št. 44. 

57 Odlok Narodne vlade Slovenije o razpustu fakultetnega sveta Medicinske fakultete v 

Ljubljani in imenovanju novega profesorskega zbora. Uradni list DNOS-a in Narodne 

vlade Slovenije, 4. avgust 1945, št. 23. 

58 B. Grafenauer. Življenje na univerzi od 1945 do 1969. Petdeset let Univerze v Ljubljani, 

488.

profesorjev: dr� Hubert Pehani, dr� Valentina Kobe, dr� Josip 

Hebein, dr� Sabina Praprotnik in dr� Milica Valentinčič – in 

trije docenti: inž� Dušan Štucin, dr� Andrej Zupančič in dr� Ivan 

Pintar� S tem odlokom je Medicinska fakulteta za nekaj let stopila 

na samostojno pot, čeprav je želela ostati v okviru Univerze� 59 

VIRI 

Arhiv Republike Slovenije (AS): 

Vseučiliška komisija pri Deželni vladi za Slovenijo (SI AS 100)� 

Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani (ZAMU): 

fond Rektorat (ZAMU IV): splošni spisi Rektorata 1919–1945, 

zapisniki sej Univerzitetnega sveta 1919–1945, Seznami predavanj 

Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani 1919–1943, 

fond Medicinska fakulteta (ZAMU II), 

seznami predavanj Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani 

1919–1943� 

LITERATURA 

P� BORISOV: Medicinska fakulteta v Ljubljani in njen razvoj med 

dvema svetovnima vojnama (1919-1943) : Ljubljanska medicinska 

fakulteta pod okupatorjevo prisilo in ukinitev Ljubljanske univerze� 

Isis, glasilo Zdravniške zbornice Slovenije, VIII, 1999, 2, 76–78. 

P� BORISOV: Medicinska fakulteta v Ljubljani in njen razvoj 

med dvema svetovnima vojnama (1919-1943), 80 let Medicinske 

fakultete� Isis, glasilo Zdravniške zbornice Slovenije, VII, 1998, 7, 

68–71; 8/9, 65–67; 10, 69–72� 


med dvema svetovnima vojnama (1919-1943), 80 let Medicinske 

fakultete : postopna rast medicinske fakultete: odprtje kliničnih 

semestrov - nova in velika upanja� Isis, glasilo Zdravniške zbornice 

Slovenije, VIII, 1999,1, 97–100. 


dvema svetovnima vojnama (1919-1943) : študentska gibanja in 

njihov prispevek k izpopolnitvi ljubljanske medicinske fakultete, 80 

let Medicinske fakultete� Isis, glasilo Zdravniške zbornice Slovenije, 

VII, 1998, 12, 101–107. 


dvema svetovnima vojnama (1919-1945)� Medicinska fakulteta 

Univerze v Ljubljani : 1919-1945 : zgodovinski zbornik, ur� France 

Urlep idr� Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske 

fakultete ; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, 35–88� 

56 


popolne Medicinske fakultete� Zdravniški vestnik, glasilo 

Slovenskega zdravniškega društva, LXIV, 1995, suppl� 4, 7–10� 

P� BORISOV: Oris razvoja Medicinske fakultete v Ljubljani leta 

1945 in prispevek prvih diplomantov popolne Medicinske fakultete 

zdravstvu v Sloveniji� Isis : glasilo Zdravniške zbornice Slovenije , X, 

2001, 5, 43–47� 

P� BORISOV: Resnica o zgodovini, 80 let Medicinske fakultete� 

Isis : glasilo Zdravniške zbornice Slovenije, VII, 1998, 5, 60–62� 

M� ČERNIČ: Kako smo se izrekli slovenski zdravniki za medicinsko 

fakulteto v Ljubljani? Zdravniški vestnik, glasilo slovenskega 

zdravništva, XI, 1939, 6–7, 210–212� 

J� FELC: Alfred Šerko� Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 

: 1919-1945 : zgodovinski zbornik, ur� France Urlep idr� Ljubljana: 

Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete ; Zdravniška 

zbornica Slovenije, 2003, 107–123� 

D� FERLUGA: France Hribar� Medicinska fakulteta Univerze v 

Ljubljani : 1919-1945 : zgodovinski zbornik, ur� France Urlep idr� 

Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete ; 

Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, 189–196� 

B� GRAFENAUER: Življenje na univerzi od 1945 do 1969� Petdeset 

let slovenske univerze v Ljubljani : 1919-1969, gl� ur� Roman 

Modic� Ljubljana: Univerza, 1969, 143-168� 

I� KALINŠEK: Božidar Lavrič� Medicinska fakulteta Univerze v 




M� KALIŠNIK: Alija Košir� Medicinska fakulteta Univerze v Ljub 

ljani : 1919-1945 : zgodovinski zbornik, ur� France Urlep idr� 



A� KANSKY: Evgen Kansky� Medicinska fakulteta Univerze v 




S� KREMENŠEK: Slovensko študentovsko gibanje 1919-1941. 

Ljubljana, Mladinska knjiga, 1972� 

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani : 1919-1945 : zgodovi 

nski zbornik, ur� France Urlep idr� Ljubljana: Inštitut za zgodovino 

medicine Medicinske fakultete ; Zdravniška zbornica Slovenije, 

2003� 

59 Prav tam, 144.

M� MIKUŽ: Gradivo za zgodovino univerze v letih 1919-1945� 

Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani : 1919-1969, gl� ur� 

Roman Modic� Ljubljana: Univerza, 1969, 53–92� 

J� MILČINSKI, R� SEDEJ: Medicinska fakulteta� Petdeset let 

slovenske univerze v Ljubljani : 1919-1969, gl� ur� Roman Modic� 

Ljubljana: Univerza, 1969, 481–521� 

H� PEHANI: Zarnik Boris� http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:4700/ 

VIEW/ 

N� PIPAN: Hubert Pehani� Medicinska fakulteta Univerze v Ljub 

ljani : 1919-1945 : zgodovinski zbornik, ur� France Urlep idr� 



A� PRIJATELJ: Janez Plečnik� Medicinska fakulteta Univerze v 




A� PRIJATELJ: Karlo Lušicky� Medicinska fakulteta Univerze v 




D� RAVNIK: Valentina Kobe� Medicinska fakulteta Univerze v 




A� SELIŠKAR: Stabiliziran provizorij ali ustaljena začasnost ali nekaj 

pogledov na preteklost in stanje fiziologije v Ljubljani� Medicinska 

fakulteta Univerze v Ljubljani : 1919-1945 : zgodovinski zbornik, 

ur� France Urlep idr� Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine 

Medicinske fakultete ; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, 

203–206� 

S� SITAR: Julij Nardin� Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 

: 1919-1945 : zgodovinski zbornik, ur� France Urlep idr� Ljubljana: 

Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete ; Zdravniška 

zbornica Slovenije, 2003, 105–106� 

Slovenski študenti in Univerza : 1941-1945 : fotografski zbornik, 

ur� Ana Benedetič� Ljubljana: Univerza ; Zveza združenj borcev in 

udeležencev NOB, 1999� 

Slovenski študenti v boju za narodno in socialno 

osvoboditev : 1919-1945 : Del 1. Fotografski zbornik, ur� Ana 

Benedetič� Ljubljana : Univerza Edvarda Kardelja, 1987� 

D� SOBAN: Pavel Grošelj� Medicinska fakulteta Univerze v 




57 

Spomenica Društva medicincev o nepopolni slovenski medicinski 

fakulteti in pomanjkljivi zdravstveni organizaciji v Sloveniji� https:// 

docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:Mj8Ai24KvWAJ:www.dlib. 

si/stream/URN:NBN:SI:DOC-25QDKEPD 

ULBB = Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in 

sodelavcev. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 1957� 

A� ZALOKAR: Ljubljanska medicinska fakultet. Ljubljana, 1939� 

Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929� Ljubljana: 

Rektorat Univerze Kralja Aleksandra prvega, 1929� 

Z� ZUPANIČ SLAVEC: Prvi učitelji popolne Medicinske fakultete v 

Ljubljani po letu 1945. Ljubljana: Znanstveno društvo za zgodovino 

zdravstvene kulture v Sloveniji ; Društvo Mohorjeva družba, 2012� 

Z� ZUPANIČ SLAVEC: Ivan Pintar� Medicinska fakulteta 

Univerze v Ljubljani : 1919-1945 : zgodovinski zbornik, ur� 

France Urlep idr� Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine 

Medicinske fakultete ; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, 

165–173�

Register imatrikuliranih 

študentov Medicinske fakultete 

1919–1943 

1919/1920 

Bassin, Rajner, Vipava 

Benzia, Josip, Pag 

Bežek, Josip, Škofja Loka 

Brence, Ivo, Šmartno pri Slovenj Gradcu 

Čebohin, Ljudevit, Hrpelje (Volosko) 

Čebulj, Danimir, Radovljica 

Debelak, Gvido, Postojna 

Debeljak, Franc, Ribnica, Kočevje 

Delak, Fran, Trst 

Dumanić, Marin, Split 

Fajdiga, Edvard, Ljubljana 

Fischer, Josip, Mozirje 

Flajs, Jože, Žalec 

Gebauer, Friderik, Šmarjeta, Krško 

Globočnik, Marjan, Kranj 

Grebenc, Anton, Kamna Gorica 

Helmich, Vaclav, Ljubljana 

Hočevar, Anton, Velike Lašče 

Hribar, Franc, Liplje pri Kamniku 

Hribar, Francè, Ljubljana 

Jureša, Antun, Zadar 

Kalan, Janko, Poljšica pri Radovljici 

Karlin, Mirko, Ljubljana 

Karlovac, Josip, Stari Grad 

Kokalj, Božena Nikolajeva, Ljubljana 

Kolar, Marija, Stična 

Konvalinka, Ana, Žamberk, Češkoslovaška 

Kotnik, Josip, Gradec 

Kovač, Josip, Ljubljana 

Kremžar, Maks, Ljubljana 

Kristan, Miroslava, Črni Vrh pri Idriji 

Kunc, Franc, Rovte pri Logatcu 

Laznik, Ivan, Ljubljana 

Ločniškar, Adolf, Ljubljana 

Lutman, Stanko, Trst 

Mantuani, Jožef Dominik, Dunaj 

Marčić, Viktor, Litija 

Marušič, Franc, Solkan 

Matiašič, Zdenko Artur, Gradec 

Matko, Drago, Toplice 

Melihar, Stane, Novo mesto 

Merčun, Ljudevit, Mengeš pri Kamniku 

Omahen, Gustav, Postojna 

Peraz, Engelbert, Tržič, Italija 

Perpar, Stanko, Planina pri Rakeku 

Peršuh, Ivo, Zg� Laže, Konjice 

Rapotec, Josip, Kozina 

Ravbar, Alfonz, Repentabor, Sežana 

Rohrmann, Adolf, Kranj 

Rozmanova, Albina, Ljubljana 

Sardoč, Teodor, Slivno pri Nabrežini 

Sodja, Zdravko, Breznica pri Radovljici 

Sparhakl, Lavoslav, Teharje, Celje 

Sporn, Vilko, Drniš 

Steindl, Viljem, Vrgorac, Makarska 

Stor, Anton, Ljubljana 

Štrekelj, Zvonimir, Zadar 

Tavčar, Igor, Ljubljana 

Turin, Ivan, Studenice pri Poljčanah 

Ukmar, Leopold, Gorenja Branica 

Valič, Viktor, Skrilje 

Vidović, Miloš, Split 

Vrtovec, Josip, Velike Žablje 

Zore, Miro, Volosko 

Zorec, Franjo, Partinje 

Žnidaršič, Frida, Novo mesto 

Žvokelj, Ivan, Vrhpolje pri Vipavi 

1920/21 

Aleksandrović, Krum, Kočane 

Bezić, Josip, Grohote 

Cerowski Galjuf, Vlatko, Grubišno Polje 

Čulić, Kalisto, Split 

Dimitrijević, Borivoj, Skopje 

Fogaraš, Žarko, Taraš, Banat 

Furlan, Josip, Ljubljana 

Golubović, Vasilije, Podgorica 

Heferle, Henrik, Mokronog 

Iđiova, Leposava, Jarak, Mitrovica 

Ivanc, Valentin, Trst 

Ivanković, Milivoj, Mostar 

Jerković, Stjepan, Pašičina 

Klar, Franjo, Ivanci 

58 

Kristan Boris, Ormož 

Krvavica, Peter, Biograd 

Kuškan, Boris, Ormož 

Logar, Anton, Ljubljana 

Luetić, Josip, Župa Biokovska 

Lunaček, Pavel, Št� Rupert na Dolenjskem 

Malerić, Boris, Črnomelj 

Malinsky, Vasilije, Kumanovo 

Martinčič, Josip, Veprinac 

Mikl, Lovro, Malošče, Beljak 

Murza, Jekaterina, Jekaterinburg, Rusija 

Pendačanski, Aleksander, Kumanovo 

Perhaj, Ferdo, Kočevje 

Petrič, Joža, Ljubljana 

Pleiweiss, Lea, Radeče pri Zidanem Mostu 

Podnje, Boško, Sinj 

Pompe, Janko, Celje 

Porekar, Ciril, Hum pri Ormožu 

Premru, Vladimir, Boštanj ob Savi 

Protić, Živorad, Ljubovija, Srbija 

Radšel, Franjo, Slovenj Gradec 

Rakuljić, Ivan, Jesenice 

Rančić, Ilija, Vojnić, Sinj 

Santić, Ivo, Split 

Skulj, Stanislav, Tržišče pri Mokronogu 

Stipčević, Fran, Zadar 

Stirn, Jožefa, Kranj 

Stuhec, Marija, Ptuj 

Vrbnjak, Vekoslav, Križevci pri Ljutomeru 

Vrus, Bogomil, Volosko, Opatija 

Zupančič, Ivan, Bohinjska Bela 

1921/22 

Arko, Vencelj, Šmartno pri Litiji 

Bajželj, Ivan, Završje pri Poreču 

Bezić, Luka, Grohote, Šolta 

Bitenc, Maks, Čaplje, Bosna 

Bohinec, Jožef, Ljubljana 

Borodin, Spiridon, Odesa, Rusija 

Bujas, Milan, Šibenik 

Ciber, Franjo, Novo mesto 

Čok, Bernard, Trst 

Tea Anžur

Daneu, Anton, Opčine pri Trstu 

Dietz, Zorislav, Šturje pri Ajdovščini 

Dobrović, Mihovil, Šibenik 

Dolhar, Alojz, Trst 

Duić, Marin, Jesenice, Damacija 

Fabulić, Ante, Bokanjac pri Zadru 

Fulgozi, Kazimir, Rostov, Rusija 

Geršelman, Elizabeta, Kijev 

Grahor, Anton, Ilirska Bistrica 

Hammerschmidt, Ernest, Ljubljana 

Hlavaty, Robert, Trst 

Ignatov, Mihail, Stary Oskol, Rusija 

Jug, Milan, Col pri Vipavi 

Jurić, Jakov, Hvar 

Kačar, Ivan, Ljubljana 

Karaivan, Valentin, Odesa, Rusija 

Klepec, Janko, Ljubljana 

Kocijančič, Viktor, Ljubljana 

Kolar, Stane, Radgona 

Kolšek, Martin, Breg pri Celju 

Kopljevska, Jelena, Staro Polje, Rusija 

Kraus, Miljenko, Zagvozd 

Lasić, Ivo, Gor� Vrtojba 

Ljahnickij, Boris, Odesa, Rusija 

Lomanov, Aleksander, Harkov, Rusija 

Mariani, Ivo, Metković, Dalmacija 

Mavec, Anton, Kranj 

Mihajlov, Georg, Taganrog, Rusija 

Papst, France, Krško 

Pavlin, Joško, Kremenca, Cerknica 

Pečan, Jože, Ljubljana 

Pirc, Franc, Ljubljana 

Planinc, Vajda, Dunaj 

Potrata, Josip, Trst 

Premrou, Vladimir, Gorica 

Prodan, Josip, Buzet 

Ravnikar, Anton, Ljubljana 

Rus, Franjo, Loški Potok pri Kočevju 

Simoniti, Alojzij, Biljana v Goriških Brdih 

Slovinić, Vjekoslav, Split 

Sosić, Stanislav, Opčine pri Trstu 

Strnad, Jože, Kranj 

Strnad, Stanko, Ljubljana 

Šoljak, Rista, Kumanovo 

Štolfa, Josip, Sežana 

Tiličejeva Miščenko, Tatjana, 

Staraja Rusa, Rusija 

Timčinskaja, Katarina, Kerson, Rusija 

Tiplič, Adolf, Sv Lenart v Slovenskih goricah 

Tumanovska, Nadezda, Kovno, Rusija 

Vadnjal, Marija Ana, Novo mesto 

Vakselj, Serafin, Ljubljana 

Valentinčič, Lojze, Gorica 

Varpahovskaja, Sofija, Kijev 

Vižin, Marjan, Solkan pri Gorici 

Volc, Marija, Pula 

1922/23 

Ahčin, Marjan, Ljubljana 

Albreht, Vinko, Logatec 

Bedjanić, Milutin, Sarajevo 

Benčina, Ludovik, Trst 

Boldirev, Vladimir, Uralsk, Rusija 

Brandstetter, Fran, Ljubljana 

Červinka, Milan Žiga, 

Kadaň, Češkoslovaška 

Egorov, Boris, Konotop, Rusija 

Erceg, Rudolf, Katuni 

Fertilio, Niko, Ston 

Fon, Josip, Celje 

Furlan, Tomaž, Verd pri Vrhniki 

Gubarev, Nikolaj, Novočerkask, Rusija 

Hančević, Jakov, 

Carmen del Sauce, Argentina 

Hartman, Kamil, Ljubljana 

Jakovlev, Konstantin, Orjol, Rusija 

Jerković, Nikola, Acebal, Argentina 

Keržan, Jernej, Trst 

Korbar, Avgust, Prem pri Postojni 

Košuta, Viktor, Sv� Križ pri Trstu 

Kovač, Stanko, Celje 

Kralj, Angel, Sv� Križ pri Trstu 

Kregar, Jože, Ljubljana 

Kuzmenko, Konstantin, 

Nikolajevsk, Rusija 

Marinović, Petar, Makarska 

Matekovič, Fran, Višnja Gora 

Mogilinicki, Leo, Buczacz, Poljska 

Neset, Petar, Supetar 

Paut, Evgen, Zadar 

Peček, Jože, Ribnica 

Pedan, Teodosij, Jekaterinodar, Rusija 

Puc, Franc, Dolenja Dobrava pri Trati 

Roš, Mile, Ljubljana 

Slapar, Josip, Ljubljana 

Sokolov, Vladimir, Kubanska oblast, Rusija 

Sujetin, Boris, Kaluga, Rusija 

Sujetin, Mihail, Kaluga, Rusija 

Šarec, Janez, Preserje pri Kamniku 

Tabor, Ljudmila, Ljubljana 

Trampuž, Vladimir, Krk 

59 

Verbole, Rudolf, Izlake 

Verč, Marcelj, Trst 

Zajec, Božena, Gorica 

Zajec, Katarina, Nižneudinsk, Rusija 

Zarnik, Vida, Zagorje 

1923/24 

Benčina, Ludovik, Trst 

Bergel, Franc, Vrba, Radovljica 

Bregant, Marijan, Podgora pri Gorici 

Dokler, Jože, Kranj 

Franulović, Petar, Povlje 

Gantar, Ivan, Valburga 

Gogala, Anica, Ljubljana 

Gril, Alojz, Gorica 

Igličar, Vinko, Dol pri Ljubljani 

Jereb, Stane, Beljak 

Kajzelj, Vladimir, Ljubljana 

Kanoni, Ivan, Vordernberg, Avstrija 

Kessler, Milan, Ljubljana 

Lange, Hubert, Klosterneuburg, Avstrija 

Leskovic, Stanko, Ljubljana 

Lovšin, Janko, Ribnica 

Magajna, Bogomir, 

Gornje Vreme pri Divači 

Milavec, Vladimir, Ljubljana 

Osolnik, Ivan Janko, Kamnik 

Pagon, Bogoljub, Tolmin 

Pirc, Savo, Ljubljana 

Repić, Franc, Kutinci 

Režun, Vilma, Trbovlje 

Ruter, Avguštin, Dovže pri Slovenj Gradcu 

Susmel, Frančiška, Reka 

Šantić, Radomir, Vrbanj 

Šerko, Edvin, Maribor 

Škerjanc, Srečko, 

Sv� Rupert v Slovenskih goricah 

Udir, Anton, Javornik 

Vajda, Vladimir, Lvov, Poljska 

Žegura, Luka, Trpanj 

1924/25 

Abram, Vladimira, Ljubljana 

Ambrožič, Ivo, Slavina pri Postojni 

Benedik, Janko, Trebinje, Hercegovina 

Brecelj, Bogdan, Gorica 

Chiabov, Maksim, Šibenik 

Černe, Jernej, 

Šmartno v Rožni dolini pri Celju

Del Cott, Rudolf, Trst 

Gjurković, Gjuro, Gradec 

Gregorčič, Richard, Amstetten, Avstrija 

Grošelj, Valentina, Dobje 

Hadžić, Milorad, Kragujevac 

Istenič, Maks, Dobračeva pri Žireh 

Jelić, Branimir, Donji Dolac 

Kac, Lev, Maribor 

Kac, Rudolf, Maribor 

Korošec, Marko, Trst 

Krištof, Boris, Ljubljana 

Kunej, Dušan, Ljubljana 

Lukman, Branko, Šoštanj 

Malenšek, Slavko, Zg� Tuhinj 

Merljak, Božena, Batuje pri Gorici 

Merzel, Ludvik, Loka pri Zidanem Mostu 

Milenković, Jovanka, Kragujevac 

Miškov, Marijan, Šibenik 

Mozetič, Franc, Renče pri Novi Gorici 

Oblak, Stanislav, Vrhnika 

Orel, Vladimir, Javornik 

Paternost, Joško, Šmartno pri Kranju 

Pokorn, Mirko, Ljubljana 

Popek, Alojzij, Logatec 

Pregelj, Mirko, Ljubljana 

Prevec, Slavko, Škofja Loka 

Rakovec, Slavko, Ljubljana 

Rozman, Karel, Planina pri Rakeku 

Sonc, Anton, Železniki 

Travirka, Anton, Petrčani, Zadar 

Vehovc, Jože Lojze, Dol� Logatec 

Vidmar, Roman, Šturje pri Ajdovščini 

Vončina, Niko, Krško 

1925/26 

Berglez, Vladimir, Žiče 

Blumenau, Nada, Herson, Rusija 

Bogdanovič, Vlatko, Žiča, Srbija 

Božjak, Nikola, Dolovo, Banat 

Brašić, Miodrag, Trstenik, Srbija 

Brezigar, Danilo, Doberdob 

Demšar, Ernest, Idrija 

Demšar, Franc, Kranj 

Divjak, Štefica, Ljubljana 

Dular, Alice, Dunaj 

Globočnik, Stana, Ljubljana 

Grapar, Stanislav, Glince pri Ljubljani 

Hafner, Jože, Škofja Loka 

Klepec, Blaženka, Ljubljana 

Klinc, inž. Ladislav, Ljubljana 

Kožuh, Ludvik, Št Ilj pri Mislinjah 

Lavrič, Vito, Gorenja vas pri Logatcu 

Logar, Ivan, Ljubljana 

Majdič, Ante, Kranj 

Milosavljević, Tihomir, Prokuplje, Srbija 

Pavšič, Ivan, Ljubljana 

Persché, Friderik, Ljubljana 

Peršič, Ivan, Celovec 

Podpečan, Ivan, Spodnja Hudinja pri Celju 

Potokar, Leopold, Dobrunje 

Rozman, Marijan, Ljubljana 

Safonov, Aleksije, Belci, Rusija 

Smerdu, Franjo, Gradec 

Stanković, Vladan, Čačak, Srbija 

Stanulovič, Dimitrije, Bočar, Banat 

Svetlič, Marjan, Tržič 

Štrukelj, Antonija, Ljubljana 

Vrščaj, Borut, Trst 

Zaletel, Simon, Retnje pri Tržiču 

1926/27 

Anžlovar, inž. Vlado, Koper 

Bonač, Ivan, Gradec 

Brumen, Franc, Ormož 

Čerček, Viktor, Trst 

Frlan, Franc, Celovec 

Glusić, Anton, Pazin 

Gulić, Vladimir, Kazlje 

Hribar, Miroslav, Ljubljana 

Hubad, Ivan, Toplice pri Novem mestu 

Hudelist, Vinko, Velikovec 

Kaftanič, Božidar, Baška na Krku 

Kalašić, Ivo, Supetar na Braču 

Kambič, Jože, Sodji Vrh pri Sevnici 

Kovačev, Svetozar, Banat, Srbija 

Krisper, Anton, Celje 

Kuralt, Marija, Ljubljana 

Kušar, Valentin, Učak pri sv� Gothardu 

Novak, Franc, Kranj 

Obramič, Rudolf, Zidani Most 

Pintar, Karol, Sv� Duh pri Škofji Loki 

Pogrujc, Stanko, Hajdina pri Ptuju 

Potrč, Otmar, Sv� Urban pri Ptuju 

Pronis Demetris, Pija, Trentino 

Prosen, Boris, Grahovo ob Bači 

Radić, Marko, Vrgorac, Makarska 

Reja, Dušan, Komen 

Savinšek, Baldomir, Ljubljana 

Sevšek, Maksim, Gorica pri Oplotnici 

Spindler, Metod, Celje 

60 

Šobar, Štefan, Gorenje Laze 

Toplak, Lojze, Gradec 

Veljković, Velimir, Surdulica, Srbija 

Visković, Milivoj, Split 

Vrbnjak, Vinko, Ljutomer 

Vuksanović, Stevan, Kuzmin, Srbija 

Zajec, Valentin, Trzin 

Žitko, Jožica, Gorica 

Žitnik, Jožef, Šmarje pri Ljubljani 

1927/28 

Bezlaj, Ciril, Pula 

Cirman, Mirko, Št� Vid nad Ljubljano 

Cunder, Milan, Ljubljana 

De Reggi, Josip, Grahovo 

Debelak, Milan, Šmartno pri Litiji 

Debeljak, Alfonz, Gradec 

Deisinger, Ema, Kamnik 

Dolenc, Vladimir, Koper 

Eherlich, Herbert, Žabnice 

Enis, Josef, Dolina, Poljska 

Kajzelj, Mirko, Ljubljana 

Kokol, Franc, Laško 

Kos, Jože, Šmarje pri Jelšah 

Kozin, Franc, Ljubljana 

Kunc, Boris, Ročinj ob Soči 

Leban, Stana, Trnovo pri Gorici 

Mayr, Julij, Kranj 

Mihelčič, Alojzij, Vavpča vas 

Modrič, Ivan, Zadar 

Pavlov, Borislav, Čenej, Vojvodina 

Pungeršič, Franjo, Škocjan 

Repe, Ludovik, Ljubljana 

Schrotl, Janez, Knittelfeld, Avstrija 

Sterle, Drago, Zelenika 

Stopar, Ludovik, Studenci 

Strmecki, Maksim, Venco pri Korminu 

Šolar, Josip, Kropa 

Špacapan, Avgust, Kormin 

Tancar, Avguštin, Jesenice 

Trstenjak, Matija, Ivanjševci 

Zadnik, Zvezdana, Postojna 

Žnideršič, Anka, Herceg Novi 

1928/29 

Bežek, Božidara, Trnovo pri Ilirski Bistrici 

Bogataj, Jože, Jesenice 

Brinar, Ante, Zibika 

Bukovec, Marjan, Ljubljana

Carević, Niko, Selca, Brač 

Cijan, Davorin, Jurdani, Italija 

Cundrč, Franc, Gorje pri Bledu 

Debevc, Jakob, Glince pri Ljubljani 

Ferfolja, Srečko, Doberdob 

Goedrich, Kurt, Loučky, Češkoslovaška 

Günsberger, Zvonimir, Koprivnica 

Guštin, Zora, Reka 

Horvat, Mirko, Čače ob Zilji 

Hribar, Mirko, Ljubljana 

Hribovšek, Avgust, Motnik 

Iglič, Maks, Sv� Trojica 

Jamšek, Miro, Dolsko 

Klemenčič, Ivo, Dunaj 

Klinc, Erik, Šmarje pri Jelšah 

Korošec, Karl, Dragotinci 

Krasnik, Julij, Nabrežina 

Logar, Joža, Kranj 

Manohin, Ljudmila, Sibir, Rusija 

Megna, Ivan, Arpaia, Italija 

Mejak, Karel, Novo mesto 

Modic, Heliodor, Ljubljana 

Munda, Jože, Ptuj 

Orlandini, Ivo, Brač 

Oršič, Jerko, Dunaj 

Pavlović, Milo, Kruševac, Srbija 

Popadić, Ilija, Pančevo 

Posinković, Ivo, Dol na otoku Hvaru 

Prijatelj, Ana, Kočevje 

Prošek, Zofka, Ljubljana 

Saje, Julij, Novo mesto 

Schusterschitz, Wanda, Trst 

Sentočnik, Albert, Sp� Polskava 

Sinovec, Stjepan, Krapina 

Smodej, Dušan, Velike Lašče 

Smrečnik, Ivo, Ljubljana 

Spindler, Matilda, Celje 

Šerko, Alfred, München, Nemčija 

Šifrar, Leon, Dobrepolje 

Teodorović, Stevan, Pančevo 

Tomažič, Danilo, Maribor 

Verbič, Fran, Ljubljana 

Vombergar, Jože, 

Pšenična Polica piri Cerkljah 

Žnidaršič, Ludvik, Žužemberk 

1929/30 

Benedik, Martin, Kranj 

Benigar, Jože, Ljubljana 

Bračko, Ivan Zlatoust, Celje 

Bricelj, Janez Jernej, Šenčur pri Kranju 

Budak, Josip, Vardište, Bosna 

Cerovac, Peter, Kanal 

Čelešnik, Franc, 

Podkoren pri Kranjski Gori 

Čulević, Ilija, Kavadar 

Dereani, Karmen, Gorica 

Derganc, Franc, Ljubljana 

Dimitrijević, Nada, Sarajevo 

Dobrović, Dušan, Zlosela 

Dolanc, Josip, Hrastnik 

Dujanović, Vladimir, Stara Pazova 

Fischer, Branko, Sv� Pavel pri Preboldu 

Globočnik, Božidar, Ljubljana 

Golob, Angela, Podmelec pri Tolminu 

Hajdinjak, Jože, Bogojina 

Herhort, Josip, Ljubljana 

Jaklič, Josip, Št� Rupert 

Kadrev, Marko, Kapinovo, Bolgarija 

Kalenić, Slavko, Izbište, Banat 

Klasinc, Karel, Pragersko 

Knežević, Anastasij, Knjaževac 

Kolka, Alojzij, Sv� Lenar pri Hrastniku 

Krasnik, Virgil, Nabrežina 

Krečič, Marija, Ustje pri Vipavi 

Kulovic, Tomaž, Radovljica 

Masten, Marina, Kranj 

Mogilnicka, Marija, Buczacz, Poljska 

Perušek, Miljutin, Ljubljana 

Peternel, Franc, Ljubljana 

Piko, Karel, Črna pri Prevaljah 

Pintarič, Ivan, Bogojina v Prekmurju 

Pogačnik, Marijan, Ljubljana 

Popovič, Gligorije, Prilep, Makedonija 

Popović, Bogdan, Gaj, Srbija 

Primožič, Alojzij, Ptuj 

Schollmayer, Kornelij, Škofja Loka 

Šenk, Milan, Jezersko pri Kranju 

Šoštarec, Alojzij, Murska Sobota 

Štravs, Stanislava, Cerkno 

Terseglav, Marjan, Ljubljana 

Urbanija, Vinko, Krajno Brdo 

Visković, Ivo, Gdinj, Hvar 

Vogrinčič, Franc, Tišina 

Vrabič, Marija, Litija 

Zmosko, Georgij, Brest Litowsk, Poljska 

1930/31 

Ankerst, Erich, Maribor 

Benedik, Drago, Trst 

61 

Bloch, Đura, Beočin, Srem 

Ćurković, Milovan, Makarska 

Drudarski, Dušan, Dobrica 

Grmek, Alfonz, Avber pri Sežani 

Herbich, Pavle, Novi Sad 

Horvat, Martin, Muretinci 

Ivaniček, Franjo, Dabci 

Jagodič, Boris, Celje 

Jakac, Dušan, Buzet 

Knaflič, Janja, Ljubljana 

Kohn, Viktor, Đakovo 

Kosin, Milodar, Ljubljana 

Lenče, Peter, Sp� Hudinja pri Celju 

Mal, Miran, Ljubljana 

Marinšek, Leopold, Naklo 

Mikačić, Marko, Split 

Müller, Franc, Domžale 

Müller Petrič, Gustav, Ljubljana 

Novak, Lelja, Idrija 

Oblak, Ciril, Sv� Gregor pri Ortneku 

Ocvirk, Slavko, Bovec 

Pehani, dr. Hubert, Trebnje 

Plesničar, Velebita, Ajdovščina 

Pogačnik, Miro, Ljubljana 

Praunseis, Karel, Dunaj 

Premrov, Bogdan, Gorica 

Rudan, Krsto, Bogomolje, Hvar 

Ruprecht, Hubert, Ljubljana 

Rupreht, Janez, Ljubljana 

Smiljević, Dimitrije, Veles 

Sokolec, Anton, Maribor 

Speiser, Franjo, Bač 

Šonc, Viktor, Kopriva na Krasu 

Štancar, Alojz, Knin 

Šušteršič, Zvonko, Krško 

Tičar, Vekoslav, Ljubljana 

Trampuž, Milan, Pazin 

Turk, Bogomir, Veruda pri Puli 

Vajdič, Alberta, Gradec 

Wolf, Vladimir, Chiopris pri Korminu 

Zupan, Ivka, Ljubljana 

1931/32 

Arko, Anton, Ljubljana 

Ažbe, Marijan, Škofja Loka 

Baraga, Lojze, Przemyśl, Poljska 

Benedik, Stanko, Celovec 

Berensztejn, Antun, Łanowce, Poljska 

Bernik, Karel, Ljubljana 

Bezjak, Anton, Braslovci

Bolè, Leon, Ala, Italija 

Boljka, Olga, Trst 

Cirman, Ida Jela, Solkan pri Gorici 

Držaj, Peter, Stična 

Furlan, Ladislava, Mezzocorona, Italija 

Gabrijelčič, Valentin, Brezje pri Radovljici 

Gartenberg, Izrael, Drohobycz, Poljska 

Goritschnigg, Klotilda, Ljubljana 

Gorjanc, Ila, Škofja Loka 

Janež, Ivan, Dolsko 

Jazbinšek, Jožko, Planina 

Jedlička, dr. Vilko, Zagreb 

Kokl, Julijan, Kranj 

Košak, Edgar, Pula 

Krusić, Walter, Trst 

Lajevec, Stanislav, Ljubljana 

Lenart, Ladislav, Ljubljana 

Luboszycki, Mojżesz Aron, Lodž, Poljska 

Mahorič, Zmagoslav, Mrhovska vas 

Mandl, Andrej, Sv� Barbara v Slov� gor� 

Maraž, Avgust, Gorica 

Maselj, Cirila, Novo mesto 

Matko, Marjan, Dunaj 

Milavec, Karol, Trst 

Miljković, Vladeta, Vranje 

Mušič, Ljuban, Bukovica pri Gorici 

Nežima, Ferdinand, Kamnik 

Oman, Rudolf, Žabnica 

Pečenko, Vladimir, Gorica 

Pesančič, Jankov, Elemir v Srbiji 

Petrič, Lidija, Rovereto, Italija 

Piskernik, Franc, Lepena pri Železni Kapli 

Plut, Stanko, Kranj 

Pohar, Edvard, Celovec 

Potočnik, Miha, Dovje 

Predikaka, Maks, Ribnica na Pohorju 

Preinfalk, Anton, Gradec 

Preiss, Alter, Lodž, Poljska 

Rebec, Alojzij, Miren pri Gorici 

Ronko, Lojze, Cerknica 

Stanek, Leopold, Boračevo 

Staržik, Albert, Zaječar 

Stolfa, Veruša, Sežana 

Šporn, Zdenko, Zadar 

Švent, Zvonimir, Ljubljana 

Trenz, Ferdo, Trška Gora pri Krškem 

Vombergar, Jožko, Cekrlje pri Kranju 

Wisinger, Ladislav, Litija 

Zoichter, Ivan, Razvanje 

Zupanc, Albin, Laško 

1932/33 

Altman, Litman, Lodž, Poljska 

Antonič, Josip, Trst 

Avčin, Marij, Ljubljana 

Bachleda, Jan, Zakopane, Poljska 

Bajželj, Rudolf, Trst 

Banič, Stanko, Brezje pri Senušah 

Banko, Janez, Ljubljana 

Bienias, Anton, Žywiec, Poljska 

Blumental, Lejba, Sokółka, Poljska 

Boh, Alojzij, Kočevje 

Bonča, Štefanija, Ljubljana 

Brenner, Beille, Drohobycz, Poljska 

Briški, Alojz, Šopron, Madžarska 

Čadež, Gvido, Ljubljana 

Debevec, Rozina, Vrhnika 

Derganc, Kazimir, Ljubljana 

Ferjančič, Jožko , Goče pri Vipavi 

Feuerberg, Izak, Drohobycz, Poljska 

Füke, Geza, Dunaj 

Germ, Ruža, Novo mesto 

Gluhinič, Josip, Velika Gorica 

Grilc, Jože, Sv� Benedikt 

Hribar, Zlatica, Praga 

Humar, Zdenka, Koper 

Jamšek, Pavel, Goče pri Vipavi 

Jovanović, R. Petar, Podgorica 

Kirszbaum, Szmul, Lodź, Poljska 

Kleniec, Lajzer, Pabianice, Poljska 

Kopilewicz, Josef , Borysław, Poljska 

Košar, Marjan, Vrhnika 

Kraigher, Sergej, Postojna 

Križman, Marjan, Planina pri Sevnici 

Kušar, Franc, Ljubljana 

Laniak, Jan, Wolanka, Poljska 

Lerner, Paweł, Drohobycz, Poljska 

Lušin, Zdenka, Kamnik 

Markitz, Leopold, Škedenj pri Trstu 

Matajc, Leo, Ljubljana 

Matzelle, Julij, Chicago 

Morgenstern, Ruchel, Nahujowice, Poljska 

Mrmolja, Zdenko, Ajdovščina 

Mrzetich, Emil, Črnomelj 

Muršak, Adolf, Spodnja Voličina 

Nezmeškal, Viljem, Ljubljana 

Novak, Anton, Zbilje, Medvode 

Ofman, Hersz, Lodž, Poljska 

Okuljar, Zdzisław, Krakov 

Ostojič, Teodor, Šibenik 

Ozimič, Lea, Ljubljana 

62 

Pančić, Josip, Bribir, Vinodol 

Primožič, Marica, Št� Jakob v Rožu 

Przedecki, Herman, Lodž, Poljska 

Pušenjak, Vladimir, Maribor 

Rihar, Bernarda, Polhov Gradec 

Roksandić, Ivan, Petrinja 

Rosenberg, Samuel, Lodž, Poljska 

Rozman, Metoda, Velike Lašče 

Rybak, Jakób, Drohobycz, Poljska 

Serajnik, Suzana, Senožeče 

Sliva, Jožef, Ostrava, Češkoslovaška (Češka) 

Smażanowicz, Borys, Lodž, Poljska 

Stegnar, Marjan, Ljubljana 

Szterenfeld, Abram Josef, Piotrków, Poljska 

Turk, Vanda, Ljubljana 

Vidic, Drago, Trbovlje 

Vojska, Vlado, Novo mesto 

Volčjak, Viktor, Virmaše 

Vrćaković, Radivoje, Južni Brod 

Vrtačnik, Marija, Ljubljana 

Wachmann, Mojżesz - Chaim, 

Żurawno, Poljska 

Wagman, Wilhelm, Drohobycz, Poljska 

Wejmer, Jerzy, Sosnowiec, Poljska 

Włoch, Zendel, Chęciny, Poljska 

Wutti, Herbert, Kočevje 

Wygoda, Chaim, Hornitówka, Poljska 

Zelcer, Dawid, Lodž, Poljska 

Žagar, Nada, Gorica 

Žvanut, Franc, Ljubljana 

Žvegelj, Franc, Jesenice 

1933/34 

Ankerst, Hubert, Liberec, Češkoslovaška 

Antauer, Akoš, Tropovci, Murska Sobota 

Arh, Franc Zoran, Ljubljana 

Babić, Milan, Pula 

Bahovec, Srečko Ivanov, Ljubljana 

Barle, Marijan, Slovenske Konjice 

Basz, Tanchum, Lodž, Poljska 

Birnbaum, Wilhelm, Dunaj 

Bojc, Frančiška, Nemška vas pri Ribici 

Breskvar, Kamilo, Trst 

Brumengraber, Markus, 

Drohobycz, Poljska 

Brunengraber, Helena, Drohobycz, Poljska 

Bursztyn, Aron, Lodž, Poljska 

Butara, Antonija, Novo mesto 

Chajes, Wiktor, Skole, Poljska 

Černe, Nada, Tomaj

Černič, Ruža, Ljubljana 

Derganc, Kristijan, Ljubljana 

Dimnik, Rafael, Gorica 

Drljevič, Milutin, Cetinje 

Drobnič, Milan, Logatec 

Eisenstein, Izydor, Lvov, Poljska 

Erker, Jožef, Ljubljana 

Fajnsztajn, Benejon, Lodž, Poljska 

Falbel, Aron, Rozwadow, Poljska 

Feichner, Fritz, Dunaj 

Filipič, Rožica, Dornberk 

Flis, Danica, Nabrežina 

Gabrovšek, Jože, Ljubljana 

Gelbart, Szulem, Lodž, Poljska 

Gertner, Samuel, Hussaków, Poljska 

Gezinič, Karla, Ljubljana 

Głogowski, Mojżesz Maks, Lodž, Poljska 

Goldsztejn, Majer, Lodž, Poljska 

Graubard, Hersz, Bolechów, Poljska 

Gringer, Lejzov, Varšava 

Gruss, Benjamin, Stryj, Poljska 

Grzetič, Alojzij, Trst 

Gutman, Nusen Berysz, Lodž, Poljska 

Hawlina, Herbert, Tržič 

Hochberg, Markus, Mikulińce, Poljska 

Holler, Alfred, Maribor 

Ivančič, Zdenka, Sežana 

Izraelski, Nusen, Lodž, Poljska 

Janša, Vido, Kamnik 

Jerman, Marjan, Mokronog 

Kamermann, Anna Gizela, 

Drohobych, Poljska 

Kapłanski, Mordechaj, Augustów, Poljska 

Kardoš, Janez, Martjanci 

Kemperle, Marica, Češnjice pri Železnikih 

Kenda, Bogomil, Trst 

Kirn, Milan, Sežana 

Kleinbart Schneid, Dawid, Stryj, Poljska 

Knorokowski, Mojżes, Lodž, Poljska 

Kolenc, Martin, Zagorje ob Savi 

Kompare, Minka, Mengeš 

Koren, Alojz, Sv� Martin na Pohorju 

Kos, Ladislava, Idrija 

Krajnc, Josip, Maribor 

Kreps, Ana Emilija, Ivanci 

Lah, Franc, Lož pri Rakeku 

Lapajnar, Danuška, Ljubljana 

Lavrič, Ivo, Stari trg pri Ložu 

Loboda, Vladimir, Radovljica 

Łobsowski, Witold, Zagórze, Poljska 

Lovšin, Jože, Slatnik 

Löw, Blanka, Tatarow, Poljska 

Mahkota, Stanislav, Voklo pri Kranju 

Marčič, Edvard, Gradec 

Medvešek, Adolf, 

Žabja vas pri Novem mestu 

Meiner, Abraham, Szandrowiec, Poljska 

Melzer, Moses, Skała, Poljska 

Mermelstein, Salomon, Drohobycz, Poljska 

Mersel, Fryderyk, Lvov, Poljska 

Mravljak, Dušan, Ljubljana 

Otáhal, Josip, Ljubljana 

Penko, Anton, Trst 

Perne, Hinko, Novo mesto 

Peterlin, Vida, Fara vas 

Petrovič, Eva, Sv� Miklavž nad Laškim 

Pines, Aleksander, Białystok, Poljska 

Pišot, Vaclav, Ljubljana 

Podboj, Janez, Ljubljana 

Podobnik, Jožef, Ljubljana 

Rakuš, Franc, Sv� Barbara v Halozah 

Reiss, Ljudevit, Lvov, Poljska 

Rot, Alojzij, Srpenica, Italija 

Rothdeutsch, Anna, Gornja Lendava 

Rupert, Marija, Beljak 

Schalif, Mozes Mayer, Poljska 

Scheer Schindler, Jechiel, Stryj, Poljska 

Sekolec, Josip, Maribor 

Smrtnik, Alojzija, Innsbruck 

Spies, Dragobert, Leszno, Poljska 

Stare, Dušan, Velike Lašče 

Stebnicki, Bronisław, Lvov, Poljska 

Stergar, Stane, Hotunje pri Ponikvi 

Strasser, Heribert, Ljutomer 

Šentjurc, Marjana, Hrastnik 

Škafar, Ferdo, Bratonci 

Štok, Friderika, Pula 

Tavčar, Rado, Ormož 

Vargazon, Bogomil, Zidani Most 

Varšek, Milan, Ljubljana 

Vesenjak, Jelka, Ljubljana 

Vrtačnik, Kazimir, Ljubljana 

Walland, Margareta, Slovenska Bistrica 

Weiss, Otmar, Ljubljana 

Wittmann, Edward, Lvov, Poljska 

Zgonik, Julij, Tinjan 

Zor, Anica, Ljubljana 

Živec, Stanko, Ljubljana 

1934/35 

Ambrožič, dr. Ivan, Ljubljana 

63 

Bartaky, Zoltan, Liborča, Češkoslovaška 

Bebler, Damjana, Idrija 

Bilbija, Vojin, Skader, Albanija 

Bobič, Bogoljub, 

Stranica pri Slovenskih Konjicah 

Bole, Marija, Ala, Italija 

Borić, Franjo, Dvor 

Borštnar, Marjan, Ljubljana 

Brichta, Zdenko, Županja 

Butaln, Franjo, Maribor 

Cestnik, Ivan, Sv� Jurij ob Taboru 

Čerpes, Oton, Innsbruck 

Debevec, Franc, Železniki 

Dobnikar, France, Linz 

Držaj, Marija, Stična 

Grzetič, Jožica, Trst 

Heim, Hubert, Škedenj pri Trstu 

Herzog, Marijan, Križevci 

Jerina, Pavla, Borovnica 

Jermol, Ladislav, Ljubljana 

Kaić, Branko, Livno 

Kanešič, Fran, Varaždinske toplice 

Kmet, Ivan, Col nad Vipavo 

Koch, Danilo, Prvačina 

Kraguljac, Vladimir, Hrvatska Kostajnica 

Kubović, Julije, Sarajevo 

Majcen, Ivan, Kandija pri Novem mestu 

Milčinski, Lev, Ljubljana 

Pavšič, Ljudmila, Sv� Lovrenc 

Poljanšek, Rado, Žiri 

Ravnikar, Božena, Ljubljana 

Rojc, Alojzij, Ljubljana 

Schweiger, Harold, Ljubljana 

Senegačnik, Justina, Ljubljana 

Slapar, Boleslav, Ljubljana 

Suhadolc, Ana, Ljubljana 

Susmel, Jelka, Reka 

Štibler, Ervin, Činžat pri Fali 

Tavčar, Bojan, Ormož 

Tavčar, Darinka, Litija 

Tokin, Proka, Stari Futog 

Tomić, Ivan, Chicago 

Valenti, Davorin, Ilirska Bistrica 

Vandot, Bojan, Žužemberk 

Vrankar, Pavel, Ljubljana 

Wõdinger, Janez, Skalice pri Konjicah 

Zalokar, Tatjana, Dunaj 

Zidarič, Ivan, Hum 

Žagar, Marija, Morava pri Kočevju 

Župančič, Andrej, Ljubljana 

Županec, Albert, Štrigova, Hrvaška

1935/36 

Arnšek, Janko, Ljubljana 

Azabagić, Sulejman, Tuzla 

Belè, Matilda Kristina, Župeča vas 

Benulič, Drago, Trst 

Bičakčič, Halim, Sarajevo 

Bidovec, Arnold, Trbovlje 

Bognolo, Borislav, Split 

Budič, Zdenko, Ljubljana 

Čermelj, Vlasta, Trst 

Dostal, Marko, Ljubljana 

Engelman, Dušana, Trst 

Foissy, Erna, Gradec 

Gala, Aleksander, Lienz 

Gerbec, Miroslav, Dolegna, Italija 

Geršak, Cirila, Ljubljana 

Gogala, France, Št� Vid nad Ljubljano 

Habe, Alojzija, Gornji Logatec 

Holler, Herbert, Maribor 

Hribernik, Ivan, Celovec 

Hršak, Krunoslava, 

Gorenja Sava pri Kranju 

Južnič, Marijan, Novo mesto 

Kamenov, Emil, Ferdinandov, Bolgarija 

Kamenova, Stefa, Ferdinandov, Bolgarija 

Kartin, Peter, Dunaj 

Kopač, Ivan, Novo mesto 

Korenčan, Andrej, Dunaj 

Kos, Anton, Podsreda 

Kramer, Bogomir, Dunaj 

Krašovec, Franjo, Podgorica 

Kunčev, Kunčo, Haskovo, Bolgarija 

Legat, Helena, Slovenj Gradec 

Maselj, Dušan, Ljubljana 

Milčinski, Janez, Ljubljana 

Morelj, Marjan , Kranj 

Mudravčič, Stanko, Zagreb 

Orehek, Vanda, Zidani Most 

Pavkovič, Branko, Zagreb 

Pestotnik, Krista, Ljubljana 

Pirc, Stanislav, Žimarice 

Pleterski, Miroslav, Ljubljana 

Potočnik, Ana Imelda, Radovljica 

Prezelj, Franc, Ljubljana 

Radulović, Nikola, Sremska Mitrovica 

Reberšak, Franjo, Verače 

Regoršek, Karel, Maribor 

Rojnik, Alojzij, Sp� Grušovlje 

Rotar, Ivo, Litija 

Sadnikar, Nikolaj, Kamnik 

Saje, Vladimir, Semič 

Schweiger, Willfried, Ljubljana 

Slokan, Herman, Trbovlje 

Stadler, Eda, Ljubljana 

Szillich, Marjan, Ljubljana 

Štrukelj, Zofija, Ljubljana 

Šumenjak, Viljem, Ptuj 

Taller, Lujo, Zagreb 

Tivadar, Jožef, Murska Sobota 

Uzumović, Stavra, Djevdjelia 

Vidmar, Boris, Maribor 

Vidmar, Ivan, Jesenice 

Vurnik, Jaromira, Dunaj 

Witine, Ema, Polom 

Zorec, Franc, Ljubljana 

Žakelj, Vladimir, Žiri 

1936/37 

Arnaudov, Petar, Orehovica 

Augustin, Herman, Zenica 

Barliev, Aleksander, Pazardžik, Bolgarija 

Bedjanič, Angela, Ptuj 

Bervar, Marjan, Vinkovci 

Boeva, Anna, Ajtos, Bolgarija 

Bregant, Anica, Kebelj 

Derganc, Viktor, Ljubljana 

Drolc, Adolf, Zagorje ob Savi 

Erzetič, Jožica, Trst 

Georgiev Petrov, Angel, Vraca, Bolgarija 

Georgiev, Nikolov, Provec, Bolgarija 

Gorjanec, Gorazd, Škofja Loka 

Grebenc, Lojze, Ribnica 

Grilc, Marijan, Studenec, Krško 

Grobelnik, Slobodan, Kamnik 

Grobovšek, Maks, Gornji Grad 

Hergen, Tone, Pragersko 

Hernja, Stanko, Ptuj 

Hönigmann, Walter, Stari Log, Kočevje 

Hozjan, Vinko, Odranci, Dolnja Lendava 

Ivkov, Budimir, Stapar 

Janačkov, Georgi, Kalimanica, Bolgarija 

Janež, Josip, Globel, Sodražica 

Janežič, Vekoslav, Ljubljana 

Jurca, France, Vrhnika 

Kaloper, Mate, Zlarin 

Kasper, Karel, Ptuj 

Kitov, Dimitar, Plovdiv, Bolgarija 

Kolev, Nedelko, Haskovo, Bolgarija 

Končan, Oskar, Šoštanj 

Koršič, Marko, Ljubljana 

64 

Kosec, Feliks, Ljubljana 

Košenina, Nada, Vransko 

Kozak, Miklavž, Ljubljana 

Kramberger, Ludvik, Slovenske Gorice 

Lech, Miran Sergij, Tarnopol, Poljska 

Lenart, Franc, Ljubljana 

Luschützky, Dušan, Ljubljana 

Malenšek, Martin, Črmošnjice 

Medved, Artur, Kočevje 

Medved, Ivo, Ptuj 

Mileff, Stanimir, Kosturinci, Bolgarija 

Mozetič, Albin, Solkan 

Možina, Dušan, Brje na Vipavskem 

Mycak, Jaroslaw, 

Dubivci, Stanislavov, Poljska, (Ukrajina) 

Nožarova, Pavlina, Ruse, Bolgarija 

Panajotov, Štefan, Jambol, Bolgarija 

Pelkin, Spas Todorov, Galiče, Bolgarija 

Planinšek, Franc, Smolenja vas 

Polh, Franc, Velenje 

Ponikvar, Rafael, Fara na Blokah 

Popov, Petar, Lopušna, Bolgarija 

Preac, Ivan, Gorišnica 

Predanić, Edi, Krško 

Rizov, Vasil, Varna, Bolgarija 

Röck, Blaž, Šoštanj 

Rožanec, Karlo, Ljubljana 

Sevnik, Srdan, Ljubljana 

Simonič, France, Markovci pri Ptuju 

Skebe, Venčeslava, Črnomelj 

Sliškovič, Zlatko, Sinj 

Starc, France, Kočevje 

Steinberg, Lidija, Ljubljana 

Stojanov, Dimitar, Haskovo, Bolgarija 

Šimnic, Nikolaj, Ljubljana 

Škofič, Peter, Celje 

Štrukelj Zofija, Ljubljana 

Šumenjak, Karl, 

St� Peter Freienstein, Avstrija 

Tabori, Ernest, Sarajevo 

Tajnik, Bojan, Kranj 

Uhryn, Zenon, Sambor, Poljska 

Ulrych, Irena, Steyregg, Avstrija 

Voller, Kristian, Košaki pri Mariboru 

Vrtnik, Janez, Litija 

Wurzinger, Ivan, Maribor 

Zaveršnik, Herbert, Gradec 

Zmazek, Marija, Szeged, Madžarska

1937/38 

Babnik, Polonca, Ljubljana 

Benko, Vladimir, Krško 

Bidovec, Franc, Trbovlje 

Bitenc, Stanko, Kranj 

Bojadžiev, Kalčo, Ugarčin, Bolgarija 

Bregant, Jugoslava, Pečuh, Madžarska 

Buh, Franc, Ljubljana 

Čakalov, Ilija, Varna, Bolgarija 

Dalgičev, Angel, Veliko Trnovo, Bolgarija 

De Monte, Peter, Ljubljana 

Dimitrov, G. Dimiter, Plovdiv, Bolgarija 

Dimitrov, K. Stefan, Varna, Bolgarija 

Dimitrov, Vasiliev Ljuben, 

Radlovci, Bolgarija 

Duh, Andrej, Melinci 

Eftimov, Eftim, Brašljan, Bolgarija 

Falbel, Fani, Rozwadów, Poljska 

Glaesener, Jurij, Izlake 

Greif, Ivan, Sv� Marjeta na Dravskem polju 

Gspan, Marijan, Ljubljana 

Hristov, D. Juli, Radomir, Bolgarija 

Hristov, V. Hristo, Mečka, Bolgarija 

Jagodič, Boris, Ljubljana 

Janev, Dobri Ivanov, Ardino, Bolgarija 

Jocov, Lazar, Vidbol, Bolgarija 

Jordanov, Josif, Dolna Melna, Bolgarija 

Juvan, Vladimir, Ljubljana 

Kekez, Anton, Split 

Kirov, Asen, Vraca, Bolgarija 

Koleka, Georg, Valona, Albanija 

Korsika, Lojze, Ljubljana 

Kosev, Velko, Bogdanovo, Bolgarija 

Košak, Miro, Ljubljana 

Kravos, Vladimir, Trst 

Lampret, Stanko, Stična 

Lesjak, Ladislava, Loka pri Žusmu 

Mačkovšek, Marija, Ljubljana 

Mahnič, Vida, Šabac 

Malinger, Bogdan, Brežice 

Matko, Ivan, Ljubljana 

Mikec, Franc, Zagorje ob Savi 

Miteva Lozanova, Cvetana, 

Somovit, Bolgarija 

Mlinar, Vojnomir, Stara vas, Logatec 

Mosz, Dymitr, Zydaczów, Poljska 

Musek, Ljudevit, Rajhenburg 

Načev, Petkov, Sokolare, Bolgarija 

Nedelkov Todorov, Todor, Vraca, Bolgarija 

Nenov Nanev, Gančo, 

Golobradovo, Bolgarija 

Novak, Joža, Jesenice 

Novak, Miroslav, Trst 

Novkiriški Ivanov, Angel, Vraca, Bolgarija 

Obretenov, Cvetan, Lom, Bolgarija 

Omejec, Viktor, Št� Vid nad Ljubljano 

Parfenjuk, Stefan, Łuczyce, Poljska 

Pejev, Vasil, Vidin, Bolgarija 

Penev, Nedkov, Razgrad, Bolgarija 

Ponov, Nacko, Razgrad Bolgarija 

Popov, H. Nedelko, Dalboki, Bolgarija 

Praper, Cvetko, Mežica 

Puppis, Hubert, Chomutov, Češkoslovaška 

Rudež, Alma, Trst 

Sadnikar, Demeter, Kamnik 

Seljak, Vojnimir, Stara vas, Žiri 

Semkov, Simeon, Sofija, Bolgarija 

Stanev, Dobri, Markovo, Bolgarija 

Stanev, Mihael Josipov, Pleven,Bolgarija 

Stare, Zlatan, Čirčiče, Kranj 

Stefanov, Najden, Brestovo, Bolgarija 

Stefanov, Stefan, Sevlijevo, Bolgarija 

Stojkov, Stojan, Karanovo, Bolgarija 

Stucin, Jožica, Gorica 

Šavelj, Marta, Ribnica 

Šifrer, Tone, Žabnica 

Šuštaršič, Stanka, Ljubljana 

Šušteršič, Vera, Nový Jičín, Češkoslovaška 

Tarzes, Slavka, Breznica pri Žirovnici 

Tavčar, Danilo, Ptuj 

Teodorov, Todor, Vraca, Bolgarija 

Vandot, Branko, Žužemberk 

Vovk, Stanislav, Sv� Jurij ob j�ž� 

Vrečko, Boris, Dubrovnik 

Vuga, Cvetko, Hrenovice pri Postojni 

Windich, Zdenka, Ljubljana 

Zdravič, Emil, Umag 

Žitnik, Milan, Mala Stara vas 

Žiža, Peter, Postojna 

1938/39 

Absec, Anton, Črnomelj 

Atanasov, Stefan, Sevlijevo, Bolgarija 

Bagar, Mirko, Gornji Petrovci 

Banko, Viktor, Strukovci 

Bertalanič, Janez, Krajna pri Murski Soboti 

Bitenc, Stanko, Gorenja Sava pri Kranju 

Bregant, Grozdana, Maribor 

Breznik, Svetozar, Ptuj 

Brezovar, Vladimir, 

65 

Št� Rupert pri Mokronogu 

Bric, Dominik, Dobrova pri Ljubljani 

Butala, Karl, Stari trg ob Kolpi 

Colnarič, Ivan, Žužemberk 

Cvahte, Saša, Podgrad pri Velikovcu 

Černelč, Milan, Dunaj 

Čokan, Tone, Mozirje 

Domitrović, Vinko, Hrastnik 

Ehrlich, Gabrijela, Celovec 

Frank, Stojan, Pobrežje pri Mariboru 

Hanck, Ema, Trbovlje 

Hladnik, Bogdan, Zagorje ob Savi 

Hladnik, Lepold, Žiri 

Hrovat, Dušan, Ljubljana 

Janežič, Božena, Ljubljana 

Jerin, Smiljan, Celje 

Kalčič, Svetozar, Novo mesto 

Kitak, Danica, Rogatec 

Kmet, Majda, Col nad Vipavo 

Kofol, Nada, Čepovan 

Konšek, Ivan, Trojane 

Košuta, Srečko, Sv� Križ pri Trstu 

Košutnik, Boris, Trst 

Kovač, Ludvik, Murska Sobota 

Lazar, Milan, Ljubljana 

Lebar, Radislav, Slovenska Bistirca 

Leskovic, Franc, Ljubljana 

Lokar, Špela, Ljubljana 

Longer, Sava, Ljubljana 

Mazovec, Majda, Ljubljana 

Mešič, Judita, Šmartno pri Litiji 

Miteva Lozanova, Cvetana, Sofija 

Mulaček, Jelena, Maribor 

Novak, Ivan, Ljubljana 

Pajk, Stanislav, Ljubljana 

Pakiž, Marjan, Ribnica 

Plevnik, Stanko, Mislinja 

Polak, M. Mitja, Ormož 

Pregelj, Bazilija, Kranj 

Presl, Janez, Zagorica pri Bledu 

Pučnik, Ivan, Trbovlje 

Röthel, Gerhard, Kočevje 

Rus, Stanislava, Hrib-Loški potok 

Schmidt, Anča, Ljubljana 

Schmidt, Ulrik, Ljubljana 

Slapšak, Marija, Radovljica 

Sluga, Gabrijel, Ljubljana 

Steklasa, Jože, Domžale 

Stojkovič, Marija, Ljubljana 

Stojkovič, Vida, Ljubljana 

Strauss, Emil, Žirovnica pri Radovljici

Stucin, Dušan, Dunaj 

Šalda, Zdenko, Juršinci 

Šentjurc, Ana, Trbovlje 

Štrancar, Tone, Ljubljana 

Ujčič, Marija, Žminj 

Vaněk, Jan, Žiri 

Vodnik, Bogomir, Novo mesto 

Vrhovec, Stana, Horjul 

Vrtačnik, Savo, Ljubljana 

Waschte Visenjak, Zlata, Trst 

Zornada, Josip, Trst 

Zupančič, Jakobina, Višnja Gora 

Žagar, Stanislav, Rudnik 

Žitko, Aleksander, Matenja vas 

1939/40, 

Adamič, Leon, Ljubljana 

Bakota, Matej, Split 

Berke, Ernest, South Bethlehem, ZDA 

Bernard, Marija, Novo mesto 

Betriani, Metka, Ljubljana 

Bolaffiv, Liana, Ljubljana 

Breščak, Ksenija, Maribor 

Cholewa, Ana Marija, Zagreb 

Cigüt, Štefan, Beltinci 

Cujnik, Frančišek, Gradec 

Čebul, Janez, Kamnik 

Čede, Ivan, Ljubljana 

Čik, Rudolf, Breška vas 

Čuček , Jožefa, Pečice, Podsreda 

Del Linz, Marija, Ljubljana 

Delpin, Herma, Strnišče pri Ptuju 

Dobrič, Ljiljana, Ljubljana 

Drobnič, Miroslav, Stranska vas, Grosuplje 

Drvenik, Niko, Ljutomer 

Fistar, Radojka, Ljubljana 

Flis, Dragotin, Blanca 

Friedrich, St. Aleksander, Ljubljana 

Gabruč, Miran, Beljak 

Gomišček, Danilo, Bubnjarci 

Gomzi, Franja, Sevnica ob Savi 

Gostič, Marta, Poljane nad Škofjo Loko 

Grom, Dušan, Novo mesto 

Grošelj, Vid, Ljubljana 

Hadži, Dušan, Ljubljana 

Houdek, Igor, Brno 

Hrovatin, Borut, Ljubljana 

Hrušovar, Gabrijel, Zgornja Hudinja 

Ilaš, Milivoj, Lupoglava 

Janžekovič, Lojze, Celje 

Jarc, Peter, Strahinj 

Jeras, Marija, Ljubljana 

Jerina, Ruža, Smederevska Palanka 

Jeruc, Milena, Ljubljana 

Kambič, Vinko, Metlika 

Kastelic, Ivan, Ljubljana 

Kastrin, Vida, Ljubljana 

Kikelj, Jaroslav, Opčine pri Trstu 

Klavčič, Alojzij, Rabac 

Klun, Majda, Širje nad Zidanim Mostom 

Kocmur, Mihael, Ljubljana 

Korenčan, Alfred, Arad, Romunija 

Koršič, Marjan, Gorica 

Kos, Leon, Ljubljana 

Koser, Borut, Maribor 

Križnik, Nada, Toplice pri Zagorju 

Kudisz, Pavel, Celje 

Luskar, France, Podpeč, Planina pri Sevnici 

Luzar, Sašo, Kočevje 

Malavašič, Rudolf, Vrhnika 

Marič, Franc, Bethlehem, ZDA 

Marin, Ljubomir, Maribor 

Marolt, Ljudmila, Ljubljana 

Menard, Boris, Dunaj 

Miklauc, Rudolf, Ljubljana 

Mosetich, Ana Nuša, Postojna 

Muc, Sonja, Ljubljana 

Musar, Marija, Boštanj 

Nahtigal, Kostja, Gradec 

Neubauer, Raja, Ljubljana 

Novak, Boris, Maribor 

Novak, Stanislav, Škofja Loka 

Ostronič, Alojzij, Vinica pri Črnomlju 

Ozimič, Darinka, Dravograd 

Ozvald, Radivoj, Ljubljana 

Palčič, Branko, Ljubljana 

Paljuh, Hermina, Maribor 

Pavlič, Drago, Ljubljana 

Pečovnik, Dragomir, Šmartno ob Paki 

Pfeifer, Josip, Ljubljana 

Pirec, Ladislav, Židovska pristava 

Pišlerič, Olga, Sp� Hudinja pri Celju 

Platzer, Janez, Šoštanj 

Plej, Anton, Lendava 

Podobnikar, Ivan, Brezje 

Pogačar, Danijela, Ljubljana 

Poznik, Aleksander, Kočevje, Velike Lašče 

Poženel, Majda, Ljubljana 

Puc, Srečko, Sv� Duh na Ostrem vrhu 

Rižner, Cvetana, Ptuj 

Rosina, Mira, Praga 

66 

Satler, Josip, Slovenj Gradec 

Schiffrer, Marjan, Ljubljana 

Sedlar, Ivan , Ljubljana 

Smerdu, Rudolf, Gradec 

Soban, Darinka, Novo mesto 

Spiler, Adolf, Postojna 

Stare, Jožef, Šmartno pri Litiji 

Strmšek, Angela, Studenci pri Mariboru 

Šivic, Albin, Dobro Polje 

Škofič, Dušan, Trst 

Špiler, Adolf, Studenci pri Mariboru 

Špur, Janko, Ljutomer 

Štangl, Branko, Dvor pri Šmihelu, Avstrija 

Štritof, Peter, Ljubljana 

Štrucl, Edmund, Maribor 

Šulgina, Tatjana, Kijev 

Švagan, Alojzij, Gladbeck, Nemčija 

Talanyi, Franc, Murska Sobota 

Tavčar, Marjan, Ljubljana 

Tomše, Danijela, Goriča vas pri Ribnici 

Trtnik, Štefanija, Zadvor pri Ljubljani 

Uršič, Marjan, Ljubljana 

Vanèk, Jurij, Borovlje 

Varl, Bojan, Mokronog 

Verlič, Josip, Ljubljana 

Visenjak, Radim, Ptuj 

Volčjak, Heda, Imotski 

Vrabič, Ivan, Pesje 

Zakrajšek, Velena, Blatna Brezovica 

Žajdela, Franc, Ljubljana 

Žargi, Rado, Dobe, Kostanjevica 

1940/41 

Antauer, Marija, Tropovci 

Avsenik, Branko, Dubrovnik 

Bajec, Viktor, Loka pri Mengšu 

Bartol, Marijan, Ljubljana 

Batič, Anton, Ljubljana 

Beguš, Zorka, Kočevje 

Berce, Alojzij, Čadram 

Berden, Jože, Bogojina 

Berden, Štefan, Bogojina 

Betetto, Milan, Ljubljana 

Bole, Alojzij, Hotunje pri Ponikvi 

Božič, Cveto, Ljubljana 

Brglez, Franc, 

Čadram pri Slovenskih Konjicah 

Brodnik, Cilka, Velike Lašče 

Cepuder, Milan, Stara Loka 

Čeplak, Aleksander, Zagrad, Celje

Čeplak, Franc, Golnik 

Černič, Stanislav, Brdarci, Črnomelj 

Češnovar, Aleksander, Ljubljana 

Čuček, Branivoj, Cirkovce 

Debevec, Mihael, Železniki 

Dečko, Ernest, Celje 

Demšar, Mitja, Ljubljana 

Dernovšek, Janez, Maribor 

Dobnik, Dušan, Slovenj Gradec 

Doganoc, Jože, Velike Lašče 

Dolenc, Darinka, Št� Vid pri Stični 

Drevenšek, Silva, Sv� Marjeta ob Pesnici 

Druškovič, Drago, Slovenj Gradec 

Est, Vanja, Radeče pri Zidanem Mostu 

Ferenčak, Danilo, Laško 

Fettich, Janez, Ljubljana 

Fürst, Bogdan, Šmarje pri Jelšah 

Gašperič, Ana, Magyarovar, Madžarska 

Gomzi, Sonja, Pekel pri Poljčanah 

Grošelj, Anton, Ljubno 

Hanc, Martin, Chicago 

Hladnik, Marjan, Medvode 

Hojan, Janez, Ljubljana 

Hrastnik, Eva, Ljubljana 

Hrovat, Jože, Maribor 

Hrovat, Zdenka, Ormož 

Ivanc, Stane, Velike Lašče 

Jamar, Janez, Ljubljana 

Jančar, Ciril, Visco, Monfalcone 

Janežič, Franc, Braslovče 

Jelenić, Borivoj, Topličica, Budinščina 

Jenkole, Rozi, Hraše pri Smledniku 

Jeras, Jože, Pragersko 

Jerič, Božidar, Ljubljana 

Jurc, Zofija, Sava, Jesenice 

Kamenšek, Janko, Gradec 

Kastelic, Ivan, Ljubljana 

Kavčič, Pavla, Irča vas, Novo mesto 

Kenda, Dunja, Cerknica 

Kenda, Jože, Žužemberk 

Klarič, Zorka, Maribor 

Klemenčič, Sonja, Novo mesto 

Kocutar, Franc, Celovec 

Komar, Marijan, Kranj 

Koren, Srečko, Maribor 

Korošec, Blaž, Dob, Kamnik 

Kovač, Dušan, Jesenice 

Krajnc, Branko, Kranjska Gora 

Krašovec, Franc, Struge pri Kočevju 

Krulc, Boris, Celje 

Kuhar, Rado, Postojna 

Lešničar, Janko, Celje 

Letonja, Pavla, Pobrežje pri Mariboru 

Logar, Zdenko, 

Velike Pavlovice, Češkoslovaška 

Lukan, Mihaela, Koroška Bela 

Majcen, Fedor, Ljubljana 

Majcen, Zdenka, Ptuj 

Marinček, Igor, Celje 

Marinček, Jože, Ljubljana 

Mavec, Terezija, Podlipovica, Litija 

Mesesnel, Julij, Črnomelj 

Mešnik, Dragotin, Ljubljana 

Mihelič, Ladislav, Ljubljana 

Minajev, Oleg, Aleksandrovsk, Rusija 

Mlakar, Rudolf, Zavodna 

Mlaker, Ladislav, Ptuj 

Mozetič, Milena, Gorica 

Müller, Marija, Ljubljana 

Musek, Nada, Sv� Bolfenk pri Središču 

Nanut, Elizabeta, Ljubljana 

Ogrizek, Boris, Maribor 

Oprešnik, Miloš, Šmihel, Novo mesto 

Osana, Zdenko, Ljubljana 

Palčič, Stanko, Dule pri Velikih Poljanah 

Paljk, Mara, Lokavec pri Ajdovščini 

Pavlin, Rudolf, Ljubljana 

Pavlovčič, Milan, Brezovica pri Ljubljani 

Pirkmajer, Vera, Vukovar 

Pistotnik, Karel, Prevalje 

Platovšek, Jožef, Štore pri Celju 

Pochyla, Bojan, Ljubljana 

Podrekar, Franc, Ljubljana 

Polanec, Franc, Poljčane 

Popović, Ilija, Kočani 

Porovne, Franc, Kamnik 

Pörš, Sidonija, Stanjevci, Murska Sobota 

Potočnik, Anton, Boštanj 

Rigler, Francè, Dol� Logatec 

Robič, Vekoslav, Kranjska Gora 

Robida, Jana, Ljubljana 

Rygál, Karel, Mnišek pri Pragi 

Schilhard, Ada, Zagreb 

Sentočnik, Leopold, Maribor 

Simončič, Marija, Škofja Loka 

Sinkovič, Karl, Hotinja vas 

Smej, Jožef, Bogojina 

Spindler, Cirila, Moravci, Ljutomer 

Starkl, Nada, Brežice 

Stritar, Zora, Ptuj 

Strožer, Rudolf, Dunaj 

Šifrar, Vilibald, Podgorica, Dobre Polje 

67 

Škrinjar, Bogomila, Ljubljana 

Šlander, Vera, Kaplja vas, Celje 

Šonlany, Ljudmila, Branjin Vrh 

Štalcer, Branimir, Črnomelj 

Šušterič, Josip, Hotinja vas pri Mariboru 

Tovornik, Jože, Trbovlje 

Trdan, Alojzij, Sušje pri Ribnici 

Trobiš, Smiljan, Kal pri Št� Janžu 

Unger, Gildo, Maribor 

Vagaja, dr. Franc, Ljubljana 

Vodopivec, Vladimir, Ljubljana 

Vovk, Božidar, Škofja Loka 

Vreg, Francè, Ljubljana 

Vrhovnik, Majda, Ljubljana 

Vrisk, Ančka, Krčevina, Maribor 

Vrtovec, Bojan, Žiri 

Weingerl, Vladimir, Otiški Vrh 

Werner, Edita, Vejprty, Češkoslovaška 

Zajc, Alojzij, Žimarice 

Zdolšek, Ivan, Ponikva 

Zdravič, Franc, Kočevje 

Zubalič, Draga, Gornja Radgona 

Zupanič, Veronika, Ljubljana 

Železnik, Bogomila, Trbovlje 

Železnik, Vinko, Poljče pri Lescah 

Žitko, Marij, Ljubljana 

Žolgar, Ivanko, Ljubljana 

1941/42 

Accetto, Bojan, Ljubljana 

Andrašič, Ignacij, Kranj 

Andrijčič, Cvetka, 

Aleksandrovo na otoku Krku 

Anžič, Milica, Ljubljana 

Arko, Branko, Ribnica 

Barle, Gojko, Slovenske Konjice 

Bedenk, Franc, Ljubljana 

Berce, Dušan, 

Špitalič pri Slovenskih Konjicah 

Biber, Milan, Ljubljana 

Bizjak, Ljudmila, Ljubljana 

Bohinjec, Jože, Ljubljana 

Boštjančič, Aleksander, Ljubljana 

Bračko, Zvonimir, Ljubljana 

Brajer, Ciril, Ljubljana 

Brecelj, Vida, Ljubljana 

Bregant, Srdan, Maribor 

Bric, Ivica, Dobrova pri Ljubljani 

Capuder, Danilo, Maribor 

Celestina, Miran, Črnomelj

Cilenšek, Miran, Hrastnik 

Cimerman, Stanislav, Ljubljana 

Cimperšek, Majda , Polzela 

Colja, Mihael, Gorica 

Čadež, Edvard, Ljubljana 

Čadež, Vladimir, Slovenj Gradec 

Čenčič, Viljemina, Selca nad Škofjo Loko 

Čeplak, Sergije, Celje, Zagrad 

Černič, Stazika, Maribor 

Černič, Viljeminca, Selca nad Škofjo Loko 

Černoš, Rajko, Laško 

Čurković, Erazmo, Sinj 

Ćurin, Hrvoje, Split 

Debelak, inž. Jožica, Kovor,Tržič 

Dernovšek, Martina, Dunaj 

Dimnik, Desanka, Maribor 

Dobravc, Helena, Maribor 

Dolenc, Bogdan, Kranj 

Dolinar, Branislava, Ljubljana 

Dolinar, Zlata, Šmihel nad Mozirjem 

Dovč, Roza, Ljubljana 

Dragan, Nada, Ljubljana 

Drovenik, Branko, Ljubljana 

Dujec, Milan, Maribor 

Erjavec, Bogdan, Ljubljana 

Erjavec, Gabrijela, Cerknica 

Erjavec, Milan, Ljubljana 

Fludernik, Franc, Črna pri Prevaljah 

Formazarič, Živa, Ljubljana 

Fortič, Bojan, Idrija 

Gantar, Karel, Zavratec, Idrija 

Gažar, Martina, Ljubljana 

Gerbec, Vera, Slovenske Konjice 

Gerk, inž. Rudolf, Trst 

Gjud, Aleksander, Ljubljana 

Gojanović, Ante, Šibenik 

Gojkovič, Milan, Ljubljana 

Golež, Ludovik, Sv� Kunigunda 

Gračner, Edvard, Ljubljana 

Gradišek, Mirko, Ljubljana 

Gregorič, Alojzij, Nadlesk 

Gregorič, Leopold, Prvačina 

Gruden, Leon, Unec 

Gunde, Milan, Novo mesto 

Habermuth, Borut, Maribor 

Heidegger, Adolf, Ljubljana 

Herman, Silvester, Ljubljana 

Hmelak, Vinko, Maribor 

Hočevar, Miran, Ljubljana 

Hodalič, Milan, Ljubljana 

Hoenigman, Ivan, Babno Polje 

Hofman, Harald, Sarajevo 

Humar, Leopold, Gorica 

Jakše, Alojzij, Rašica, Kočevje 

Jančar, Jože, Žalna 

Janžekovič, Bogdan, Maribor 

Jelen, Janez, Podpeca, Dravograd 

Jenčič, Anton, Ptuj 

Jenko, Vilibald, Krašnja 

Jenšterle, Janez, Trbovlje 

Jereb, Boris, Maribor 

Jerele, Matilda, Ljubljana 

Jerman, France, Črnomelj 

Jeza, Franc, Sp Hajdina pri Ptuju 

Jugovec, Edvard, Maribor 

Jurko, Stanko, Celje 

Juvan, Radoslav, Ljubljana 

Juvan, Vera, Ljubljana 

Južnič, Gojmir, Novo mesto 

Kambič, Janez, Klošter 

Kanduč, Jože, Velike Lipljene 

Kardelj, Bojan, Ljubljana 

Kastelic, Gabriel, Ljubljana 

Kenda, Vladimira, Sp� Idrija 

Kesić, Franko, Ljubljana 

Kimovec, Franc, Glinje pri Kamniku 

Klemenc, Draga, Rakovnik pri Sori 

Klobčič, Dušan, Ljubljana 

Kogoj, Jurij, Ljubljana 

Kolenc, Edo, Sava 

Kolenc, Marko, Dravograd 

Komel, Darinka, Novi Kot 

Kos, Adolf, Celje 

Kos, Milenko, Sarajevo 

Kotnik, Silva, Guštanj 

Kotnik, Zofija Sonja, Ljubljana 

Kovačič, Julij, Vojnik, Celje 

Kovačič, Marta, Sv� Križ pri Litiji 

Kramberger, Rafaela, Mokronog 

Kruhme, Ernest, Ljubljana 

Kuhar, Blaženka, Ljubljana 

Kump, Dušan, Zagreb 

Kveder, Jožef, Ljubljana 

Lakner, Edo, Celje 

Lamut, Anica, Čatež ob Savi 

Lasič, Zoran, Volčja Draga 

Lasič, Živojin, Ormož 

Lavrič, Anton, Dunaj 

Legiša, Ladislav, Gorica 

Lenček, Boris, Radomlje 

Lessmann, Erika, 

Bad Wörishofen, Mindelheim, Nemčija 

68 

Levaj, Avgust, Pučišće, Brač 

Levičar, Jože, Ljubljana 

Levstek, Ivan, Sodražica 

Likar, Ernestina, Rakek 

Lisul, Boško, V� Kikinda 

Lotrič, Hinko, Ljubljana 

Luschützky, Andrija, Ljubljana 

Magister, Janez, Ljubljana 

Majer, Jože, Ljubljana 

Makar, Dragica, Metlika 

Makuc, Landa, Radvanje pri Mariboru 

Marinič, Bogdan, Maribor 

Maršič, Zdenka, Kamnik 

Martinc, Anton, Ljubljana 

Mastnak, Ciril, Celje 

Mavrič, Zorka, Maribor 

Medven, Matilda, Ljubljana 

Mencinger, Jelena, Radovljica 

Mezek, Radoslav, Ljubljana 

Miklavčič, Milan, Ljubljana 

Minatti, Vilko, Slovenske Konjice 

Mlajev, Jože, Ljubljana 

Molk, Janko, Ljubljana 

Novak, Peter, Ljubljana 

Novak, Rajko, Celje 

Novoselsky, Olga, Artvin, Turčija 

Pavlič, Pavel, Ljubljana 

Pavličič, Jožef, Vuzmetinci, Ormož 

Peček, Dušan, Ptuj 

Perera, Ruža, Vela Luka, Korčula 

Perera, Stela (Ester), Split 

Pertot, Vlasta, Ptuj 

Pertot, Vojteh, Maribor 

Pestotnik, Božena, Ljubljana 

Petančič, Milan, Brežice 

Petek, Savo, Brežice 

Peterlin, Vera, Ljubljana 

Petrovčič, Jožef, Borovnica 

Pilhar, Ljudmila, Ljubljana 

Pirnat, Zlata, Ljubljana 

Pivk, Frančiška, Zaplana, Vrhnika 

Pleterski, Janko, Maribor 

Plevel, Janez, Ljubljana 

Pogačar, Ana, Kranj 

Polak, Anton, Št� Vid pri Stični 

Poljšak, Zoran, Vrbje 

Pregelj, Srečko, Ljubljana 

Primic, Rado, Prosek pri Trstu 

Puhar, Ivo, Ljubljana 

Pungerčič, Marjan, Novo mesto 

Rabič, Adolf, Ljubljana

Rebec, Radoslav, Sv� Peter na Krasu 

Ribič, Janko, Pobrežje 

Rogelj, Anton, Sadinja vas, Žužemberk 

Rožič, Ivan, Studenci pri Mariboru 

Rusjan, Aleksander, Ljubljana 

Rutar, Radoslav, Trbovlje 

Sancin, Dimitrij, Trst 

Sancin, Saša, Škedenj, Trst, 

Savinšek, Jakob, Kamnik 

Semkova, Jordana, Skravena, Bolgarija 

Sfiligoj, Vera, Gorica 

Sirk, Albin, Sv� Martin v Kojskem 

Skrt, Bogomil, Sv� Lucija ob Soči 

Slanovic, Saša, Ljubljana 

Soban, Dušan Julij, Prevorje 

Sovdat, Sonja, Ljubljana 

Srebrnič, Gabrijela, Ravnica pri Gorici 

Supan, Nada, Verd 

Šaldar, Franc, Ljubljana 

Šalehar, Franc, Ljubljana 

Šilc, Milan, Ljubljana 

Šimunič, Bogdan, Split 

Šinigoj, Miloš, Kamnik 

Škodnik, Stojan, Kočevje 

Škofič, Srečko, Slovenska Bistrica 

Šober, dr. Marjan, Visco, Italija 

Štular, Dominik, Novo mesto 

Šturm, Marjan, Litija 

Šturm, Radoslav, Maribor 

Šumak, Franc, Ljutomer 

Tavzes, Žarko, Ljubljana 

Tinta, Ivanka, Novo mesto 

Tomažič, Dušan, Maribor 

Tomažič, Ferdinanda, Ljubljana 

Tome, Viktorija, Ljubljana 

Tomšič, Ivica, Ljubljana 

Topolšek, Božidar, Gradec pri Litiji 

Trampuž, Miloš, Temenica 

Trobec, Helena, Nabrežina 

Trstenjak, Vlasta, Slovenske Konjice 

Turšič, Dragomir, Ljubljana 

Ujčič, Vekoslava, Ljubljana 

Vadnal, Tatjana, Ljubljana 

Vagaja, Josip, Ljubljana 

Vardjan, Marlenka, Lož 

Vasič, Marjeta, Novo mesto 

Virk, Beno, Guštanj 

Visinger, dr. Mirko, Dunaj 

Vodopivec, Milena, Sv� Križ pri Litiji 

Vratuša, dr. Anton, Dolnji Slaveči 

Vrečar, Franc, Snebrje 

Vrhovec, Ivan, Dragomer 

Vrisk, Majda, Maribor 

Vrščaj, Dušan, Sevnica ob Savi 

Zajc, Jože, Mala Loka pri Ihanu 

Zalar, Vladimir, Šoštanj 

Zorec, Matilda, Stična 

Zubatič, Janko, Ljubljana 

Zuccon, Petar, Medulin pri Puli 

Zupan, Gojmir, Ljubljana 

Zupančič, Darinka, Ljubljana 

Žigon, Ivanka, Metlika 

1942/43 

Ambrožič, Uroš, Ljubljana 

Andlovic, Jože, Ljubljana 

Batič, Rozalija, Slovenj Gradec 

Chraska, Jan Brahoslaw, Ljubljana 

Černe, Terezija, Ljubljana 

Drobnič, Janez, Ljubljana 

Držaj, Saša, Planina pri Rakeku 

Erzin, Jiřina, Ljubljana 

Est, Mladen, Ljubljana 

Fatur, Viktorija, Ljubljana 

Friedrich, Nada Marija, Ljubljana 

Gerlovič, Franc, Brežice 

Golobič, Nives, Ljubljana 

Gosak, Meta, Ptuj 

Grum, Marija, Mali Lipoglav 

Hojs, France, Ljubljana 

Horvat, Jože, Gabrnik-Sv� Lovrenc v 

Slovenskih goricah, pri Ptuju 

Hribar, Jože, Ljubljana 

Hribar, Marija, Ponova vas 

Hübscher, Franc, Ljubljana 

Jančar, Marija, Žalna 

Jeraj, Edvard, Ljubljana 

Jež, Marija, Žiri 

Kajzelj, Marta, Novi Sad 

Knaflič, Nevenka, Ljubljana 

Kobav, Aleksandra, Ljubljana 

Kogej, Vida, Planina pri Rakeku 

Koroša, Joško, Veržej pri Ljutomeru 

Kostnapfel, Janko, Ljubljana 

Kozoglav, Ivan, Ljubljana 

Kramolc, Nikolaj, Št� Vid nad Ljubljano 

Križaj, Miroslav, Zagorje 

Kummer, Frančiška Milena, 

Št� Vid pri Stični 

Kump, Štefka, Ljubljana 

Lavrič, Draga, Rogaška Slatina 

69 

Likar, Mihael, Ljubljana 

Lojk, Marjeta, Ljubljana 

Majcen, Živka, Ljubljana 

Maligoj, Roman, Mengeš 

Marčan, Rado, Brežice 

Marinič, Jože, Ljutomer 

Marinko, Peter, Ljubljana 

Masle, Sonja, Ljubljana 

Mavec, Pavla, Ig pri Ljubljani 

Mesar, Roza, Ljubljana 

Mikuletič, Frančiška, Ptuj 

Mlinar Cigale, Marijan, Maribor 

Mrak, Danica, Kočevje 

Müller, Dušan, Ljubljana 

Novak, Bogomil, Vransko 

Novak, Jakob, Ljubljana 

Novak, Krista, Zagreb 

Omladič, Vidojka, Ljubljana 

Oražem, Sava, Ljubljana 

Pahor, Olga, Ljubljana 

Pirc, Bogomil, Ljubljana 

Pirš, Majda, Trbovlje 

Plivelič, Jolanda, Ljubljana 

Prusnik, Irena, Ljubljana 

Rožanc, Benjamin, Lož 

Rožanec, Jože, Ljubljana 

Rus, Jože, Ljubljana 

Rustja, Branko, Lesce 

Sancin, Ana Marija, Trst 

Sancin, Josip, Servola 

Sfiligoj, Dušan, Ljubljana 

Slapar, Helena, Ljubljana 

Smerkolj, Silva, Ljubljana 

Stritar, Amalija, Breg pri Zidanem Mostu 

Stupica, Marija, Mošnje pri Radovljici 

Sušnik, Martin, Ljubljana 

Škof, Zdenka, Vuzenica 

Škrabar, Danica, Nova vas, Maribor 

Škrl, Bojan, Ljubljana 

Špendl, Hinko, Št� Ilj pod Turjakom 

Štoka, Boris, Trst 

Štrukelj, Anka, Vipava 

Tabor, Ludovik, Ljubljana 

Tajnšek, Marjan, Sv� Pavel pri Preboldu 

Tekavčič, Bogdan, Kranj 

Turk, Roza, Ljubljana 

Uršič, Stanislav, Bače pri Beljaku 

Vagaja, dr. Franc, Ljubljana 

Vendramin, Dragica, Sv� Lenart, Laško 

Vene, Stojan, Mokronog 

Veter, Igor, Ljubljana

Vidmar, Marjan, Maribor 

Višner, Mirko, Jesenice 

Vitrih, Franc, Lož 

Zajc, Jadranka, Ljubljana 

Zajiček, Jože, Ljubljana 

Žel, Anton, 

Sv� Ana v Slovenskih goricah pri Ptuju 

Žiger, Nadislav, Murska Sobota 

1943/44 

Albreht, Anton, Kamnik 

Arsenjuk, Anton, Maribor 

Barič, Franc, Ljubljana 

Bartol, Zdenka, Virje, Gjurgjevac 

Belič, Srečko, Ljubljana 

Berglez, Srečko, Ljubljana 

Birsa, Mirko, Dolnja Lendava 

Bonač, Vladimir, Ljubljana 

Borisov, Peter, Ljubljana 

Božič, Damjana, Celje 

Bračko, Stanislav, Ljubljana 

Brandsteter, Marjan, Ljubljana 

Breceljnik, Viljem, Ljubljana 

Brečko, Zlatka, Zidani Most 

Breznik, Napoleon, Ljubljana 

Brumat, Franc, Versa pri Gorici 

Bujas, Drago, Šibenik 

Capuder, Cveta, Ljubljana 

Capuder, Gabrijel, Maribor 

Cenčič, Franc, Ljubljana 

Cerar, Vladimir, Zagreb 

Cetin, Franc, Št� Vid pri Stični 

Čermak, Milada, Ljubljana 

Črepinko, Zlatislava, Maribor 

Derenda, Martin, Zagorje 

Dermaša, Gabrijela, Ljubljana 

Dobeic, Marija, Ljubljana 

Fajdiga, Darja, Škofja Loka 

Fakin, Marija, Ribnica 

Flis, Olga, Dunaj 

Furlan, Antonija, Gorica 

Gerbec, Vida, Trst 

Germek, Žarko, Ljubljana 

Gorenc, Ladislava, Ljubljana 

Grampovčan, Antonija, Ljubljana 

Grčar, Jelena, Ljubljana 

Hafner, Andrej, Škofja Loka 

Hlebec, Ladislav, Ljubljana 

Hönigsman, Zvonimir, Maribor 

Hrovat, Anica, Novi Sad 

Jamnik, Tatjana, Ljubljana 

Janežič, Aleksander, Ljubljana 

Jelenc, Nada, Ljubljana 

Jerebič, Franc, Ljubljana 

Jerše, Marjan, Naklo pri Kranju 

Jeršek, Milena, Ljubljana 

Jež, Franc, Ljubljana 

Jurca, Marjan, Ljubljana 

Kalčič, Jože, Ljubljana 

Kambič, Marjan, Ljubljana 

Kansky, Aleksej, Ljubljana 

Kastelic ,Janez, 

Hrastov Dol, Šentvid pri Stični 

Kobal, Mara, Maribor 

Kobal, Vladimir, Ljubljana 

Kobilica, Janez, Ljubljana 

Kocjan, Vekoslav, Ljubljana 

Kogoj, Miloš, Bilje pri Gorici 

Kos, Marija Sonja, Ljubljana 

Kovačič, Jože, Mokronog 

Kozak, Vlasta, Ljubljana 

Krautberger, Eva, Praga 

Krautberger, Iva, Praga 

Kravanja, Milan, Ljubljana 

Kryžanowski, Ivan, Ljubljana 

Kuhar, Majda, Ljubljana 

Kunej, Zofija, Selnica ob Dravi 

Lapajne, Aleš, Ljubljana 

Lappain, Lea, Metlika 

Leban, Henrik, Vrhnika 

Lešnjak, Melanija, Banja Loka pri Kočevju 

Letonja, Ludvik, Ljubljana 

Lobe, Franc, Zagradec 

Logar, Mojmir, Vel� Pavlovice 

Makovec, Ljuba, Dravograd 

Medveš, Marija, Idrija 

Megler, Mihael, Ljubljana 

Mehle, Andrej, Ljubljana 

Michler, Helena, Vrhnika 

Mikyška, Vladimir, Ljubljana 

Minatti, Ivan, Slovenske Konjice 

Mlakar, France, Horjul 

Mravljak, Alenka, Maribor 

Muraus, Marija, Maribor 

Nabernik, Jože, Ljubljana 

Nebec, Karel, Škofljica 

Nikolić, Miroslav, Šibenik 

Novak, Stanko, Medvode 

Ogrizek, Franc, Stojno selo 

Omahen, Miloš, Krško 

Paljuh, Marko, Maribor 

70 

Pavlica, Marija Dušana, 

Petanjci pri Tišini, Murska Sobota 

Pecinić, Miroslava, Priština 

Pirc, Nasta, Ljubljana 

Pirkmayer, Bojan, Ptuj 

Pleško, Franc, Kozarje 

Podgornik, Zdenka, Ljubljana 

Pogačar, Cirila, Kranj 

Polgár, Liselotte, Zagreb 

Požar, Silva, Ljubljana 

Primic, Demetrij, Prosek 

Pucher, Uršula, Ljubljana 

Ravnikar, Ruža, Ljubljana 

Remškar, Marija, Ljubljana 

Rojina, Miroslav, Ljubljana 

Rõssmann, Uroš, Ljubljana 

Rostohar, Ivan, Ljubljana 

Rovan, Roman, Kočevje 

Rožanec, Milan, Ljubljana 

Rumpret, Franc, Krško 

Rutar, Marjan, Jesenice 

Sadar, Marjan, Celje 

Sajovic, Tatjana, Celje 

Sark, Tatjana, Ljubljana 

Schriefl, Ivan, Ljubljana 

Sclavnich, Lucijan, Vilež pri Gorici 

Sedlák, Ružena, Ljubljana 

Skulj, Iztok, Ljubljana 

Snoj, Ivana, Ljubljana 

Stojkovič, Janez, Ljubljana 

Strnad, Valerija, Ljubljana 

Suhadolc, Marjeta, Ljubljana 

Širca, Anton, Ljubljana 

Šiška, Marija, Krško 

Šubic, Branko, Poljane nad Škofjo Loko 

Tratnik, Stanko, Dolenja vas pri Cerknici 

Trtnik, Aleksander, Ljubljana 

Tuma, Milan, Krško 

Turnšek, Oskar, Gradec 

Urbančič, Vladimir, Gor� Logatec 

Vatovec, Rajko, Maribor 

Vizjak, Marko, Ljubljana 

Vončina, Marija, Idrija 

Vozel, Justina, Turjak 

Vrhovec, Anton, Ljubljana 

Zalta, Makso, Ljubljana 

Zrimc, Rudolf, Ig pri Ljubljani 

Žajdela, Anton, Ljubljana

Abecedni seznam imatrikuliranih 


1919–1943 

Abram, Vladimira, Ljubljana 59 

Absec, Anton, Črnomelj 65 

Accetto, Bojan, Ljubljana 67 

Adamič, Leon, Ljubljana 66 

Ahčin, Marjan, Ljubljana 59 

Albrecht, Vinko, Logatec 59 

Albreht, Anton, Kamnik 70 

Aleksandrović, Krum, Kočane 58 

Altman, Litman, Lodž, Poljska 62 

Ambrožič, dr. Ivan, Ljubljana 63 

Ambrožič, Ivo, Slavina pri Postojni 59 

Ambrožič, Uroš, Ljubljana 69 

Andlovic, Jože, Ljubljana 69 

Andrašič, Ignacij, Kranj 67 

Andrijčič, Cvetka, 

Aleksandrovo na otoku Krku 67 

Ankerst, Erich, Maribor 61 

Ankerst, Hubert, Liberec, Češkoslovaška 62 

Antauer, Akoš, Tropovci, Murska Sobota 62 

Antauer, Marija, Tropovci 66 

Antonič, Josip, Trst 62 

Anžič, Milica, Ljubljana 67 

Anžlovar, inž. Vlado, Koper 60 

Arh, Franc Zoran, Ljubljana 62 

Arko, Anton, Ljubljana 61 

Arko, Branko, Ribnica 67 

Arko, Vencelj, Šmartno pri Litiji 58 

Arnaudov, Petar, Orehovica 64 

Arnšek, Janko, Ljubljana 64 

Arsenjuk, Anton, Maribor 70 

Atanasov, Stefan, Sevlievo, Bolgarija 65 

Avčin, Marij, Ljubljana 62 

Avgustin, Herman, Zenica 64 

Avsenik, Branko, Dubrovnik 66 

Azabagić, Sulejman, Tuzla 64 

Ažbe, Marijan, Škofja Loka 61 

Babić, Milan, Pula 62 

Babnik, Polonca, Ljubljana 65 

Bachleda, Jan, Zakopane, Poljska 62 

Bagar, Mirko, Gornji Petrovci 65 

Bahovec, Srečko, Ivanov, Ljubljana 62 

Bajec, Viktor, Loka pri Mengšu 66 

Bajželj, Ivan, Završje pri Poreču 58 

Bajželj, Rudolf, Trst 62 

Bakota, Matej, Split 66 

Banič, Stanko, Brezje pri Senušah 62 

Banko, Janez, Ljubljana 62 

Banko, Viktor, Strukovci 65 

Baraga, Lojze, Przemyśl, Poljska 61 

Barič, Franc, Ljubljana 70 

Barle, Gojko, Slovenjske Konjice 67 

Barle, Marijan, Slovenske Konjice 62 

Barliev, Aleksander, Pasarđik, Bolgarija 64 

Bartaky, Zoltan, Liborča, Češkoslovaška 63 

Bartol, Marijan, Ljubljana 66 

Bartol, Zdenka, Virje, Gjurgjevac 70 

Bassin, Rajner, Vipava 58 

Basz, Tanchum, Lodž, Poljska 62 

Batič, Anton, Ljubljana 66 

Batič, Rozalija, Slovenj Gradec 69 

Bebler, Damjana, Idrija 63 

Bedenk, Franc, Ljubljana 67 

Bedjanič, Angela, Ptuj 64 

Bedjanić, Milutin, Sarajevo 59 

Beguš, Zorka, Kočevje 66 

Belé, Matilda-, Kristina, Župeča vas 64 

Belič, Srečko, Ljubljana 70 

Benčina, Ludovik, Trst 59 

Benedik, Drago, Trst 61 

Benedik, Janko, Trebinje, Hercegovina 59 

Benedik, Martin, Kranj 61 

Benedik, Stanko, Celovec 61 

Benigar, Jože, Ljubljana 61 

Benko, Vladimir, Krško 65 

Benulič, Drago, Trst 64 

Benzia, Josip, Pag 58 

Berce, Alojzij, Čadram 66 

Berce, Dušan, 

Špitalič pri Slovenskih Konjicah 67 

Berden, Jože, Bogojina 66 

Berden, Štefan, Bogojina 66 

Berensztejn, Antun, Łanowce, Poljska 61 

Bergel, Franc, Vrba, Radovljica 59 

Berglez, Srečko, Ljubljana 70 

Berglez, Vladimir, Žiče 60 

71 

Tea Anžur 

Berke, Ernest, South Bethlehem, ZDA 66 

Bernard, Marija, Novo mesto 66 

Bernik, Karel, Ljubljana 61 

Bertalanič, Janez, 

Krajna pri Murski Soboti 65 

Bervar, Marjan, Vinkovci 64 

Betetto, Milan, Ljubljana 66 

Betriani, Metka, Ljubljana 66 

Bezić, Josip, Grohote, Šolta 58 

Bezić, Luka, Grohote, Šolta 58 

Bezjak, Anton, Braslovci 61 

Bezlaj, Ciril, Pula 60 

Bežek, Božidara, 

Trnovo pri Ilirski Bistrici 60 

Bežek, Josip, Škofja Loka 58 

Biber, Milan, Ljubljana 67 

Bičakčič, Halim, Sarajevo 64 

Bidovec, Arnold, Trbovlje 64 

Bidovec, Franc, Trbovlje 65 

Bienias, Anton, Žywiec, Poljska 62 

Bilbija, Vojin, Skader, Albanija 63 

Birnbaum, Wilhelm, Dunaj 62 

Birsa, Mirko, Dolnja Lendava 70 

Bitenc, Maks, Čaplje, Bosna 58 

Bitenc, Stanko, Gorenja Sava pri Kranju 65 

Bizjak, Ljudmila, Ljubljana 67 

Bloch, Đura, Beočin, Srem 61 

Blumenau, Nada, Herson, Rusija 60 

Blumental, Lejba, Sokółka, Poljska 62 

Bobič, Bogoljub, 

Stranica pri Slovenskih Konjicah 63 

Boeva, Anna, Aytos, Bolgarija 64 

Bogataj, Jože, Jesenice 60 

Bogdanovič, Vlatko, Žiča, Srbija 60 

Bognolo, Borislav, Split 64 

Boh, Alojzij, Kočevje 62 

Bohinjec, Jože, Ljubljana 67 

Bojadžiev, Kalčo, Ugarčin, Bolgarija 65 

Bojc, Frančiška, Nemška vas pri Ribnici 62 

Bolaffiv, Liana, Ljubljana 66 

Boldirev, Vladimir, Uralsk, Rusija 59 

Bole, Alojzij, Hotunje pri Ponikvi 66 

Bolé, Leon, Ala, Italija 62

Bole, Marija, Ala, Italija 63 

Boljka, Olga, Trst 62 

Bonač, Ivan, Gradec 60 

Bonač, Vladimir, Ljubljana 70 

Bonča, Štefanija, Ljubljana 62 

Borić, Franjo, Dvor 63 

Borisov, Peter, Ljubljana 70 

Borodin, Spiridon, Odesa, Rusija 58 

Borštnar, Marjan, Ljubljana 63 

Boštjančič, Aleksander, Ljubljana 67 

Božič, Cveto, Ljubljana 66 

Božič, Damjana, Celje 70 

Božjak, Nikola, Dolovo, Banat 60 

Bračko, Ivan Zlatoust, Celje 61 

Bračko, Stanislav, Ljubljana 70 

Bračko, Zvonimir, Ljubljana 67 

Brajer, Ciril, Ljubljana 67 

Brandsteter, Marjan, Ljubljana 70 

Brandstetter, Fran, Ljubljana 59 

Brašić, Miodrag, Trstenik, Srbija 60 

Brecelj, Bogdan, Gorica 59 

Brecelj, Vida, Ljubljana 67 

Breceljnik, Viljem, Ljubljana 70 

Brečko, Zlatka, Zidani Most 70 

Bregant, Anica, Kebelj 64 

Bregant, Grozdana, Maribor 65 

Bregant, Jugoslava, Pečuh, Madžarska 65 

Bregant, Marijan, Podgora pri Gorici 59 

Bregant, Srdan, Maribor 67 

Brence, Ivo, Šmartno pri Gr� Gradu 58 

Brenner, Beille, Drohobycz, Poljska 62 

Breskvar, Kamilo, Trst 62 

Breščak, Ksenija, Maribor 66 

Brezigar, Danilo, Doberdob 60 

Breznik, Napoleon, Ljubljana 70 

Breznik, Svetozar, Ptuj 65 

Brezovar, Vladimir, 

Št� Rupert pri Mokronogu 65 

Brglez, Franc, 

Čadram pri Slovenskih Konjicah 66 

Bric, Dominik, Dobrova pri Ljubljani 65 

Bric, Ivica, Dobrova pri Ljubljani 67 

Bricelj, Janez Jernej, Šenčur pri Kranju 61 

Brichta, Zdenko, Županja 63 

Brinar, Ante, Zibika 60 

Briški, Alojz, Šopron, Madžarska 62 

Brodnik, Cilka, Velike Lašče 66 

Brumat, Franc, Versa pri Gorici 70 

Brumen, Franc, Ormož 60 

Brumengraber, Markus, 

Drohobycz, Poljska 62 

Brunengraber, Helena, 


Budak, Josip, Vardište, Bosna 61 

Budič, Zdenko, Ljubljana 64 

Buh, Franc, Ljubljana 65 

Bujas, Drago, Šibenik 70 

Bujas, Milan, Šibenik 58 

Bukovec, Marjan, Ljubljana 60 

Bursztyn, Aron, Lodž, Poljska 62 

Butala, Karl, Stari trg ob Kolpi 65 

Butaln, Franjo, Maribor 63 

Butara, Antonija, Novo mesto 62 

Capuder, Cveta, Ljubljana 70 

Capuder, Danilo, Maribor 67 

Capuder, Gabrijel, Maribor 70 

Carević, Niko, Selca, Brač 61 

Celestina, Miran, Črnomelj 67 

Cenčič, Franc, Ljubljana 70 

Cepuder, Milan, Stara Loka 66 

Cerar, Vladimir, Zagreb 70 

Cerovac, Peter, Kanal 61 

Cerowski Galjuf, Vlatko, 

Grubišno Polje 58 

Cestnik, Ivan, Sv� Jurij ob Taboru 63 

Cetin, Franc, Št� Vid pri Stični 70 

Chajes, Wiktor, Skole, Poljska 62 

Chiabov, Maksim, Šibenik 59 

Cholewa, Ana Marija, Zagreb 66 

Chraska, Jan Brahoslaw, Ljubljana 69 

Ciber, Franjo, Novo mesto 58 

Cigüt, Štefan, Beltinci 66 

Cijan, Davorin, Jurdani, Italija 61 

Cilenšek, Miran, Hrastnik 68 

Cimerman, Stanislav, Ljubljana 68 

Cimperšek, Majda, Polzela 68 

Cirman, Ida Jela, Solkan pri Gorici 62 

Cirman, Marko, Št� Vid nad Ljubljano 60 

Colja, Mihael, Gorica 68 

Colnarič, Ivan, Žužemberk 65 

Cujnik, Frančišek, Gradec 66 

Cunder, Milan, Ljubljana 60 

Cundrč, Franc, Gorje pri Bledu 61 

Cvahte, Saša, Podgrad pri Velikovcu 65 

Čadež, Edvard, Ljubljana 68 

Čadež, Gvido, Ljubljana 62 

Čadež, Vladimir, Slovenj Gradec 68 

Čakalov, Ilija, Varna, Bolgarija 65 

Čebohin, Ljudevit, Hrpelje (Volosko) 58 

Čebul, Janez, Kamnik 66 

72 

Čebulj, Danimir, Radovljica 58 

Čede, Ivan, Ljubljana 66 

Čelešnik, Franc, 

Podkoren pri Kranjski Gori 61 

Čenčič, Viljemina, 

Selca nad Škofjo Loko 68 

Čeplak, Aleksander, Zagrad, Celje 66 

Čeplak, Franc, Golnik 67 

Čeplak, Sergije, Celje, Zagrad 66 

Čerček, Viktor, Trst 60 

Čermak, Milada, Ljubljana 70 

Čermelj, Vlasta, Trst 64 

Černe, Jernej, 

Šmartno v Rožni dolini pri Celju 59 

Černe, Nada, Tomaj 62 

Černe, Terezija, Ljubljana 69 

Černelč, Milan, Dunaj 65 

Černič, Ruža, Ljubljana 63 

Černič, Stanislav, Brdarci, Črnomelj 67 

Černič, Stazika, Maribor 68 

Černič, Viljeminca, 


Černoš, Rajko, Laško 68 

Čerpes, Oton, Innsbruck 63 

Červinka, Milan Žiga, 

Kadaň, Češkoslovaška 59 

Češnovar, Aleksander, Ljubljana 67 

Čik, Rudolf, Breška vas 66 

Čok, Bernard, Trst 58 

Čokan, Anton, Mozirje 65 

Črepinko, Zlatislava, Maribor 70 

Čuček, Branivoj, Cirkovce 67 

Čuček, Jožefa, Pečice, Podsreda 66 

Čulević, Ilija, Kavadar 61 

Čulić, Kalisto, Split 58 

Čurković, Erazmo, Sinj 68 

Ćurin, Hrvoje, Split 68 

Ćurković, Milovan, Makarska 61 

Dalgičev, Angel, 

Veliko Trnovo, Bolgarija 65 

Daneu, Anton, Opčine pri Trstu 59 

De Monte, Peter, Ljubljana 65 

De Reggi, Josip, Grahovo 60 

Debelak, Gvido, Postojna 58 

Debelak, inž. Jožica, Kovor, Tržič 68 

Debelak, Milan, Šmartno pri Litiji 60 

Debeljak, Alfonz, Gradec 60 

Debeljak, Franc, Ribnica, Kočevje 58 

Debevc, Jakob, Glince pri Ljubljani 61

Debevec, Franc, Železniki 63 

Debevec, Mihael, Železniki 67 

Debevec, Rozina, Vrhnika 62 

Dečko, Ernest, Celje 67 

Deisinger, Ema, Kamnik 60 

Del Cott, Rudolf, Trst 60 

Del Linz, Marija, Ljubljana 66 

Delak, Fran, Trst 58 

Delpin, Herma, Strnišče pri Ptuju 66 

Demšar, Ernest, Idrija 60 

Demšar, Franc, Kranj 60 

Demšar, Mitja, Ljubljana 67 

Dereani, Karmen, Gorica 61 

Derenda, Martin, Zagorje 70 

Derganc, Franc, Ljubljana 61 

Derganc, Kazimir, Ljubljana 62 

Derganc, Kristijan, Ljubljana 63 

Derganc, Viktor, Ljubljana 64 

Dermaša, Gabrijela, Ljubljana 70 

Dernovšek, Janez, Maribor 67 

Dernovšek, Martina, Dunaj 68 

Dietz, Zorislav, Šturje pri Ajdovščini 59 

Dimitrijević, Borivoj, Skopje 58 

Dimitrijević, Nada, Sarajevo 61 

Dimitrov, G. Dimiter, Plovdiv, Bolgarija 65 

Dimitrov, K. Stefan, Varna, Bolgarija 65 

Dimitrov Vasilijev, Ljuben, 

Radlovci, Bolgarija 65 

Dimnik, Desanka, Maribor 68 

Dimnik, Rafael, Gorica 63 

Divjak, Štefica, Ljubljana 60 

Dobeic, Marija, Ljubljana 70 

Dobnik, Dušan, Slovenj Gradec 67 

Dobnikar, France, Linz 63 

Dobravc, Helena, Maribor 68 

Dobrič, Ljiljana, Ljubljana 66 

Dobrović, Dušan, Zlosela 61 

Dobrović, Mihovil, Šibenik 59 

Doganoc, Jože, Velike Lašče 67 

Dokler, Jože, Kranj 59 

Dolanc, Josip, Hrastnik 61 

Dolenc, Bogdan, Kranj 68 

Dolenc, Darinka, Št� Vid pri Stični 67 

Dolenc, Vladimir, Koper 60 

Dolhar, Alojz, Trst 59 

Dolinar, Branislava, Ljubljana 68 

Dolinar, Zlata, Šmihel nad Mozirjem 68 

Domitrović, Vinko, Hrastnik 65 

Dostal, Marko, Ljubljana 64 

Dovč, Roza, Ljubljana 68 

Dragan, Nada, Ljubljana 68 

Drevenšek, Silva, Sv� Marjeta ob Pesnici 67 

Drljevič, Milutin, Cetinje 63 

Drobnič, Janez, Ljubljana 69 

Drobnič, Milan, Logatec 63 

Drobnič, Miroslav, Grosuplje 66 

Drolc, Adolf, Zagorje ob Savi 64 

Drovenik, Branko, Ljubljana 68 

Drudarski, Dušan, Dobrica 61 

Druškovič, Drago, Slovenj Gradec 67 

Drvenik, Niko, Ljutomer 66 

Držaj, Marija, Stična 63 

Držaj, Peter, Stična 62 

Držaj, Saša, Planina pri Rakeku 69 

Duh, Andrej, Melinci 65 

Duić, Marin, Jesenice, Dalmacija 59 

Dujanović, Vladimir, Stara Pazova 61 

Dujec, Milan, Maribor 68 

Dular, Alice, Dunaj 60 

Dumanić, Marin, Split 58 

Eftimov, Eftim, Brašljan, Bolgarija 65 

Egorov, Boris, Konotop, Rusija 59 

Eherlich, Herbert, Žabnice 60 

Ehrlich, Gabrijela, Celovec 65 

Eisenstein, Izydor, Lvov, Poljska 63 

Engelman, Dušana, Trst 64 

Enis, Josef, Dolina, Poljska 60 

Erceg, Rudolf, Katuni 59 

Erjavec, Bogdan, Ljubljana 68 

Erjavec, Gabrijela, Cerknica 68 

Erjavec, Milan, Ljubljana 68 

Erker, Jožef, Ljubljana 63 

Erzetič, Jožica, Trst 64 

Erzin, Jiřina, Ljubljana 69 

Est, Mladen, Ljubljana 69 

Est, Vanja, Radeče pri Zidanem Mostu 67 

Fabulić, Ante, Bokanjac pri Zadru 59 

Fajdiga, Darja, Škofja Loka 70 

Fajdiga, Edvard, Ljubljana 58 

Fajnsztajn, Benejon, Lodž, Poljska 63 

Fakin, Marija, Ribnica 70 

Falbel, Aron, Rozwadów, Poljska 63 

Falbel, Fani, Rozwadów, Poljska 65 

Fatur, Viktorija, Ljubljana 69 

Feichner, Fritz, Dunaj 63 

Ferenčak, Danilo, Laško 67 

Ferfolja, Srečko, Doberdob 61 

Ferjančič, Jožko, Goče pri Vipavi 62 

Fertilio, Niko, Ston 59 

Fettich, Janez, Ljubljana 67 

73 

Feuerberg, Izak, Drohobycz, Poljska 62 

Filipič, Rožica, Dornberk 63 

Fischer, Branko, Sv� Pavel pri Preboldu 61 

Fischer, Josip, Mozirje 58 

Fistar, Radojka, Ljubljana 66 

Flajs, Jože, Žalec 58 

Flis, Danica, Nabrežina 63 

Flis, Dragotin, Blanca 66 

Flis, Olga, Dunaj 70 

Fludernik, Franc, Črna pri Prevaljah 68 

Fogaraš, Žarko, Taraš, Banat 58 

Foissy, Erna, Gradec 64 

Fon, Josip, Celje 59 

Formazarič, Živa, Ljubljana 68 

Fortič, Bojan, Idrija 68 

Frank, Stojan, Pobrežje pri Mariboru 65 

Franulović, Petar, Povlje 59 

Friedrich, Nada Marija, Ljubljana 69 

Friedrich, St. Aleksander, Ljubljana 66 

Frlan, Franc, Celovec 60 

Füke, Geza, Dunaj 62 

Fulgozi, Kazimir, Rostov, Rusija 59 

Furlan, Antonija, Gorica 70 

Furlan, Josip, Ljubljana 58 

Furlan, Ladislava, Mezzocorona, Italija 62 

Furlan, Tomaž, Verd pri Vrhniki 59 

Fürst, Bogdan, Šmarje pri Jelšah 67 

Gabrijelčič, Valentin, 

Brezje pri Radovljici 62 

Gabrovšek, Jože, Ljubljana 63 

Gabruč, Miran, Beljak 66 

Gala, Aleksander, Lienz 64 

Gantar, Ivan, Valburga 59 

Gantar, Karel, Zavratec, Idrija 68 

Gartenberg, Izrael, Drohobycz, Poljska 62 

Gašperič, Ana, Magyarovar, Madžarska 67 

Gažar, Martina, Ljubljana 68 

Gebauer, Friderik, Šmarjeta, Krško 58 

Gelbart, Szulem, Lodž, Poljska 63 

Georgiev Petrov, Angel, Vraca, Bolgarija 64 

Georgiev, Nikolov, Provec, Bolgarija 64 

Gerbec, Miroslav, Dolegna, Italija 64 

Gerbec, Vera, Slovenske Konjice 68 

Gerbec, Vida, Trst 70 

Gerk, ing. Rudolf, Trst 68 

Gerlovič, Franc, Brežice 69 

Germ, Ruža, Novo mesto 62 

Germek, Žarko, Ljubljana 70 

Geršak, Cirila, Ljubljana 64 

Geršelman, Elizabeta, Kijev 59

Gertner, Samuel, Hussaków, Poljska 63 

Gezinič, Karla, Ljubljana 63 

Gjud, Aleksander, Ljubljana 68 

Gjurković, Gjuro, Gradec 60 

Glaesener, Jurij, Izlake 65 

Globočnik, Božidar, Ljubljana 61 

Globočnik, Marjan, Kranj 58 

Globočnik, Stana, Ljubljana 60 

Głogowski, Mojżesz Maks, 

Lodž, Poljska 63 

Gluhinič, Josip, Velika Gorica 62 

Glusić, Anton, Pazin 60 

Goedrich, Kurt, Loučky, Češkoslovaška 61 

Gogala, Anica, Ljubljana 59 

Gogala, France, Št� Vid nad Ljubljano 64 

Gojanović, Ante, Šibenik 68 

Gojkovič, Milan, Ljubljana 68 

Goldsztejn, Majer, Lodž, Poljska 63 

Golež, Ludovik, Sv� Kunigunda 68 

Golob, Angela, Podmelec pri Tolminu 61 

Golobič, Nives, Ljubljana 69 

Golubović, Vasilije, Podgorica 68 

Gomišček, Danilo, Bubnjarci 66 

Gomzi, Franja, Sevnica ob Savi 66 

Gomzi, Sonja, Pekel pri Poljčanah 67 

Gorenc, Ladislava, Ljubljana 70 

Goritschnigg, Klotilda, Ljubljana 62 

Gorjanc, Ila, Škofja Loka 62 

Gorjanec, Gorazd, Škofja Loka 64 

Gosak, Meta, Ptuj 69 

Gostič, Marta, Poljane nad Škofjo Loko 66 

Gračner, Edvard, Ljubljana 68 

Gradišek, Mirko, Ljubljana 68 

Grahor, Anton, Ilirska Bistrica 59 

Grampovčan, Antonija, Ljubljana 70 

Grapar, Stanislav, Glince pri Ljubljani 60 

Graubard, Hersz, Bolechów, Poljska 63 

Grčar, Jelena, Ljubljana 70 

Grebenc, Anton, Kamna Gorica 58 

Grebenc, Lojze, Ribnica 64 

Gregorčič, Richard, Amstetten, Avstrija 60 

Gregorič, Alojzij, Nadlesk 68 

Gregorič, Leopold, Prvačina 68 

Greif, Ivan, 

Sv� Marjeta na Dravskem polju 65 

Gril, Alojz, Gorica 59 

Grilc, Jože, Sv� Benedikt 62 

Grilc, Marijan, Studenec, Krško 64 

Gringer, Lejzov, Varšava 63 

Grmek, Alfonz, Avber pri Sežani 61 

Grobelnik, Slobodan, Kamnik 64 

Grobovšek, Maks, Gornji Grad 64 

Grom, Dušan, Novo mesto 66 

Grošelj, Anton, Ljubno 67 

Grošelj, Valentina, Dobje 60 

Grošelj, Vid, Ljubljana 66 

Gruden, Leon, Unec 68 

Grum, Marija, Mali Lipoglav 69 

Gruss, Benjamin, Stryj, Poljska 63 

Grzetič, Alojzij, Trst 63 

Grzetič, Jožica, Trst 63 

Gspan, Marijan, Ljubljana 65 

Gubarev, Nikolaj, Novočerkask, Rusija 59 

Gulić, Vladimir, Kazlje 60 

Gunde, Milan, Novo mesto 68 

Günsberger, Zvonimir, Koprivnica 61 

Guštin, Zora, Reka 61 

Gutman, Nusen, Berysz, Lodž, Poljska 63 

Habe, Alojzija, Gornji Logatec 64 

Habermuth, Borut, Maribor 68 

Hadži, Dušan, Ljubljana 66 

Hadžić, Milorad, Kragujevac 60 

Hafner, Andrej, Škofja Loka 70 

Hafner, Jože, Škofja Loka 60 

Hajdinjak, Jože, Bogojina 61 

Hammerschmidt, Ernest, Ljubljana 59 

Hanc, Martin, Chicago 57 

Hanck, Ema, Trbovlje 65 

Hančević, Jakov, 

Carmen del Sauce, Argentina 59 

Hartman, Kamil, Ljubljana 59 

Hawlina, Herbert, Tržič 63 

Heferle, Henrik, Mokronog 58 

Heidegger, Adolf, Ljubljana 68 

Heim, Hubert, Škedenj pri Trstu 63 

Helmich, Vaclav, Ljubljana 58 

Herbich, Pavle, Novi Sad 61 

Hergen, Tone, Pragersko 64 

Herhort, Josip, Ljubljana 61 

Herman, Silvester, Ljubljana 68 

Hernja, Stanko, Ptuj 64 

Herzog, Marijan, Križevci 63 

Hladnik, Bogdan, Zagorje ob Savi 65 

Hladnik, Leopold, Žiri 65 

Hladnik, Marjan, Medvode 67 

Hlavaty, Robert, Trst 59 

Hlebec, Ladislav, Ljubljana 70 

Hmelak, Vinko, Maribor 68 

Hochberg, Markus, Mikulińce, Poljska 63 

Hočevar, Anton, Velike Lašče 58 

Hočevar, Miran, Ljubljana 68 

74 

Hodalič, Milan, Ljubljana 68 

Hoenigman, Ivan, Babno Polje 68 

Hofman, Harald, Sarajevo 68 

Hojan, Janez, Ljubljana 67 

Hojs, France, Ljubljana 69 

Holler, Alfred, Maribor 63 

Holler, Herbert, Maribor 64 

Hönigmann, Walter, Stari Log, Kočevje 64 

Hönigsman, Zvonimir, Maribor 70 

Horvat, Jože, Gabernik-Sv� Lovrenc v 

Slovenskih goricah pri Ptuju 69 

Horvat, Martin, Muretinci 61 

Horvat, Mirko, Čače ob Zilji 61 

Houdek, Igor, Brno 66 

Hozjan, Vinko, 

Odranci, Dolnja Lendava 64 

Hrastnik, Eva, Ljubljana 67 

Hribar, Franc, Liplje pri Kamniku 58 

Hribar, Francè, Ljubljana 58 

Hribar, Jože, Ljubljana 69 

Hribar, Marija, Ponova vas 69 

Hribar, Mirko, Ljubljana 61 

Hribar, Miroslav, Ljubljana 60 

Hribar, Zlatica, Praga 62 

Hribernik, Ivan, Celovec 64 

Hribovšek, Avgust, Motnik 61 

Hristov, D. Juli, Radomir, Bolgarija 65 

Hristov, V. Hristo, Mečka, Bolgarija 65 

Hrovat, Anica, Novi Sad 70 

Hrovat, Dušan, Ljubljana 65 

Hrovat, Jože, Maribor 67 

Hrovat, Zdenka, Ormož 67 

Hrovatin, Borut, Ljubljana 66 

Hršak, Krunoslava, 

Gorenja Sava pri Kranju 64 

Hrušovar, Gabrijel, Zgornja Hudinja 66 

Hubad, Ivan, Toplice pri Novem mestu 60 

Hübscher, Franc, Ljubljana 69 

Hudelist, Vinko, Velikovec 60 

Humar, Leopold, Gorica 68 

Humar, Zdenka, Koper 62 

Iđidova, Leposava, Jarak, Mitrovica 58 

Iglič, Maks, Sv� Trojica 61 

Igličar, Vinko, Dol pri Ljubljani 59 

Ignatov, Mihail, Stary Oskol, Rusija 59 

Ilaš, Milivoj, Lupoglava 66 

Istenič, Maks, Dobračeva pri Žireh 60 

Ivanc, Stane, Velike Lašče 67 

Ivanc, Valentin, Trst 58 

Ivančič, Zdenka, Sežana 63

Ivaniček, Franjo, Dabci 61 

Ivanković, Milivoj, Mostar 58 

Ivkov, Budimir, Stapar 64 

Izraelski, Nusen, Lodž, Poljska 63 

Jagodič, Boris, Ljubljana 65 

Jakac, Dušan, Buzet 61 

Jaklič, Josip, Št� Rupert 61 

Jakovlev, Konstantin, Orjol, Rusija 59 

Jakše, Alojzij, Rašica, Kočevje 68 

Jamar, Janez, Ljubljana 67 

Jamnik, Tatjana, Ljubljana 70 

Jamšek, Miro, Dolsko 61 

Jamšek, Pavel, Goče pri Vipavi 62 

Janačkov, Georgi, Kalimanica, Bolgarija 64 

Jančar, Ciril, Visco, Monfalcone 67 

Jančar, Jože, Žalna 68 

Jančar, Marija, Žalna 69 

Janev, Dobri Ivanov, Ardino, Bolgarija 65 

Janež, Ivan, Dolsko 62 

Janež, Josip, Globel, Sodražica 64 

Janežič, Aleksander, Ljubljana 70 

Janežič, Božena, Ljubljana 65 

Janežič, Franc, Braslovče 67 

Janežič, Vekoslav, Ljubljana 64 

Janša, Vido, Kamnik 63 

Janžekovič, Bogdan, Maribor 68 

Janžekovič, Lojze, Celje 66 

Jarc, Peter, Strahinj 66 

Jazbinšek, Jožko, Planina 62 

Jedlička, dr. Vilko, Zagreb 62 

Jelen, Janez, Podpeca, Dravograd 68 

Jelenc, Nada, Ljubljana 70 

Jelenić, Borivoj, Topličica, Budinščina 67 

Jelić, Branimir, Donji Dolac 60 

Jenčič, Anton, Ptuj 68 

Jenko, Vilibald, Krašnja 68 

Jenkole, Rozi, Hraše pri Smledniku 67 

Jenšterle, Janez, Trbovlje 68 

Jeraj, Edvard, Ljubljana 69 

Jeras, Jože, Pragersko 67 

Jeras, Marija, Ljubljana 66 

Jereb, Boris, Maribor 68 

Jereb, Stane, Beljak 59 

Jerebič, Franc, Ljubljana 70 

Jerele, Matilda, Ljubljana 68 

Jerič, Božidar, Ljubljana 67 

Jerin, Smiljan, Celje 65 

Jerina, Pavla, Borovnica 63 

Jerina, Ruža, Smederevska Palanka 66 

Jerković, Nikola, Acebal, Argentina 59 

Jerković, Stjepan, Pašičina, Dalmacija 58 

Jerman, France, Črnomelj 68 

Jerman, Marjan, Mokronog 63 

Jermol, Ladislav, Ljubljana 63 

Jerše, Marjan, Naklo pri Kranju 70 

Jeršek, Milena, Ljubljana 70 

Jeruc, Milena, Ljubljana 66 

Jeza, Franc, Sp Hajdina pri Ptuju 68 

Jež, Franc, Ljubljana 70 

Jež, Marija, Žiri 69 

Jocov, Lazar, Vidbol, Bolgarija 65 

Jordanov, Josif, Dolna Melna, Bolgarija 65 

Jovanović, R. Petar, Podgorica 62 

Jug, Milan, Col pri Vipavi 59 

Jugovec, Edvard, Maribor 68 

Jurc, Zofija, Sava, Jesenice 67 

Jurca, France, Vrhnika 64 

Jurca, Marjan, Ljubljana 70 

Jureša, Antun, Zadar 58 

Jurić, Jakov, Hvar 59 

Jurko, Stanko, Celje 68 

Juvan, Radoslav, Ljubljana 68 

Juvan, Vera, Ljubljana 68 

Juvan, Vladimir, Ljubljana 65 

Južnič, Gojmir, Novo mesto 68 

Južnič, Marijan, Novo mesto 64 

Kac, Lev, Maribor 60 

Kac, Rudolf, Maribor 60 

Kačar, Ivan, Ljubljana 59 

Kadrev, Marko, Kapinovo, Bolgarija 61 

Kaftanič, Božidar, Baška na Krku 60 

Kaić, Branko, Livno 63 

Kajzelj, Marta, Novi Sad 69 

Kajzelj, Mirko, Ljubljana 60 

Kajzelj, Vladimir, Ljubljana 59 

Kalan, Janko, Poljšica pri Radovljici 58 

Kalašić, Ivo, Supetar na Braču 60 

Kalčič, Jože, Ljubljana 70 

Kalčič, Svetozar, Novo mesto 65 

Kalenić, Slavko, Izbište, Banat 61 

Kaloper, Mate, Zlarin 64 

Kambič, Janez, Klošter 68 

Kambič, Jože, Sodji Vrh pri Sevnici 60 

Kambič, Marjan, Ljubljana 70 

Kambič, Vinko, Metlika 66 

Kamenov, Emil, Ferdinandov, Bolgarija 64 

Kamenova, Stefa, Ferdinandov, Bolgarija 64 

Kamenšek, Janko, Gradec 67 

Kamermann, Anna Gizela, 

Drohobych, Poljska 63 

75 

Kanduč, Jože, Velike Lipljene 68 

Kanešič, Fran, Varaždinske toplice 63 

Kanoni, Ivan, Vordernberg, Avstrija 59 

Kansky, Aleksej, Ljubljana 70 

Kapłanski, Mordechaj, 

Augustów, Poljska 63 

Karaivan, Valentin, Odesa, Rusija 59 

Kardelj, Bojan, Ljubljana 68 

Kardoš, Janez, Martjanci 63 

Karlin, Mirko, Ljubljana 58 

Karlovac, Josip, Stari Grad 58 

Kartin, Peter, Dunaj 64 

Kasper, Karel, Ptuj 64 

Kastelic, Gabriel, Ljubljana 68 

Kastelic, Ivan, Ljubljana 66, 67 

Kastelic, Janez, 

Hrastov Dol, Šentvid pri Stični 70 

Kastrin, Vida, Ljubljana 66 

Kavčič, Pavla, Irča vas, Novo mesto 67 

Kekez, Anton, Split 65 

Kemperle, Marica, 

Češnjice pri Železnikih 63 

Kenda, Bogomil, Trst 63 

Kenda, Dunja, Cerknica 67 

Kenda, Jože, Žužemberk 67 

Kenda, Vladimira, Sp� Idrija 68 

Keržan, Jernej, Trst 59 

Kesić, Franko, Ljubljana 68 

Kessler, Milan, Ljubljana 59 

Kikelj, Jaroslav, Opčine pri Trstu 66 

Kimovec, Franc, Glinje pri Kamniku 68 

Kirn, Milan, Sežana 63 

Kirov, Asen, Vraca, Bolgarija 65 

Kirszbaum, Szmul, Lodž, Poljska 62 

Kitak, Danica, Rogatec 65 

Kitov, Dimitar, Plovdiv, Bolgarija 64 

Klar, Franjo, Ivanci, Prekmurje 58 

Klarič, Zorka, Maribor 67 

Klasinc, Karel, Pragersko 61 

Klavčič, Alojzij, Rabac 66 

Kleinbart Schneid, Dawid, 

Stryj, Poljska 63 

Klemenc, Draga, Rakovnik pri Sori 68 

Klemenčič, Ivo, Dunaj 61 

Klemenčič, Sonja, Novo mesto 67 

Kleniec, Lajzer, Pabianice, Poljska 62 

Klepec, Blaženka, Ljubljana 60 

Klepec, Janko, Ljubljana 59 

Klinc, Erik, Šmarje pri Jelšah 61 

Klinc, ing. Ladislav, Ljubljana 60 

Klobčič, Dušan, Ljubljana 68

Klun, Majda, Širje nad Zidanim Mostom 66 

Kmet, Ivan, Col nad Vipavo 63 

Kmet, Majda, Col nad Vipavo 65 

Knaflič, Janja, Ljubljana 61 

Knaflič, Nevenka, Ljubljana 69 

Knežević, Anastasij, Knjaževac 61 

Knorokowski, Mojżes, Lodž, Poljska 63 

Kobal, Mara, Maribor 70 

Kobal, Vladimir, Ljubljana 70 

Kobav, Aleksandra, Ljubljana 69 

Kobilica, Janez, Ljubljana 70 

Koch, Danilo, Prvačina 63 

Kocijančič, Viktor, Ljubljana 59 

Kocjan, Vekoslav, Ljubljana 70 

Kocmur, Mihael, Ljubljana 66 

Kocutar, Franc, Celovec 67 

Kofol, Nada, Čepovan 65 

Kogej, Vida, Planina pri Rakeku 69 

Kogoj, Jurij, Ljubljana 68 

Kogoj, Miloš, Bilje pri Gorici 70 

Kohn, Viktor, Đakovo 61 

Kokalj Nikolajeva, Božena, Ljubljana 58 

Kokl, Julijan, Kranj 62 

Kokol, Franc, Laško 60 

Kolar, Marija, Stična 58 

Kolar, Stane, Radgona 59 

Koleka, Georg, Valona, Albanija 65 

Kolenc, Edo, Sava 68 

Kolenc, Marko, Dravograd 68 

Kolenc, Martin, Zagorje ob Savi 63 

Kolev, Nedelko, Haskovo, Bolgarija 64 

Kolka, Alojzij, Sv� Lenar pri Hrastniku 61 

Kolšek, Martin, Breg pri Celju 59 

Komar, Marijan, Kranj 67 

Komel, Darinka, Novi Kot 68 

Kompare, Minka, Mengeš 63 

Končan, Oskar, Šoštanj 64 

Konšek, Ivan, Trojane 65 

Konvalinka, Ana, 

Žamberk, Češkoslovaška 58 

Kopač, Ivan, Novo mesto 64 

Kopilewicz, Josef, Borysław, Poljska 62 

Kopljevska, Jelena, Staro polje, Rusija 59 

Korbar, Avgust, Prem pri Postojni 59 

Koren, Alojz, Sv� Martin na Pohorju 63 

Koren, Srečko, Maribor 67 

Korenčan, Alfred, Arad, Romunija 66 

Korenčan, Andrej, Dunaj, 64 

Koroša, Joško, Veržej pri Ljutomeru 69 

Korošec, Blaž, Dob, Kamnik 67 

Korošec, Karl, Dragotinci 61 

Korošec, Marko, Trst 60 

Korsika, Lojze, Ljubljana 65 

Koršič, Marjan, Gorica 66 

Koršič, Marko, Ljubljana 64 

Kos, Adolf, Celje 68 

Kos, Anton, Podsreda 64 

Kos, Jože, Šmarje pri Jelšah 60 

Kos, Ladislava, Idrija 63 

Kos, Leon, Ljubljana 66 

Kos, Marija Sonja, Ljubljana 70 

Kos, Milenko, Sarajevo 68 

Kosec, Feliks, Ljubljana 64 

Koser, Borut, Maribor 66 

Kosev, Velko, Bogdanovo, Bolgarija 65 

Kosin, Milodar, Ljubljana 61 

Kostnapfel, Janko, Ljubljana 69 

Košak, Edgar, Pula 62 

Košak, Miro, Ljubljana 65 

Košar, Marjan, Vrhnika 62 

Košenina, Nada, Vransko 64 

Košuta, Srečko, Sv� Križ pri Trstu 65 

Košuta, Viktor, Sv� Križ pri Trstu 59 

Košutnik, Boris, Trst 65 

Kotnik, Josip, Gradec 58 

Kotnik, Silva, Guštanj 68 

Kotnik, Zofija Sonja, Ljubljana 68 

Kovač, Dušan, Jesenice 67 

Kovač, Josip, Ljubljana 58 

Kovač, Ludvik, Murska Sobota 65 

Kovač, Stanko, Celje 59 

Kovačev, Svetozar, Banat, Srbija 60 

Kovačič, Jože, Mokronog 70 

Kovačič, Julij, Vojnik, Celje 68 

Kovačič, Marta, Sv� Križ pri Litiji 68 

Kozak, Miklavž, Ljubljana 64 

Kozak, Vlasta, Ljubljana 70 

Kozin, Franc, Ljubljana 60 

Kozoglav, Ivan, Ljubljana 69 

Kožuh, Ludvik, Št Ilj pri Mislinjah 60 

Kraguljac, Vladimir, 

Hrvatska Kostajnica 63 

Kraigher, Sergej, Postojna 62 

Krajnc, Branko, Kranjska Gora 67 

Krajnc, Josip, Maribor 63 

Kralj, Angel, Sv� Križ pri Trstu 59 

Kramberger, Ludvik, Slovenske Gorice 64 

Kramberger, Rafaela, Mokronog 68 

Kramer, Bogomir, Dunaj 64 

Kramolc, Nikolaj, Št� Vid nad Ljubljano 69 

Krasnik, Julij, Nabrežina 61 

Krasnik, Virgil, Nabrežina 61 

76 

Krašovec, Franc, Struge pri Kočevju 67 

Krašovec, Franjo, Podgorica 64 

Kraus, Miljenko, Zagvozd 59 

Krautberger, Eva, Praga 70 

Krautberger, Iva, Praga 70 

Kravanja, Milan, Ljubljana 70 

Kravos, Vladimir, Trst 65 

Krečič, Marija, Ustje pri Vipavi 61 

Kregar, Jože, Ljubljana 59 

Kremžar, Maks, Ljubljana 58 

Kreps, Ana Emilija, Ivanci 63 

Krisper, Anton, Celje 60 

Kristan, Boris, Ormož 58 

Kristan, Miroslava, Črni Vrh pri Idriji 58 

Krištof, Boris, Ljubljana 60 

Križaj, Miroslav, Zagorje 69 

Križman, Marjan, Planina pri Sevnici 62 

Križnik, Nada, Toplice pri Zagorju 66 

Kruhme, Ernest, Ljubljana 68 

Krulc, Boris, Celje 67 

Krusić, Walter, Trst 62 

Krvavica, Peter, Biograd 58 

Kryžanowski, Ivan, Ljubljana 70 

Kubović, Julije, Sarajevo 63 

Kudisz, Pavel, Celje 66 

Kuhar, Blaženka, Ljubljana 68 

Kuhar, Majda, Ljubljana 70 

Kuhar, Rado, Postojna 67 

Kulovic, Tomaž, Radovljica 61 

Kummer, Frančiška Milena, 

Št� Vid pri Stični 69 

Kump, Dušan, Zagreb 68 

Kump, Štefka, Ljubljana 69 

Kunc, Boris, Ročinj ob Soči 60 

Kunc, Franc, Rovte pri Logatcu, 58 

Kunčev, Kunčo, Haskovo, Bolgarija 64 

Kunej, Dušan, Ljubljana 60 

Kunej, Zofija, Selnica ob Dravi 70 

Kuralt, Marija, Ljubljana 60 

Kušar, Franc, Ljubljana 62 

Kušar, Valentin, Učak pri sv� Gothardu 60 

Kuškan, Boris, Ormož 58 

Kuzmenko, Konstantin, 

Nikolajevsk, Rusija 59 

Kveder, Jožef, Ljubljana 68 

Lah, Franc, Lož pri Rakeku 63 

Lajevec, Stanislav, Ljubljana 62 

Lakner, Edo, Celje 68 

Lampret, Stanko, Stična 65 

Lamut, Anica, Čatež ob Savi 68

Lange, Hubert, Klosterneuburg, Avstrija 59 

Laniak, Jan, Wolanka, Poljska 62 

Lapajnar, Danuška, Ljubljana 63 

Lapajne, Aleš, Ljubljana 70 

Lappain, Lea, Metlika 70 

Lasič, Zoran, Volčja Draga 68 

Lasič, Živojin, Ormož 68 

Lasić, Ivo, Gor� Vrtojba 59 

Lavrič, Anton, Dunaj 68 

Lavrič, Draga, Rogaška Slatina 69 

Lavrič, Ivo, Stari trg pri Ložu 63 

Lavrič, Vito, Gorenja vas pri Logatcu 60 

Lazar, Milan, Ljubljana 65 

Laznik, Ivan, Ljubljana 58 

Leban, Henrik, Vrhnika 70 

Leban, Stana, Trnovo pri Gorici 60 

Lebar, Radislav, Slovenska Bistrica 65 

Lech, Miran Sergij, Tarnopol, Poljska 64 

Legat, Helena, Slovenj Gradec 64 

Legiša, Ladislav, Gorica 68 

Lenart, Franc, Ljubljana 64 

Lenart, Ladislav, Ljubljana 62 

Lenče, Peter, Sp� Hudinja pri Celju 61 

Lenček, Boris, Radomlje 68 

Lerner, Paweł, Drohobycz, Poljska 62 

Lesjak, Ladislava, Loka pri Žusmu 65 

Leskovic, Franc, Ljubljana 65 

Leskovic, Stanko, Ljubljana 59 

Lessmann, Erika, 

Bad Wörishofen, Mindelheim, Nemčija 68 

Lešničar, Janko, Celje 67 

Lešnjak, Melanija, 

Banja Loka pri Kočevju 70 

Letonja, Ludvik, Ljubljana 70 

Letonja, Pavla, Pobrežje pri Mariboru 67 

Levaj, Avgust, Pučišće, Brač 68 

Levičar, Jože, Ljubljana 68 

Levstek, Ivan, Sodražica 68 

Likar, Ernestina, Rakek 68 

Likar, Mihael, Ljubljana 69 

Lisul, Boško, V� Kikinda 68 

Ljahnickij, Boris, Odesa, Rusija 59 

Lobe, Franc, Zagradec 70 

Loboda, Vladimir, Radovljica 63 

Łobsowski, Witold, Zagórze, Poljska 63 

Ločniškar, Adolf, Ljubljana 58 

Logar, Anton, Ljubljana 58 

Logar, Ivan, Ljubljana 60 

Logar, Joža, Kranj 61 

Logar, Mojmir, 

Velike Pavlovice, Češkoslovaška 70 

Logar, Zdenko, 

Velike Pavlovice, Češkoslovaška 67 

Lojk, Marjeta, Ljubljana 69 

Lokar, Špela, Ljubljana 65 

Lomanov, Aleksander, Harkov, Rusija 59 

Longer, Sava, Ljubljana 65 

Lotrič, Hinko, Ljubljana 68 

Lovšin, Janko, Ribnica 59 

Lovšin, Jože, Slatnik 63 

Löw, Blanka, Tatarow, Poljska 63 

Luboszycki, Mojżesz Aron, 

Lodž, Poljska 62 

Luetić, Josip, Župa Biokovska 58 

Lukan, Mihaela, Koroška Bela 67 

Lukman, Branko, Šoštanj 60 

Lunaček, Pavel, 

Št� Rupert na Dolenjskem 58 

Luschützky, Andrija, Ljubljana 68 

Luschützky, Dušan, Ljubljana 64 

Luskar, France, 

Podpeč, Planina pri Sevnici 66 

Lušin, Zdenka, Kamnik 62 

Lutman, Stanko, Trst 58 

Luzar, Sašo, Kočevje 66 

Mačkovšek, Marija, Ljubljana 65 

Magajna, Bogomir, 

Gornje Vreme pri Divači 59 

Magister, Janez, Ljubljana 68 

Mahkota, Stanislav, Voklo pri Kranju 63 

Mahnič, Vida, Šabac 65 

Mahorič, Zmagoslav, Mrhovska vas 62 

Majcen, Fedor, Ljubljana 67 

Majcen, Ivan, Kandija pri Novem mestu 63 

Majcen, Zdenka, Ptuj 67 

Majcen, Živka, Ljubljana 69 

Majdič, Ante, Kranj 60 

Majer, Jože, Ljubljana 68 

Makar, Dragica, Metlika 68 

Makovec, Ljuba, Dravograd 70 

Makuc, Landa, Radvanje pri Mariboru 68 

Mal, Miran, Ljubljana 61 

Malavašič, Rudolf, Vrhnika 66 

Malenšek, Martin, Črmošnjice 64 

Malenšek, Slavko, Zg� Tuhinj 60 

Malerić, Boris, Črnomelj 58 

Maligoj, Roman, Mengeš, 69 

Malinger, Bogdan, Brežice 65 

Malinsky, Vasilije, Kumanovo 58 

Mandl, Andrej, Sv� Barbara v Slov� gor� 62 

Manohin, Ljudmila, Sibir, Rusija 61 

77 

Mantuani, Jožef Dominik, Dunaj 58 

Maraž, Avgust, Gorica 62 

Marčan, Rado, Brežice 69 

Marčič, Edvard, Gradec 63 

Marčić, Viktor, Litija 58 

Mariani, Ivo, Metković, Dalmacija 59 

Marič, Franc, Bethlehem, ZDA 66 

Marin, Ljubomir, Maribor 66 

Marinček, Igor, Celje 67 

Marinček, Jože, Ljubljana 67 

Marinič, Bogdan, Maribor 68 

Marinič, Jože, Ljutomer 69 

Marinko, Peter, Ljubljana 69 

Marinović, Petar, Makarska 59 

Marinšek, Leopold, Naklo 61 

Markitz, Leopold, Škedenj pri Trstu 62 

Marolt, Ljudmila, Ljubljana 66 

Maršič, Zdenka, Kamnik 68 

Martinc, Anton, Ljubljana 68 

Martinčič, Josip, Veprinac 58 

Marušič, Franc, Solkan 58 

Maselj, Cirila, Novo mesto 62 

Maselj, Dušan, Ljubljana 64 

Masle, Sonja, Ljubljana 69 

Masten, Marina, Kranj 61 

Mastnak, Ciril, Celje 68 

Matajc, Leo, Ljubljana 62 

Matekovič, Fran, Višnja Gora 59 

Matiašič, Zdenko Artur, Gradec 58 

Matko, Drago, Toplice 58 

Matko, Ivan, Ljubljana 65 

Matko, Marjan, Dunaj 62 

Matzelle, Julij, Chicago 62 

Mavec, Anton, Kranj 59 

Mavec, Pavla, Ig pri Ljubljani 69 

Mavec, Terezija, Podlipovica, Litija 67 

Mavrič, Zorka, Maribor 68 

Mayr, Julij, Kranj 60 

Mazovec, Majda, Ljubljana 65 

Medved, Artur, Kočevje 64 

Medved, Ivo, Ptuj 64 

Medven, Matilda, Ljubljana 68 

Medveš, Marija, Idrija 70 

Medvešek, Adolf, 

Žabja vas pri Novem mestu 63 

Megler, Mihael, Ljubljana 70 

Megna, Ivan, Arpaja (Arpaia), Italija 61 

Mehle, Andrej, Ljubljana 70 

Meiner, Abraham, Szandrowiec, Poljska 63 

Mejak, Karel, Novo mesto 61 

Melihar, Stane, Novo mesto 58

Melzer, Moses, Skała, Poljska 63 

Menard, Boris, Dunaj 66 

Mencinger, Jelena, Radovljica 68 

Merčun, Ljudevit, Mengeš pri Kamniku 58 

Merljak, Božena, Batuje pri Gorici 60 

Mermelstein, Salomon, 


Mersel, Fryderyk, Lvov, Poljska 63 

Merzel, Ludvik, 

Loka pri Zidanem Mostu 60 

Mesar, Roza, Ljubljana 69 

Mesesnel, Julij, Črnomelj 67 

Mešič, Judita, Šmartno pri Litiji 65 

Mešnik, Dragotin, Ljubljana 67 

Mezek, Radoslav, Ljubljana 68 

Michler, Helena, Vrhnika 70 

Mihajlov, Georg, Taganrog, Rusija 59 

Mihelčič, Alojzij, Vavpča vas 60 

Mihelič, Ladislav, Ljubljana 67 

Mikačić, Marko, Split 61 

Mikec, Franc, Zagorje ob Savi 65 

Mikl, Lovro, Malošče, Beljak 58 

Miklauc, Rudolf, Ljubljana 66 

Miklavčič, Milan, Ljubljana 68 

Mikuletič, Frančiška, Ptuj 69 

Mikyška, Vladimir, Ljubljana 70 

Milavec, Karol, Trst 62 

Milavec, Vladimir, Ljubljana 59 

Milčinski, Janez, Ljubljana 64 

Milčinski, Lev, Ljubljana 63 

Mileff, Stanimir, Kosturinci, Bolgarija 64 

Milenković, Jovanka, Kragujevac 60 

Miljković, Vladeta, Vranje 62 

Milosavljević, Tihomir, 

Prokuplje, Srbija 60 

Minajev, Oleg, Aleksandrovsk, Rusija 67 

Minatti, Ivan, Slovenske Konjice 70 

Minatti, Vilko, Slovenske Konjice 68 

Miškov, Marijan, Šibenik 60 

Miteva Lozanova, Cvetana, 

Somovit, Bolgarija 65 

Mlajev, Jože, Ljubljana 68 

Mlakar, France, Horjul 70 

Mlakar, Rudolf, Zavodna 67 

Mlaker, Ladislav, Ptuj 67 

Mlinar Cigale, Marijan, Maribor 69 

Mlinar, Vojnomir, Stara vas, Logatec 65 

Modic, Heliodor, Ljubljana 61 

Modrič, Ivan, Zadar 60 

Mogilinickij, Leo, Buczacz, Poljska 59 

Mogilnicka, Marija, Buczacz, Poljska 61 

Molk, Janko, Ljubljana 68 

Morelj, Marjan, Kranj 64 

Morgenstern, Ruchel, 

Nahujowice, Poljska 62 

Mosetich, Ana Nuša, Postojna 66 

Mosz, Dymitr, Zydaczów, Poljska 65 

Mozetič, Albin, Solkan 64 

Mozetič, Franc, Renče pri Novi Gorici 60 

Mozetič, Milena, Gorica 67 

Možina, Dušan, Brje na Vipavskem 64 

Mrak, Danica, Kočevje 69 

Mravljak, Alenka, Maribor 70 

Mravljak, Dušan, Ljubljana 63 

Mrmolja, Zdenko, Ajdovščina 62 

Mrzetich, Emil, Črnomelj 62 

Muc, Sonja, Ljubljana 66 

Mudravčič, Stanko, Zagreb 64 

Mulaček, Jelena, Maribor 65 

Müller Petrič, Gustav, Ljubljana 61 

Müller, Dušan, Ljubljana 69 

Müller, Franc, Domžale 61 

Müller, Marija, Ljubljana 67 

Munda, Jože, Ptuj 61 

Muraus, Marija, Maribor 70 

Muršak, Adolf, Spodnja Voličina 62 

Murza, Jekaterina, Jekaterinburg, Rusija 58 

Musar, Marija, Boštanj 66 

Musek, Ljudevit, Rajhenburg 65 

Musek, Nada, Sv� Bolfenk pri Središču 67 

Mušič, Ljuban, Bukovica pri Gorici 62 

Mycak, Jaroslav, 

Dubivci, Stanislavov, Poljska, (Ukrajina) 64 

Nabernik, Jože, Ljubljana 70 

Načev, Petkov, Sokolare, Bolgarija 65 

Nahtigal, Kostja, Gradec 66 

Nanut, Elizabeta, Ljubljana 67 

Nebec, Karel, Škofljica 70 

Nedelkov Todorov, Todor, 

Vraca, Bolgarija 65 

Nenov Nanev, Gančo, 

Golobradovo, Bolgarija 65 

Neset, Petar, Supetar 59 

Neubauer, Raja, Ljubljana 66 

Nezmeškal, Viljem, Ljubljana 66 

Nežima, Ferdinand, Kamnik 62 

Nikolić, Miroslav, Šibenik 70 

Novak, Anton, Zbilje, Medvode 62 

Novak, Bogomil, Vransko 69 

Novak, Boris, Maribor 66 

Novak, Franc, Kranj 60 

78 

Novak, Ivan, Ljubljana 65 

Novak, Jakob, Ljubljana 69 

Novak, Jože, Jesenice 65 

Novak, Krista, Zagreb 69 

Novak, Lelja, Idrija 61 

Novak, Miroslav, Trst 65 

Novak, Peter, Ljubljana 68 

Novak, Rajko, Celje 68 

Novak, Stanislav, Škofja Loka 66 

Novak, Stanko, Medvode 70 

Novkiriški Ivanov, Angel, 

Vraca, Bolgarija 65 

Novoselsky, Olga, Artvin, Turčija 68 

Nožarova, Pavlina, Ruse, Bolgarija 64 

Oblak, Ciril, Sv� Gregor pri Ortneku 61 

Oblak, Stanislav, Vrhnika 60 

Obramič Rudolf, Zidani Most 60 

Obretenov, Cvetan, Lom, Bolgarija 65 

Ocvirk, Slavko, Bovec 61 

Ofman, Hersz, Lodž, Poljska 62 

Ogrizek, Boris, Maribor 67 

Ogrizek, Franc, Stojno selo 70 

Okuljar, Zdzisław, Krakov 62 

Omahen, Gustav, Postojna 58 

Omahen, Miloš, Krško 70 

Oman, Rudolf, Žabnica 62 

Omejec, Viktor, Št� Vid nad Ljubljano 65 

Omladič, Vidojka, Ljubljana 69 

Oprešnik, Miloš, Šmihel, Novo mesto 67 

Oražem, Sava, Ljubljana 69 

Orehek, Vanda, Zidani Most 64 

Orel, Vladimir, Javornik 60 

Orlandini, Ivo, Brač 61 

Oršič, Jerko, Dunaj 61 

Osana, Zdenko, Ljubljana 67 

Osolnik, Ivan Janko, Kamnik 59 

Ostojič, Teodor, Šibenik 62 

Ostronič, Alojzij, Vinica pri Črnomlju 66 

Otáhal, Josip, Ljubljana 63 

Ozimič, Darinka, Dravograd 66 

Ozimič, Lea, Ljubljana 62 

Ozvald, Radivoj, Ljubljana 66 

Pagon, Bogoljub, Tolmin 59 

Pahor, Olga, Ljubljana 69 

Pajk, Stanislav, Ljubljana 65 

Pakiž, Marjan, Ribnica 65 

Palčič, Branko, Ljubljana 66 

Palčič, Stanko, Dule pri Velikih Poljanah 67 

Paljk, Mara, Lokavec pri Ajdovščini 67

Paljuh, Hermina, Maribor 66 

Paljuh, Marko, Maribor 70 

Panajotov, Jakov Štefan, 

Jambol, Bolgarija 64 

Pančić, Josip, Bribir, Vinodol 62 

Papst, France, Krško 59 

Parfenjuk, Stefan, Łuczyce, Poljska 65 

Paternost, Joško, Šmartno pri Kranju 60 

Paut, Evgen, Zadar 59 

Pavkovič, Branko, Zagreb 64 

Pavlica, Marija Dušana, 

Petanjci pri Tišini, Murska Sobota 70 

Pavlič, Drago, Ljubljana 66 

Pavlič, Pavel, Ljubljana 68 

Pavličič, Jožef, Vuzmetinci, Ormož 68 

Pavlin, Joško, Kremenca, Cerknica 59 

Pavlin, Rudolf, Ljubljana 67 

Pavlov, Borislav, Čenej, Vojvodina 60 

Pavlovčič, Milan, Brezovica pri Ljubljani 67 

Pavlović, Milo, Kruševac, Srbija 61 

Pavšič, Ivan, Ljubljana 60 

Pavšič, Ljudmila, Sv� Lovrenc 63 

Pecinić, Miroslava, Priština 70 

Pečan, Jože, Ljubljana 59 

Peček, Dušan, Ptuj 68 

Peček, Jože, Ribnica 59 

Pečenko, Vladimir, Gorica 62 

Pečovnik, Dragomir, Šmartno ob Paki 66 

Pedan, Teodosij, Jekaterinodar, Rusija 59 

Pehani, dr. Hubert, Trebnje 61 

Pejev, Vasil, Vidin, Bolgarija 65 

Pelkin, Spas Todorov, Galiče, Bolgarija 64 

Pendačanski, Aleksander, Kumanovo 58 

Penev, Nedkov, Razgrad, Bolgarija 65 

Penko, Anton, Trst 63 

Peraz, Engelbert, Tržič, Italija 58 

Perera, Ruža, Vela Luka, Korčula 68 

Perera, Stela (Ester), Split 68 

Perhaj, Ferdo, Kočevje 58 

Perne, Hinko, Novo mesto 63 

Perpar, Stanko, Planina pri Rakeku 58 

Persché, Friderik, Ljubljana 60 

Peršič, Ivan, Celovec 60 

Peršuh, Ivo, Zg� Laže, Konjice 58 

Pertot, Vlasta, Ptuj 68 

Pertot, Vojteh, Maribor 68 

Perušek, Miljutin, Ljubljana 61 

Pesančič, Jankov, Elemir v Srbiji 62 

Pestotnik, Božena, Ljubljana 68 

Pestotnik, Krista, Ljubljana 64 

Petančič, Milan, Brežice 68 

Petek, Savo, Brežice 68 

Peterlin, Vera, Ljubljana 68 

Peterlin, Vida, Fara vas 63 

Peternel, Franc, Ljubljana 61 

Petrič, Joža, Ljubljana 58 

Petrič, Lidija, Rovereto, Italija 62 

Petrovčič, Jožef, Borovnica 68 

Petrovič, Eva, Sv� Miklavž nad Laškim 63 

Pfeifer, Josip, Ljubljana 66 

Piko, Karel, Črna pri Prevaljah 61 

Pilhar, Ljudmila, Ljubljana 68 

Pines, Aleksander, Białystok, Poljska 63 

Pintar, Karol, Sv� Duh pri Škofji Loki 60 

Pintarič, Ivan, Bogojina v Prekmurju 61 

Pirc, Bogomil, Ljubljana 69 

Pirc, Franc, Ljubljana 59 

Pirc, Nasta, Ljubljana 70 

Pirc, Savo, Ljubljana 59 

Pirc, Stanislav, Žimarice 64 

Pirec, Ladislav, Židovska pristava 66 

Pirkmajer, Vera, Vukovar 67 

Pirkmayer, Bojan, Ptuj 70 

Pirnat, Zlata, Ljubljana 68 

Pirš, Majda, Trbovlje 69 

Piskernik, Franc, 

Lepena pri Železni Kapli 62 

Pistotnik, Karel, Prevalje 67 

Pišlerič, Olga, 

Sp� Hudinja pri Celju 66 

Pišot, Vaclav, Ljubljana 63 

Pivk, Frančiška, Zaplana, Vrhnika 68 

Planinc, Vajda, Dunaj 59 

Planinšek, Franc, Smolenja vas 64 

Platovšek, Jožef, Štore pri Celju 67 

Platzer, Janez, Šoštanj 66 

Pleiweiss, Lea, 

Radeče pri Zidanem Mostu 58 

Plej, Anton, Lendava 66 

Plesničar, Velebita, Ajdovščina 61 

Pleško, Franc, Kozarje 70 

Pleterski, Janko, Maribor 68 

Pleterski, Miroslav, Ljubljana 64 

Plevel, Janez, Ljubljana 68 

Plevnik, Stanko, Mislinja 65 

Plivelič, Jolanda, Ljubljana 69 

Plut, Stanko, Kranj 62 

Pochyla, Bojan, Ljubljana 67 

Podboj, Janez, Ljubljana 63 

Podgornik, Zdenka, Ljubljana 70 

Podnje, Boško, Sinj 58 

Podobnik, Jožef, Ljubljana 63 

79 

Podobnikar, Ivan, Brezje 66 

Podpečan, Ivan, 

Spodnja Hudinja pri Celju 60 

Podrekar, Franc, Ljubljana 67 

Pogačar, Ana, Kranj 68 

Pogačar, Cirila, Kranj 70 

Pogačar, Danijela, Ljubljana 66 

Pogačnik, Marijan, Ljubljana 61 

Pogačnik, Miro, Ljubljana 61 

Pogrujc, Stanko, Hajdina pri Ptuju 60 

Pohar, Edvard, Celovec 62 

Pokorn, Mirko, Ljubljana 60 

Polak, Anton, Št� Vid pri Stični 68 

Polak, M. Mitja, Ormož 65 

Polanec, Franc, Poljčane 67 

Polgár, Liselotte, Zagreb 70 

Polh, Franc, Velenje 64 

Poljanšek, Rado, Žiri 63 

Poljšak, Zoran, Vrbje 68 

Pompe, Janko, Celje 58 

Ponikvar, Rafael, Fara na Blokah 64 

Ponov, Nacko, Razgrad, Bolgarija 65 

Popadić, Ilija, Pančevo 61 

Popek, Alojzij, Logatec 60 

Popov, H. Nedelko, Dalboki, Bolgarija 65 

Popov, Petar, Lopušna, Bolgarija 64 

Popovič, Gligorije, Prilep, Makedonija 61 

Popović, Bogdan, Gaj, Srbija 61 

Popović, Ilija, Kočani 67 

Porekar, Ciril, Hum pri Ormožu 58 

Porovne, Franc, Kamnik 67 

Pörš, Sidonija, Stanjovci, Murska Sobota 67 

Posinković, Ivo, Dol na otoku Hvaru 61 

Potočnik, Ana Imelda, Radovljica 64 

Potočnik, Anton, Boštanj 67 

Potočnik, Miha, Dovje 62 

Potokar, Leopold, Dobrunje 60 

Potrata, Josip, Trst 59 

Potrč, Otmar, Sv� Urban pri Ptuju 60 

Poznik, Aleksander, 

Kočevje, Velike Lašče 66 

Požar, Silva, Ljubljana 70 

Poženel, Majda, Ljubljana 66 

Praunseis, Karel, Dunaj 61 

Praper, Cvetko, Mežica 65 

Preac, Ivan, Gorišnica 64 

Predanić, Edi, Krško 64 

Predikaka, Maks, Ribnica na Pohorju 62 

Pregelj, Bazilija, Kranj 65 

Pregelj, Mirko, Ljubljana 60 

Pregelj, Srečko, Ljubljana 68

Preinfalk, Anton, Gradec 62 

Preiss, Alter, Lodž, Poljska 62 

Premrou, Vladimir, Gorica 59 

Premrov, Bogdan, Gorica 61 

Premru, Vladimir, Boštanj ob Savi 58 

Presl, Janez, Zagorica pri Bledu 65 

Prevec, Slavko, Škofja Loka 60 

Prezelj, Franc, Ljubljana 64 

Prijatelj, Ana, Kočevje 61 

Primic, Demetrij, Prosek 70 

Primic, Rado, Prosek pri Trstu 68 

Primožič, Alojzij, Ptuj 61 

Primožič, Marica, Št� Jakob v Rožu 62 

Prodan, Josip, Buzet 59 

Pronis, Demetris Pija, Trentino 60 

Prosen, Boris, Grahovo ob Bači 60 

Prošek, Zofka, Ljubljana 61 

Protić, Živorad, Ljubovija, Srbija 58 

Prusnik, Irena, Ljubljana 69 

Przedecki, Herman, Lodž, Poljska 62 

Puc, Franc, Dolenja Dobrava pri Trati 59 

Puc, Srečko, Sv� Duh na Ostrem vrhu 66 

Pucher, Uršula, Ljubljana 70 

Pučnik, Ivan, Trbovlje 65 

Puhar, Ivo, Ljubljana 68 

Pungerčič, Marjan, Novo mesto 68 

Pungeršič, Franjo, Škocjan 60 

Puppis, Hubert, 

Chomutov, Češkoslovaška 65 

Pušenjak, Vladimir, Maribor 62 

Rabič, Adolf, Ljubljana 68 

Radić, Marko, Vrgorac, Makarska 60 

Radšel, Franjo, Slovenj Gradec 58 

Radulović, Nikola, Sremska Mitrovica 64 

Rakovec, Slavko, Ljubljana 60 

Rakuljić, Ivan, Jesenice 58 

Rakuš, Franc, Sv� Barbara v Halozah 63 

Rančić, Ilija, Vojnić, Sinj 58 

Rapotec, Josip, Kozina 58 

Ravbar, Alfonz, Repentabor, Sežana 58 

Ravnikar, Anton, Ljubljana 59 

Ravnikar, Božena, Ljubljana 63 

Ravnikar, Ruža, Ljubljana 70 

Rebec, Alojzij, Miren pri Gorici 62 

Rebec, Radoslav, Sv� Peter na Krasu 69 

Reberšak, Franjo, Verače 64 

Regoršek, Karel, Maribor 64 

Reiss, Ljudevit, Lvov, Poljska 63 

Reja, Dušan, Komen 60 

Remškar, Marija, Ljubljana 70 

Repe, Ludovik, Ljubljana 60 

Repić, Franc, Kutinci 59 

Režun, Vilma, Trbovlje 59 

Ribič, Janko, Pobrežje 69 

Rigler, Francè, Dol� Logatec 67 

Rihar, Bernarda, Polhov Gradec 62 

Rizov, Vasil, Varna, Bolgarija 64 

Rižner, Cvetana, Ptuj 66 

Robič, Vekoslav, Kranjska Gora 67 

Robida, Jana, Ljubljana 67 

Röck, Blaž, Šoštanj 64 

Rogelj, Anton, Sadinja vas, Žužemberk 69 

Rohrmann, Adolf, Kranj 58 

Rojc, Alojzij, Ljubljana 63 

Rojina, Miroslav, Ljubljana 70 

Rojnik, Alojzij, Sp� Grušovlje 64 

Roksandić, Ivan, Petrinja 62 

Ronko, Lojze, Cerknica 62 

Rosenberg, Samuel, Lodž, Poljska 62 

Rosina, Mira, Praga 66 

Rõssmann, Uroš, Ljubljana 70 

Rostohar, Ivan, Ljubljana 70 

Roš, Mile, Ljubljana 59 

Rot, Alojzij, Srpenica, Italija 63 

Rotar, Ivo, Litija 64 

Rothdeutsch, Anna, Gornja Lendava 63 

Röthel, Gerhard, Kočevje 65 

Rovan, Roman, Kočevje 70 

Rozman, Karel, Planina pri Rakeku 60 

Rozman, Marijan, Ljubljana 60 

Rozman, Metoda, Velike Lašče 62 

Rozmanova, Albina, Ljubljana 58 

Rožanc, Benjamin, Lož 69 

Rožanec, Jože, Ljubljana 69 

Rožanec, Karlo, Ljubljana 64 

Rožanec, Milan, Ljubljana 70 

Rožič, Ivan, Studenci pri Mariboru 69 

Rudan, Krsto, Bogomolje, Hvar 61 

Rudež, Alma, Trst 65 

Rumpret, Franc, Krško 70 

Rupert, Marija, Beljak 63 

Ruprecht, Hubert, Ljubljana 61 

Rupreht, Janez, Ljubljana 61 

Rus, Franjo, Loški Potok pri Kočevju 59 

Rus, Jože, Ljubljana 69 

Rus, Stanislava, Hrib-Loški Potok 65 

Rusjan, Aleksander, Ljubljana 69 

Rustja, Branko, Lesce 69 

Rutar, Marjan, Jesenice 70 

Rutar, Radoslav, Trbovlje 69 

Ruter, Avguštin, Dovže pri Slovenj Gradcu 59 

80 

Rybak, Jakób, Drohobycz, Poljska 62 

Rygál, Karel, Mnišek pri Pragi 67 

Sadar, Marjan, Celje 70 

Sadnikar, Demeter, Kamnik 65 

Sadnikar, Nikolaj, Kamnik 64 

Safonov, Aleksije, Belci, Rusija 60 

Saje, Julij, Novo mesto 61 

Saje, Vladimir, Semič 64 

Sajovic, Tatjana, Celje 70 

Sancin, Ana Marija, Trst 69 

Sancin, Dimitrij, Trst 69 

Sancin, Josip, Servola (Škedenj), Trst 69 

Sancin, Saša, Škedenj, Trst 69 

Santić, Ivo, Split 58 

Sardoč, Teodor, Slivno pri Nabrežini 58 

Sark, Tatjana, Ljubljana 70 

Satler, Josip, Slovenj Gradec 66 

Savinšek, Baldomir, Ljubljana 60 

Savinšek, Jakob, Kamnik 69 

Schalif, Mozes Mayer, Poljska 63 

Scheer Schindler, Jechiel, Stryj, Poljska 63 

Schiffrer, Marjan, Ljubljana 66 

Schilhard, Ada, Zagreb 67 

Schmidt, Anča, Ljubljana 65 

Schmidt, Ulrik, Ljubljana 65 

Schollmayer, Kornelij, Škofja Loka 61 

Schriefl, Ivan, Ljubljana 70 

Schrotl, Janez, Knittelfeld, Avstrija 60 

Schusterschitz, Wanda, Trst 61 

Schweiger, Harold, Ljubljana 63 

Schweiger, Willfried, Ljubljana 64 

Sclavnich, Lucijan, Vilež pri Gorici 70 

Sedlák, Ružena, Ljubljana 70 

Sedlar, Ivan, Ljubljana 66 

Sekolec, Josip, Maribor 63 

Seljak, Vojnimir, Stara vas, Žiri 65 

Semkov, Simeon, Sofija, Bolgarija 65 

Semkova, Jordana, Skravena, Bolgarija 69 

Senegačnik, Justina, Ljubljana 63 

Sentočnik, Albert, Sp� Polskava 61 

Sentočnik, Leopold, Maribor 67 

Serajnik, Suzana, Senožeče 62 

Sevnik, Srdan, Ljubljana 64 

Sevšek, Maksim, Gorica pri Oplotnici 60 

Sfiligoj, Dušan, Ljubljana 69 

Sfiligoj, Vera, Gorica 69 

Simončič, Marija, Škofja Loka 67 

Simonič, France, Markovci pri Ptuju 64 

Simoniti, Alojzij, 

Biljana v Goriških Brdih 59

Sinkovič, Karl, Hotinja vas 67 

Sinovec, Stjepan, Krapina 61 

Sirk, Albin, Sv� Martin v Kojskem 69 

Skebe, Venčeslava, Črnomelj 64 

Skrt, Bogomil, Sv� Lucija ob Soči 69 

Skulj, Iztok, Ljubljana 70 

Skulj, Stanislav, Tržišče pri Mokronogu 58 

Slanovic, Saša, Ljubljana 69 

Slapar, Boleslav, Ljubljana 63 

Slapar, Helena, Ljubljana 69 

Slapar, Josip, Ljubljana 59 

Slapšak, Marija, Radovljica 65 

Sliškovič, Zlatko, Sinj 64 

Sliva, Jožef, 

Ostrava, Češkoslovaška (Češka) 62 

Slokan, Herman, Trbovlje 64 

Slovinić, Vjekoslav, Split 59 

Sluga, Gabrijel, Ljubljana 65 

Smażanowicz, Borys, Lodž, Poljska 62 

Smej, Jožef, Bogojina 67 

Smerdu, Franjo, Gradec 60 

Smerdu, Rudolf, Gradec 66 

Smerkolj, Silva, Ljubljana 69 

Smiljević, Dimitrije, Veles 61 

Smodej, Dušan, Velike Lašče 61 

Smrečnik, Ivo, Ljubljana 61 

Smrtnik, Alojzija, Innsbruck 63 

Snoj, Ivana, Ljubljana 70 

Soban, Darinka, Novo mesto 66 

Soban, Dušan Julij, Prevorje 69 

Sodja, Zdravko, Breznica pri Radovljici 58 

Sokolec, Anton, Maribor 61 

Sokolov, Vladimir, 

Kubanska oblast, Rusija 59 

Sonc, Anton, Železniki 60 

Sosić, Stanislav, Opčine pri Trstu 59 

Sovdat, Sonja, Ljubljana 69 

Sparhakl, Lavoslav, Teharje, Celje 58 

Speiser, Franjo, Bač 61 

Spies, Dragobert, 

Ternopol, Poljska,(Ukrajina) 63 

Spiler, Adolf, Postojna 66 

Spindler, Cirila, Moravci, Ljutomer 67 

Spindler, Matilda, Celje 61 

Spindler, Metod, Celje 60 

Sporn, Vilko, Drniš 58 

Srebrnič, Gabrijela, Ravnica pri Gorici 69 

Stadler, Eda, Ljubljana 64 

Stanek, Leopold, Boračevo 62 

Stanev, Dobri, Markovo, Bolgarija 65 

Stanev, Mihael Josipov, Pleven, Bolgarija 65 

Stanković, Vladan, Čačak, Srbija 60 

Stanulovič, Dimitrije, Bočar, Banat 60 

Starc, France, Kočevje 64 

Stare, Dušan, Velike Lašče 63 

Stare, Jožef, Šmartno pri Litiji 66 

Stare, Zlatan, Čirčiče, Kranj 65 

Starkl, Nada, Brežice 67 

Staržik, Albert, Zaječar 62 

Stebnicki, Bronisław, Lvov, Poljska 63 

Stefanov, Najden, Brestovo, Bolgarija 65 

Stefanov, Stefan, Sevlijevo, Bolgarija 65 

Stegnar, Marjan, Ljubljana 62 

Steinberg, Lidija, Ljubljana 64 

Steindl, Viljem, Vrgorac, Makarska 58 

Steklasa, Jože, Domžale 65 

Stergar, Stane, Hotunje pri Ponikvi 63 

Sterle, Drago, Zelenika 60 

Stipčević, Fran, Zadar 58 

Stirn, Jožefa, Kranj 58 

Stojanov, Dimitar, Haskovo, Bolgarija 64 

Stojkov, Stojan, Karanovo, Bolgarija 65 

Stojkovič, Janez, Ljubljana 70 

Stojkovič, Marija, Ljubljana 65 

Stojkovič, Vida, Ljubljana 65 

Stolfa, Veruša, Sežana 62 

Stopar, Ludovik, Studenci 60 

Stor, Anton, Ljubljana 58 

Strasser, Heribert, Ljutomer 63 

Strauss, Emil, Žirovnica pri Radovljici 65 

Stritar, Amalija, 

Breg pri Zidanem Mostu 69 

Stritar, Zora, Ptuj 67 

Strmecki, Maksim, Venco pri Korminu 60 

Strmšek, Angela, Studenci pri Mariboru 66 

Strnad, Jože, Kranj 59 

Strnad, Stanko, Ljubljana 59 

Strnad, Valerija, Ljubljana 70 

Strožer, Rudolf, Dunaj 67 

Stucin, Dušan, Dunaj 66 

Stucin, Jožica, Gorica 65 

Stuhec, Marija, Ptuj 58 

Stupica, Marija, Mošnje pri Radovljici 69 

Suhadolc, Ana, Ljubljana 63 

Suhadolc, Marjeta, Ljubljana 70 

Sujetin, Boris, Kaluga, Rusija 59 

Sujetin, Mihail, Kaluga, Rusija 59 

Supan, Nada, Verd 69 

Susmel, Frančiška, Reka 59 

Susmel, Jelka, Reka 63 

Sušnik, Martin, Ljubljana 69 

Svetlič, Marjan, Tržič 60 

81 

Szillich, Marjan, Ljubljana 64 

Szterenfeld, Abram Josef, 

Piotrków, Poljska 62 

Šalda, Zdenko, Juršinci 66 

Šaldar, Franc, Ljubljana 69 

Šalehar, Franc, Ljubljana 69 

Šantić, Radomir, Vrbanj 59 

Šarec, Janez, Preserje pri Kamniku 59 

Šavelj, Marta, Ribnica 65 

Šenk, Milan, Jezersko pri Kranju 61 

Šentjurc, Ana, Trbovlje 66 

Šentjurc, Marjana, Hrastnik 63 

Šerko, Alfred, München, Nemčija 61 

Šerko, Edvin, Maribor 59 

Šifrar, Leon, Dobrepolje 61 

Šifrar, Vilibald, Podgorica, Dobro Polje 67 

Šifrer, Tone, Žabnica 65 

Šilc, Milan, Ljubljana 69 

Šimnic, Nikolaj, Ljubljana 64 

Šimunič, Bogdan, Split 69 

Šinigoj, Miloš, Kamnik 69 

Širca, Anton, Ljubljana 70 

Šiška, Marija, Krško 70 

Šivic, Albin, Dobro Polje 66 

Škafar, Ferdo, Bratonci 63 

Škerjanc, Srečko, 

Sv� Rupert v Slovenskih goricah 59 

Škodnik, Stojan, Kočevje 69 

Škof, Zdenka, Vuzenica 69 

Škofič, Dušan, Trst 66 

Škofič, Peter, Celje 64 

Škofič, Srečko, Slovenska Bistrica 69 

Škrabar, Danica, Nova vas, Maribor 69 

Škrinjar, Bogomila, Ljubljana 67 

Škrl, Bojan, Ljubljana 69 

Šlander, Vera, Kaplja vas, Celje 67 

Šobar, Štefan, Gorenje Laze 60 

Šober, dr. Marjan, Visco, Italija 69 

Šolar, Josip, Kropa 60 

Šoljak, Rista, Kumanovo 59 

Šonc, Viktor, Kopriva na Krasu 61 

Šonlany, Ljudmila, Branjin Vrh 67 

Šoštarec, Alojzij, Murska Sobota 61 

Špacapan, Avgust, Kormin 61 

Špendl, Hinko, Št. Ilj pod Turjakom 69 

Špiler, Adolf, Studenci pri Mariboru 66 

Šporn, Zdenko, Zadar 62 

Špur, Janko, Ljutomer 66 

Štalcer, Branimir, Črnomelj 67 

Štancar, Alojz, Knin 61

Štangl, Branko, 

Dvor pri Šmihelu (Avstrija) 66 

Štibler, Ervin, Činžat pri Fali 63 

Štok, Friderika, Pula 63 

Štoka, Boris, Trst 69 

Štolfa, Josip, Sežana 59 

Štrancar, Tone, Ljubljana 66 

Štravs, Stanislava, Cerkno 61 

Štrekelj, Zvonimir, Zadar 58 

Štritof, Peter, Ljubljana 66 

Štrucl, Edmund, Maribor 66 

Štrukelj, Anka, Vipava 69 

Štrukelj, Antonija, Ljubljana 60 

Štrukelj, Zofija, Ljubljana 64 

Štular, Dominik, Novo mesto 69 

Šturm, Marjan, Litija 69 

Šturm, Radoslav, Maribor 69 

Šubic, Branko, Poljane nad Škofjo Loko 70 

Šulgina, Tatjana, Kijev 66 

Šumak, Franc, Ljutomer 69 

Šumenjak, Karl, 

St� Peter Freienstein, Avstrija 64 

Šumenjak, Viljem, Ptuj 64 

Šuštaršič, Stanka, Ljubljana 65 

Šušterič, Josip, Hotinja vas pri Mariboru 67 

Šušteršič, Vera, 

Nový Jičín, Češkoslovaška 65 

Šušteršič, Zvonko, Krško 61 

Švagan, Alojzij, Gladbeck, Nemčija 66 

Švent, Zvonimir, Ljubljana 62 

Tabor, Ljudmila, Ljubljana 59 

Tabor, Ludovik, Ljubljana 69 

Tabori, Ernest, Sarajevo 64 

Tajnik, Bojan, Kranj 64 

Tajnšek, Marjan, Sv� Pavel pri Preboldu 69 

Talanyi, Franc, Murska Sobota 66 

Taller, Lujo, Zagreb 64 

Tancar, Avguštin, Jesenice 60 

Tarzes, Slavka, Breznica pri Žirovnici 65 

Tavčar, Bojan, Ormož 63 

Tavčar, Danilo, Ptuj 65 

Tavčar, Darinka, Litija 63 

Tavčar, Igor, Ljubljana 58 

Tavčar, Marjan, Ljubljana 66 

Tavčar, Rado, Ormož 63 

Tavzes, Žarko, Ljubljana 69 

Tekavčič, Bogdan, Kranj 69 

Teodorov, Todor, Vraca, Bolgarija 65 

Teodorović, Stevan, Pančevo 61 

Terseglav, Marjan, Ljubljana 61 

Tičar, Vekoslav, Ljubljana 61 

Tiličejeva Miščenko, Tatjana, 

Staraja Rusa, Rusija 59 

Timčinskaja, Katarina, Kerson, Rusija 59 

Tinta, Ivanka, Novo mesto 69 

Tiplič, Adolf, 

Sv Lenart v Slovenskih goricah 59 

Tivadar, Jožef, Murska Sobota 64 

Tokin, Proka, Stari Futog 63 

Tomažič, Danilo, Maribor 61 

Tomažič, Dušan, Maribor 69 

Tomažič, Ferdinanda, Ljubljana 69 

Tome, Viktorija, Ljubljana 69 

Tomić, Ivan, Chicago 63 

Tomše, Danijela, Goriča vas pri Ribnici 66 

Tomšič, Ivica, Ljubljana 69 

Toplak, Lojze, Gradec 60 

Topolšek, Božidar, Gradec pri Litiji 69 

Tovornik, Jože, Trbovlje 69 

Trampuž, Milan, Pazin 61 

Trampuž, Miloš, Temenica 69 

Trampuž, Vladimir, Krk 59 

Tratnik, Stanko, 

Dolenja vas pri Cerknici 70 

Travirka, Anton, Petrčani, (Zadar) 60 

Trdan, Alojzij, Sušje pri Ribnici 67 

Trenz, Ferdo, Trška Gora pri Krškem 62 

Trobec, Helena, Nabrežina 69 

Trobiš, Smiljan, Kal pri Št� Janžu 67 

Trstenjak, Matija, Ivanjševci 60 

Trstenjak, Vlasta, Slovenske Konjice 69 

Trtnik, Aleksander, Ljubljana 70 

Trtnik, Štefanija, Zadvor pri Ljubljani 66 

Tuma, Milan, Krško 70 

Tumanovska, Nadezda, Kovno, Rusija 59 

Turin, Ivan, Studenice pri Poljčanah 58 

Turk, Bogomir, Veruda pri Puli 61 

Turk, Roza, Ljubljana 69 

Turk, Vanda, Ljubljana 62 

Turnšek, Oskar, Gradec 70 

Turšič, Dragomir, Ljubljana 69 

Udir, Anton, Javornik 59 

Uhryn, Zenon, Sambor, Poljska 64 

Ujčič, Marija, Žminj 66 

Ujčič, Vekoslava, Ljubljana 69 

Ukmar, Leopold, Gorenja Branica 58 

Ulrych, Irena, Steyregg, Avstrija 64 

Unger, Gildo, Maribor 67 

Urbančič, Vladimir, Gor� Logatec 70 

Urbanija, Vinko, Krajno Brdo 61 

82 

Uršič, Marjan, Ljubljana 66 

Uršič, Stanislav, Bače pri Beljaku 69 

Uzumović, Stavra, Djevdjelia 64 

Vadnal, Tatjana, Ljubljana 69 

Vadnjal, Marija Ana, Novo mesto 59 

Vagaja, dr. Franc, Ljubljana 67 

Vagaja, Josip, Ljubljana 69 

Vajda, Vladimir, Lvov, Poljska 59 

Vajdič, Alberta, Gradec 61 

Vakselj, Serafin, Ljubljana 59 

Valenti, Davorin, Ilirska Bistrica 63 

Valentinčič, Lojze, Gorica 59 

Valič, Viktor, Skrilje 58 

Vandot, Bojan, Žužemberk 63 

Vandot, Branko, Žužemberk 65 

Vaněk, Jan, Žiri 66 

Vanèk, Jurij, Borovlje 66 

Vardjan, Marlenka, Lož 69 

Vargazon, Bogomil, Zidani Most 63 

Varl, Bojan, Mokronog 66 

Varpahovskaja, Sofija, Kijev 59 

Varšek, Milan, Ljubljana 63 

Vasič, Marjeta, Novo mesto 69 

Vatovec, Rajko, Maribor 70 

Vehovc, Jože Lojze, Dol Logatec 60 

Veljković, Velimir, Surdulica, Srbija 60 

Vendramin, Dragica, Sv� Lenart, Laško 69 

Vene, Stojan, Mokronog 69 

Verbič, Fran, Ljubljana 61 

Verbole, Rudolf, Izlake 59 

Verč, Marcelj, Trst 59 

Verlič, Josip, Ljubljana 66 

Vesenjak, Jelka, Ljubljana 63 

Veter, Igor, Ljubljana 69 

Vidic, Drago, Trbovlje 62 

Vidmar, Boris, Maribor 64 

Vidmar, Ivan, Jesenice 64 

Vidmar, Marjan, Maribor 70 

Vidmar, Roman, Šturje pri Ajdovščini 60 

Vidović, Miloš, Split 58 

Virk, Beno, Guštanj 69 

Visenjak, Radim, Ptuj 66 

Visinger, dr. Mirko, Dunaj 69 

Visković, Ivo, Gdinj, Hvar 61 

Visković, Milivoj, Split 60 

Višner, Mirko, Jesenice 70 

Vitrih, Franc, Lož 70 

Vizjak, Marko, Ljubljana 70 

Vižin, Marjan, Solkan pri Gorici 59 

Vodnik, Bogomir, Novo mesto 66

Vodopivec, Milena, Sv� Križ pri Litiji 69 

Vodopivec, Vladimir, Ljubljana 67 

Vogrinčič, Franc, Tišina 61 

Vojska, Vlado, Novo mesto 62 

Volc, Marija, Pula 59 

Volčjak, Heda, Imotski 66 

Volčjak, Viktor, Virmaše 62 

Voller, Kristian, Košaki pri Mariboru 64 

Vombergar, Jože, 

Pšenična Polica piri Cerkljah 61 

Vončina, Marija, Idrija 70 

Vončina, Niko, Krško 60 

Vovk, Božidar, Škofja Loka 67 

Vovk, Stanislav, Sv� Jurij ob j�ž� 65 

Vozel, Justina, Turjak 70 

Vrabič, Ivan, Pesje 66 

Vrabič, Marija, Litija 61 

Vrankar, Pavel, Ljubljana 63 

Vratuša, dr. Anton, Dolnji Slaveči 69 

Vrbnjak, Vekoslav, 

Križevci pri Ljutomeru 58 

Vrbnjak, Vinko, Ljutomer 60 

Vrćaković, Radivoje, Južni Brod 62 

Vrečar, Franc, Sneberje 69 

Vrečko, Boris, Dubrovnik 65 

Vreg, Francè, Ljubljana 67 

Vrhovec, Anton, Ljubljana 70 

Vrhovec, Ivan, Dragomer 69 

Vrhovec, Stana, Horjul 66 

Vrhovnik, Majda, Ljubljana 67 

Vrisk, Ančka, Krčevina, Maribor 67 

Vrisk, Majda, Maribor 69 

Vrščaj, Borut, Trst 60 

Vrščaj, Dušan, Sevnica ob Savi 69 

Vrtačnik, Kazimir, Ljubljana 63 

Vrtačnik, Marija, Ljubljana 62 

Vrtačnik, Savo, Ljubljana 66 

Vrtnik, Janez, Litija 64 

Vrtovec, Bojan, Žiri 67 

Vrtovec, Josip, Velike Žablje 58 

Vrus, Bogomil, Volosko, Opatija 58 

Vuga, Cvetko, Hrenovice pri Postojni 65 

Vuksanović, Stevan, Kuzmin, Srbija 60 

Vurnik, Jaromira, Dunaj 64 

Wachmann, Mojżesz Chaim, 

Żurawno, Poljska 62 

Wagman, Wilhelm, Drohobycz, Poljska 62 

Walland, Margareta, Slovenska Bistirca 63 

Waschte Visenjak, Zlata, Trst 66 

Weingerl, Vladimir, Otiški Vrh 67 

Weiss, Otmar, Ljubljana 63 

Wejmer, Jerzy, Sosnowiec, Poljska 62 

Werner, Edita, Vejprty, Češkoslovaška 67 

Windich, Zdenka, Ljubljana 65 

Wisinger, Ladislav, Litija 62 

Witine, Ema, Polom 64 

Wittmann, Edward, Lvov, Poljska 63 

Włoch, Zendel, Chęciny, Poljska 62 

Wõdinger, Janez, Skalice pri Konjicah 63 

Wolf, Vladimir, Chiopris pri Korminu 61 

Wurzinger, Ivan, Maribor 64 

Wutti, Herbert, Kočevje 62 

Wygoda, Chaim, Hornitówka, Poljska 62 

Zadnik, Zvezdana, Postojna 60 

Zajc, Alojzij, Žimarice 67 

Zajc, Jadranka, Ljubljana 70 

Zajc, Jože, Mala Loka pri Ihanu 69 

Zajec, Božena, Gorica 59 

Zajec, Katarina, Nižneudinsk, Rusija 59 

Zajec, Valentin, Trzin 60 

Zajiček, Jože, Ljubljana 70 

Zakrajšek, Velena, Blatna Brezovica 66 

Zalar, Vladimir, Šoštanj 69 

Zaletel, Simon, Retnje pri Tržiču 60 

Zalokar, Tatjana, Dunaj 63 

Zalta, Makso, Ljubljana 70 

Zarnik, Vida, Zagorje 59 

Zaveršnik, Herbert, Gradec 64 

Zdolšek, Ivan, Ponikva 67 

Zdravič, Emil, Umag 65 

Zdravič, Franc, Kočevje 67 

Zelcer, Dawid, Lodž, Poljska 62 

Zgonik, Julij, Tinjan 63 

Zidarič, Ivan, Hum 63 

Zmazek, Marija, Szeged, Madžarska 64 

Zmosko, Georgij, Brest Litowsk, Poljska 61 

Zoichter, Ivan, Razvanje 62 

Zor, Anica, Ljubljana 63 

Zore, Miro, Volosko 58 

Zorec, Franc, Ljubljana 64 

Zorec, Franjo, Partinje 58 

Zorec, Matilda, Stična 69 

Zornada, Josip, Trst 66 

Zrimc, Rudolf, Ig pri Ljubljani 70 

Zubalič, Draga, Gornja Radgona 67 

Zubatič, Janko, Ljubljana 69 

Zuccon, Petar, Medulin pri Puli 69 

Zupan, Gojmir, Ljubljana 69 

Zupan, Ivka, Ljubljana 61 

Zupanc, Albin, Laško 62 

83 

Zupančič, Darinka, Ljubljana 69 

Zupančič, Ivan, Bohinjska Bela 58 

Zupančič, Jakobina, Višnja Gora 66 

Zupanič, Veronika, Ljubljana 67 

Žagar, Marija, Morava pri Kočevju 63 

Žagar, Nada, Gorica 62 

Žagar, Stanislav, Rudnik 66 

Žajdela, Anton, Ljubljana 70 

Žajdela, Franc, Ljubljana 66 

Žakelj, Vladimir, Žiri 64 

Žargi, Rado, Dobe, Kostanjevica 66 

Žegura, Luka, Trpanj 59 

Žel, Anton, 

Sv� Ana v Slovenskih goricah pri Ptuju 70 

Železnik, Bogomila, Trbovlje 67 

Železnik, Vinko, Poljče pri Lescah 67 

Žiger, Nadislav, Murska Sobota 70 

Žigon, Ivanka, Metlika 69 

Žitko, Aleksander, Matenja vas 66 

Žitko, Jožica, Gorica 60 

Žitko, Marij, Ljubljana 67 

Žitnik, Jožef, Šmarje pri Ljubljani 60 

Žitnik, Milan, Mala Stara vas 65 

Živec, Stanko, Ljubljana 63 

Žiža, Peter, Postojna 65 

Žnidaršič, Frida, Novo mesto 58 

Žnidaršič, Ludvik, Žužemberk 61 

Žnideršič, Anka, Herceg Novi 60 

Žolgar, Ivanko, Ljubljana 67 

Župančič, Andrej, Ljubljana 63 

Županec, Albert, Štrigova, Hrvaška 63 

Žvanut, Franc, Ljubljana 62 

Žvegelj, Franc, Jesenice 62 

Žvokelj, Ivan, Vrhpolje pri Vipavi 58

Krajevno kazalo imatrikuliranih 


1919–1943 

Ob imenu je v oklepaju navedeno sedanje 

ime kraja, kraj, s katerim se je navedeni kraj 

združil ali bližnji kraj, kadar je v Sloveniji 

več istoimenskih krajev� Pri krajih izven 

Slovenije je navedena država, ki ji je kraj v 

obdobju 1919–1945 pripadal, v oklepaju 

pa država, ki ji pripada danes� Za študente, 

rojene v Rusiji, domnevamo, da so se rodili 

še pred Sovjetsko zvezo� 

Acebal, Argentina 59 

Ajdovščina 61, 62 

Ajtos, Bolgarija 64 

Ala, Italija 62, 63 

Aleksandrovo (Punat), Hrvaška 67 

Aleksandrovsk, Rusija 67 

Amstetten, Avstrija 60 

Arad, Romunija 66 

Ardino, Bolgarija 65 

Arpaia, Italija 61 

Artvin, Turčija 68 

Augustów, Poljska 63 

Avber pri Sežani 61 

Babno Polje 68 

Bač 60, 61 

Bače, Avstrija 69 

Bad Wörishofen, Nemčija 62 

Banat, pokrajina, Srbija 58, 60, 61 

Banja Loka 70 

Baška, Hrvaška 60 

Batuje 60 

Belci, Rusija, (Moldavija) 60 

Beljak, Avstrija 58, 58, 63, 66, 69 

Beltinci 66 

Beočin, Srbija 61 

Bethlehem, ZDA 66 

Biljana 59 

Bilje pri Gorici 70 

Biograd (Biograd na Moru), Hrvaška 58 

Blanca 66 

Blatna Brezovica 66 

Bočar, Srbija 60 

Bogdanovo, Bolgarija 63 

Bogojina 61, 66, 67 

Bogomolje, Hrvaška 61 

Bohinjska Bela 58 

Bokanjac, Italija, Hrvaška 59 

Bolechów, Poljska 63 

Borovlje, Avstrija 66 

Borovnica 63, 68 

Borysław, Poljska 62 

Boštanj 58, 66, 67 

Bovec 61 

Brač, otok, Hrvaška 60, 61, 68, 70 

Branjin Vrh, Hrvaška 67 

Braslovče 67 

Brašljan, Bolgarija 65 

Bratonci 63 

Brdarci 67 

Breg (pri Celju) 59 

Breg (pri Zidanem Mostu) 69 

Brest-Litowsk, Poljska, (Brest, Belorusija) 61 

Brestovo, Bolgarija 65 

Breška vas 66 

Brezje (pri Radovljici) 62 

Brezje (pri Senušah) 62 

Breznica (pri Radovljici) 58 

Breznica (pri Žirovnici) 65 

Brezovica (pri Ljubljani) 67 

Brežice 65, 67, 68, 69 

Bribir (pri Novem Vinodolskem), Hrvaška 62 

Brje (na Vipavskem) 64 

Brno, Češkoslovaška (Češka) 66 

Bubnjarci, Hrvaška 66 

Buczacz, Poljska (Bučač, Ukrajina) 59, 61 

Bukovica (na Goriškem) 62 

Buzet, Hrvaška 59, 61 

Carmen del Sauce, Argentina 59 

Celje 84 

Celovec, Avstrija 60, 61, 62, 64, 65, 67 

Cerknica 59, 62, 67, 68 

Cerkno 61 

Cetinje, Črna gora 63 

84 

Tea Anžur 

Chęciny, Poljska 62 

Chicago, ZDA 62, 63, 67 

Chiopris, Italija 61 

Chomutov, Češkoslovaška, (Češka) 65 

Cirkovce 67 

Col pri Vipavi 65 

Čačak, Srbija 60 

Čače, Avstrija 61 

Čadram 66 

Čaplje, Bosna in Hercegovina 58 

Čatež ob Savi 68 

Čenej, Vojvodina, Srbija 60 

Čepovan 65 

Češnjice (pri Železnikih) 63 

Činžat 63 

Čirčiče (Kranj) 65 

Črmošnjice 64 

Črna na Koroškem 68, 61 

Črni Vrh (pri Idriji) 58 

Črnomelj 58, 62, 64, 65, 67, 68 

Dabci, Hrvaška 61 

Dalboki, Bolgarija 65 

Djevdjelija, Srbija, (Makedonija) 64 

Dob 67 

Dobe 66 

Doberdob, Italija 60, 61 

Dobje 60 

Dobračeva 60 

Dobrepolje, pokrajina 61 

Dobrica, Vojvodina, Srbija 61 

Dobro Polje, na Gorenjskem 66 

Dobrova (pri Ljubljani) 59 

Dobrunje (del Ljubljane) 60 

Dol pri Ljubljani 59 

Dol, na Hvaru, Hrvaška 61 

Dolegna, Italija 64 

Dolenja Dobrava (pri Škofji Loki) 59 

Dolenja vas (pri Cerknici) 70 

Dolenji Logatec 60, 67 

Dolina, Poljska 60 

Dolna Melna, Bolgarija 65

Dolnja Lendava (Lendava) 64, 70 

Dolnji Slaveči 69 

Dolovo, Vojvodina, Srbija 60 

Dolsko 61, 62 

Domžale 61, 65 

Donji Dolac, Hrvška 60 

Dornberk 63 

Dovje 62 

Dovže 59 

Dragomer 69 

Dragotinci 61 

Dravograd 66, 68, 70, 

Drniš, Hrvaška 58 

Drohobych, Poljska, (Ukrajina) 63 

Dubivci, Stanislavov, Poljska, (Ukrajina) 64 

Dubrovnik, Hrvaška 65, 66 

Dule (pri Ortneku) 67 

Dunaj, Avstrija 58 - 70 

Dvor pri Šmihelu (Avstrija) 66 

Dvor 63 

Đakovo, Hrvaška 61 

Elemir, Vojvodina, Srbija 62 

Fara (na Blokah) 64 

Fara vas 63 

Ferdinandov, Bolgarija 64 

Gabrnik (pri Ptuju) 69 

Gaj, Srbija 61 

Galiče, Bolgarija 64 

Gdinj, na Hvaru, Hrvaška 61 

Gladbeck, Nemčija 66 

Glince (Ljubljana) 60, 61 

Glinje pri Kamniku 68 

Globel 64 

Goče pri Vipavi 62 

Golnik 67 

Golobradovo, Bolgarija 65 

Gorenja Branica 58 

Gorenja Sava (Kranj) 64, 65 

Gorenja vas pri Logatcu 60 

Gorenja Vrtojba (Vrtojba), Italija, 

(Slovenija) 59 

Gorenje Laze (Gornje Laze) 60 

Gorenji Logatec (Logatec) 64, 70 

Gorica (pri Oplotnici) 60 

Gorica, Italija 58-63, 65-70 

Goriča vas 66 

Gorišnica 64 

Gorje (Spodnje/Zgornje Gorje) 61 

Gornja Lendava (Grad) 63 

Gornja Radgona 67 

Gornje Vreme, Italija, (Slovenija) 59 

Gornji Grad 64 

Gornji Logatec (Logatec) 64 

Gornji Petrovci 65 

Gradec (Litija) 69 

Gradec, Avstrija 58, 60, 61-65, 66-70 

Grahovo ob Bači, Italija, (Slovdnija) 60 

Grohote, na Šolti, Hrvaška 58 

Grosuplje 66 

Grubišno Polje, Hrvaška 58 

Guštanj (Ravne na Koroškem) 68, 69 

Hajdina (Spodnja/Zgornja Hajdina) 60, 68 

Harkov, Rusija (Harkiv, Ukrajina) 59 

Haskovo, Bolgarija 64 

Herceg Novi, Črna gora 60 

Herson, Rusija, (Ukrajina) 60 

Horjul 66, 70 

Hornitówka, Poljska 62 

Hotinja vas 67 

Hotunje (pri Ponikvi) 63, 66 

Hrastnik (pri Trbovljah) 61, 63, 65, 68 

Hrastov Dol 70 

Hraše (pri Smledniku) 67 

Hrenovice, Italija, (Slovenija) 65 

Hrpelje, Italija, (Slovenija) 58 

Hrvatska Kostajnica, Hrvaška 63 

Hum 63 

Hum pri Ormožu 58 

Hussaków, Poljska (Gusakije, Ukrajina) 63 

Hvar, Hrvaška 59 

Idrija, Italija, (Slovenija) 60, 61, 63, 68, 70 

Ig 69 

Ilirska Bistrica, Italija, (Slovenija) 74 

Imotski, Hrvaška 66 

Innsbruck, Avstrija 63 

Irča vas (Novo mesto) 67 

Ivanci 58, 63 

Ivanjševci 60 

Izbište, Vojvodina, Srbija 61 

Izlake 59 

Jambol, Bolgarija 64 

Jarak (pri Sremski Mitrovici), Vojvodina, 

Srbija 58 

Javornik 59, 60 

Jekaterinburg, Rusija 58 

Jekaterinodar (Krasnodar), Rusija 59 

Jesenice, Dalmacija, Hrvaška 58, 59 

85 

Jesenice, Gorenjska 60, 62, 64, 65, 67, 70 

Jezersko (Spodnje/Zgornje Jezersko) 61 

Jurdani, Hrvaška 61 

Juršinci 66 

Južni Brod (Makedonski Brod), Srbija, 

(Makedonija) 62 

Kadaň, Češkoslovaška, (Češka) 59 

Kal pri Krmelju 67 

Kalimanica, Bolgarija 64 

Kaluga, Rusija 59 

Kamna Gorica 58 

Kamnik 58-60, 62-65, 67-70 

Kanal, Italija, (Slovenija) 67 

Kandija (Novo mesto) 63 

Kapinovo, Bolgarija 61 

Kaplja vas, Štajerska 67 

Karanovo, Bolgarija 65 

Katuni, Hrvaška 59 

Kavadar, Srbija 61 

Kazlje 60 

Kebelj 64 

Kijev, Rusija, (Kijiv, Ukrajina) 59, 66 

Klosterneuburg, Avstrija 59 

Klošter 68 

Knin, Hrvaška 61 

Knittelfeld, Avstrija 60 

Knjaževac, Srbija 61 

Kočane, Srbija 58 

Kočani, Srbija, (Makedonija) 67 

Kočevje 58, 61, 62, 64-70 

Komen, Italija, (Slovenija) 60 

Konotop, Rusija, (Ukrajina) 59 

Koper, Italija, (Slovenija) 60, 62 

Kopriva (na Krasu), Italija, (Slovenija) 61 

Koprivnica 61 

Koroška Bela 67 

Kosturinci, Bolgarija 64 

Košaki (Maribor) 64 

Kovno (Kaunas), Litva 59 

Kovor 68 

Kozarje 70 

Kozina, Italija, (Slovenija) 58 

Kragujevac, Srbija 60 

Krajna pri Murski Soboti 65 

Krakov, Poljska 62 

Kranj 58-70 

Kranjska Gora 67 

Krapina, Hrvaška 61 

Krašnja 68 

Krčevina (Maribor) 67

Kremenca 59 

Križevci pri Ljutomeru 58, 63 

Krk, Hrvaška 59, 60, 67 

Kropa 60 

Krško 58, 59, 60, 61, 64, 65, 70 

Kruševac, Srbija 61 

Kubanska oblast, Rusija 59 

Kumanovo, Makedonija 58, 59 

Kutinci 59 

Kuzmin, Srbija, (Kosovo) 60 

Łanowce, Poljska, (Lanivci, Ukrajina) 61 

Laško 60, 62, 67, 68, 69 

Lendava 63, 64, 66, 70 

Lepena, Avstrija 62 

Lesce 69 

Leszno, Poljska 63 

Liberec, Češkoslovaška (Češka) 62 

Linz, Avstrija 63, 66 

Liplje pri Kamniku 58, 68 

Litija 58, 61, 62, 63, 64, 67, 69 

Livno, Bosna in Hercegovina 63 

Ljubljana 58-70 

Ljubno 67 

Ljubovija, Srbija 58 

Ljutomer 58, 60, 63, 66, 67, 69 

Lodž, Poljska 62, 63 

Logatec 59, 60, 63, 64, 65, 67, 70 

Loka pri Mengšu 66 

Loka pri Zidanem Mostu 60, 65 

Loka pri Žusmu 65 

Lokavec (pri Ajdovščini), Italija, (Slovenija) 

67 

Lom, Bolgarija 65 

Lopušna, Bolgarija 64 

Loški potok pri Kočevju 59, 65 

Loučky, Češkoslovaška (Češka) 62 

Lož pri Rakeku 63, 69, 70 

Łuczyce, Poljska 65 

Lupoglava, Hrvaška 66 

Lvov, Poljska, (Lviv, Ukrajina) 59 

Magyarovar, Madžarska 67 

Makarska, Hrvaška 59, 60, 61 

Mala Loka (pri Ihanu) 69 

Mala Stara vas 65 

Mali Lipoglav 69 

Malošče, Avstrija 58 

Maribor 59, 60, 61-70 

Markov Grad, Prilep, Makedonija 61 

Markovci pri Ptuju 64 

Markovo, Bolgarija 65 

Martjanci 63 

Matenja vas 66 

Mečka, Bolgarija 65 

Medulin, Italija, (Hrvaška) 69 

Medvode 62, 67 

Melinci 65 

Mengeš 58, 63, 69 

Metković, Hrvaška 59 

Metlika 66, 68, 70 

Mezzocorona, Italija 62 

Mežica 65 

Mikulińce, Poljska (Mikulinci, Ukrajina) 63 

Miren 62 

Mislinja 65 

Mnišek, Češkoslovaška (Mnišek pod Brdy, 

Češka) 67 

Mokronog 58, 63, 66, 68, 69, 70 

Morava 63 

Moravci (Moravci v Slovenskih goricah) 67 

Mostar, Bosna in Hercegovina 58 

Mošnje 69 

Motnik 61 

Mozirje 58, 65 

Mrhovska vas 62 

München, Nemčija 61 

Muretinci 61 

Murska Sobota 61, 62, 64, 65, 66, 67, 70 

Nabrežina, Italija 61, 63, 69 

Nadlesk 68 

Nahujowice, Poljska, (Nagujeviči, Ukrajina) 62 

Naklo (pri Kranju) 61, 70 

Nemška vas pri Ribnici 62 

Nikolajevsk, Rusija 59 

Nižneudinsk, Rusija 59 

Nova vas (Maribor) 69 

Novi Kot 68 

Novi Sad, Vojvodina, Srbija 61, 69, 70 

Novo mesto 58, 59, 61-69 

Novočerkask, Rusija 59 

Nový Jičín, Češkoslovaška (Češka) 65 

Odesa, Rusija, (Ukrajina) 58, 59 

Odranci 64 

Opčine, Italija 59, 66 

Orehovica 64 

Orjol, Rusija 59 

Ormož 58, 60, 63, 65, 67, 68 

Ostrava, Češkoslovaška, (Češka) 62 

Otiški Vrh 67 

86 

Pabianice, Poljska 62 

Pag, Hrvaška 58, 59 

Pančevo, Vojvodina, Srbija 61 

Partinje (Spodnje/Zgornje Partinje) 58 

Pašičina, Dalmacija, Hrvaška 58 

Pasardžik, Bolgarija 64 

Pazin, Italija, (Hrvaška) 60, 61 

Pečice (pri Podsredi) 66 

Pečuh, Madžarska 65 

Pekel (pri Poljčanah) 67 

Pesje 66 

Petanjci 70 

Petrčani, Dalmacija, Italija, (Hrvaška) 60 

Petrinja 62 

Piotrków, Poljska 62 

Planina (pri Rakeku) 58, 60, 62, 69 

Planina pri Sevnici 62, 66 

Pleven, Bolgarija 65 

Plovdiv, Bolgarija 64, 65 

Pobrežje (Maribor) 63, 67, 69 

Podgora (pri Gorici), Italija 59 

Podgorica, Črna gora 58, 62 

Podgorica 64, 67 

Podgrad (pri Velikovcu), Avstrija 65 

Podkoren pri Kranjski Gori 61 

Podlipovica 67 

Podmelec, Italija, (Slovenija) 61 

Podpeca 60, 68 

Podsreda 64, 66 

Polhov Gradec 62 

Poljane nad Škofjo Loko 66, 70 

Poljčane 67 

Poljče pri Lescah 67 

Poljšica pri Radovljici 58 

Polom 64 

Polzela 68 

Ponikva 64, 67 

Ponova vas 69 

Postojna, Italija, 

(Slovenija) 58, 60, 62, 65, 66, 67 

Povlje 59 

Praga, Češkoslovaška, (Češka) 62, 66, 70 

Pragersko 61, 64, 67 

Prem, Italija, (Slovenija) 59 

Preserje pri Kamniku 59 

Prevalje na Koroškem 67 

Prevorje (Lopaca) 69 

Priština, Srbija, (Kosovo) 70 

Prokuplje, Srbija 60 

Prosek, Italija 61, 68, 70 

Provec, Bolgarija 64

Prvačina, Italija, (Slovenija) 63, 68 

Przemyśl, Poljska 61 

Pšenična Polica 61 

Ptuj 58, 60, 61, 64-70 

Pučišće, Hrvaška 68 

Pula, Italija, (Hrvaška) 59, 60, 62, 63 

Rabac, Italija, (Hrvaška) 66 

Radeče pri Zidanem mostu 58, 67 

Radgona 59, 67 

Radlovci, Bolgarija 65 

Radomir, Bolgarija 59, 65 

Radomlje 68 

Radovljica 58, 59, 61, 63-65, 68 

Radvanje (Maribor) 68 

Rajhenburg (Brestanica) 65 

Rakek, Italija, (Slovenija) 58, 60, 63, 68, 69 

Rakovnik (pri Medvodah) 68 

Rášica pri Kočevju 68 

Ravnica (pri Novi Gorici), Italija, (Slovenija) 

69 

Razgrad Bolgarija 65 

Razvanje 62 

Reka, Italija, (Hrvaška) 59, 61, 63, 67 

Renče pri Novi Gorici, Italija, Slovenija 60 

Repentabor, Italija 58 

Retnje 60 

Ribnica na Pohorju 58, 59, 62, 64, 65 

Ribnica 67, 70 

Ročinj, Italija, (Slovenija) 60 

Rogaška Slatina 69 

Rogatec 65 

Rostov, Rusija 59 

Rovereto, Italija 62 

Rovte (pri Logatcu) 58 

Rozwadów, Poljska 63, 65 

Rudnik 66 

Ruse, Bolgarija 64 

Sadinja vas, (Sadinja vas pri Dvoru) 69 

Sambor, Poljska, (Ukrajina) 64 

Sarajevo, Bosna 

in Hercegovina 59, 61, 63, 64, 68 

Sava, pri Jesenicah ( Jesenice) 67, 68 


Selca, na Braču, Hrvaška 61, 68 

Selnica ob Dravi 70 

Semič 64 

Senožeče, Italija, (Slovenija) 62 

Servola/Škedenj (Trst), Italija 69 

Sevlijevo, Bolgarija 65 

Sevnica 66, 69 

Sežana, Italija, (Slovenija) 58, 59, 62, 63 

Sibir, Rusija 61 

Sinj, Hrvaška 58, 64, 68 

Skader, Albanija 63 

Skała, Poljska 63 

Skalice (Škalce) 63 

Skole, Poljska, (Ukrajina) 62 

Skopje, Srbija, (Makedonija) 58 

Skravena, (Bolgarija) 69 

Skrilje, Italija, (Slovenija) 58 

Slatnik 63 

Slavina, Italija, (Slovenija) 59 

Slivno, Italija 58 

Slovenj Gradec 58, 64, 66-69 

Slovenska Bistrica 63, 69 

Slovenske gorice, pokrajina 64 

Slovenske Konjice 62, 67-70 

Smederevska Palanka, Srbija 66 

Smolenja vas 64 

Sneberje 69 

Sodji Vrh pri Sevnici 60 

Spodnja Hajdina 68 

Sodražica 64, 68 

Sofija, Bolgarija 65 

Sokolare, Bolgarija 65 

Sokółka, Poljska 62 

Solkan pri Gorici, Italija, (Slovenija) 58, 59 

Somovit, Bolgarija 65 

Sosnowiec, Poljska 62 

South Bethlehem, ZDA 66 

Split, Hrvaška 58-61, 64-69 

Spodnja Hudinja (Celje) 60 

Spodnja Idrija, Italija, (Slovenija) 68 

Spodnja Polskava 61 

Spodnja Voličina 62 

Spodnje Grušovlje 64 

Sremska Mitrovica, Vojvodina, Srbija 58, 64 

Srpenica, Italija, (Slovenija) 63 

St� Peter Freienstein, Avstrija 64 

Stanjevci 67 

Stapar, Vojvodina, Srbija 64 

Stara Loka 66 

Stara Pazova, Vojvodina, Srbija 61 

Stara vas (Žiri) 65 

Staraja Rusa, Rusija 59 

Stari Futog (Futog), Vojvodina, Srbija 63 

Stari grad, na Hvaru, Hrvaška 58 

Stari Log (pri Kočevju) 64 

Stari trg pri Ložu 63 

Stari trg ob Kolpi 65 

Staro polje, Rusija 59 

87 

Stary Oskol, Rusija 59 

Steyregg, Avstrija 64 

Stična 58, 62, 63, 65, 69 

Stojno selo 70 

Ston, Hrvaška 59 

Strahinj 66 

Stranice pri Slovenskih Konjicah 63 

Stranska vas (Grosuplje) 66 

Strnišče 66 

Struge pri Kočevju 67 

Strukovci 65 

Stryj, Poljska, (Ukrajina) 63 

Studenci (Maribor) 60, 66, 69 

Studenec (pri Krškem) 64 

Studenice pri Poljčanah 58 

Supetar, na Braču, Hrvaška 59, 60 

Surdulica, Srbija 60 

Sušje 67 

Sv Lenart v Slovenskih goricah (Lenart v 

Slovenskih goricah) 59 

Sv� Ana v Slovenskih goricah 70 

Sv� Barbara v Halozah (Cirkulane) 63 

Sv� Barbara v Slovenskih goricah (Zgornja 

Korena) 62 

Sv� Benedikt (Benedikt v Slovenskih 

goricah) 62 

Sv� Bolfenk pri Središču (Kog) 67 

Sv� Duh (pri Škofji Loki) 60 

Sv� Duh na Ostrem vrhu 66 

Sv� Gregor 61 

Sv� Jurij ob j�ž� (Šentjur) 65 

Sv� Jurij ob Taboru (Tabor), na Štajerskem 63 

Sv� Križ (pri Trstu), Italija 59, 65 

Sv� Križ pri Litiji (Gabrovka) 68, 69 

Sv� Kunigunda (Gorenje pri Zrečah) 68 

Sv� Lenart pri Hrastniku (Hrastnik) 69 

Sv� Lenart, Laško 69 

Sv� Lovrenc 63, 69 

Sv� Lucija ob Soči (Most na Soči), Italija, 

(Slovenija) 69 

Sv� Marjeta na Dravskem polju (Marjeta na 

Dravskem polju) 65 

Sv� Marjeta ob Pesnici(Pernica) 67 

Sv� Martin na Pohorju (Šmartno na 

Pohorju) 63 

Sv� Martin v Kojskem na Goriškem 69 

Sv� Miklavž nad Laškim (Laziše) 63 

Sv� Pavel pri Preboldu (Prebold) 61 

Sv� Peter na Krasu (Pivka) 69 

Sv� Rupert v Slovenskih goricah (Spodnja 

Voličina) 59

Sv� Urban pri Ptuju (Destrnik) 60 

Szandrowiec, Poljska (Šandrovec), 

Ukrajina) 63 

Szeged, Madžarska 64 

Šabac, Srbija 65 

Šenčur pri Kranju 61 

Šibenik, Hrvaška 58, 59, 60, 62, 68, 70 

Širje nad Zidanim mostom 66 

Škedenj/Servola (Trst), Italija 62, 63, 69 

Škocjan 60 

Škofja Loka 58, 60, 61, 62, 64, 66, 67 

Škofljica 70 

Šmarje pri Jelšah 60, 61, 67 

Šmarje pri Ljubljani (Šmarje - Sap) 60 

Šmarjeta 58 

Šmartno ob Paki 66 

Šmartno pri Kranju 60 

Šmartno pri Litiji 58, 60, 65, 66 

Šmartno pri Slovenj Gradcu 58 

Šmartno v Rožni dolini 59 

Šmihel (Novo mesto) 67 

Šmihel nad Mozirjem 68 

Šopron, Madžarska 62 

Šoštanj 60, 64, 66, 69 

Špitalič pri Slovenskih Konjicah 67 

Št Ilj pri Mislinjah 60 

Št� Ilj pod Turjakom 69 

Št� Jakob v Rožu, Avstrija 62 

Št� Rupert, na Dolenjskem 58, 61, 63 

Št� Vid nad Ljubljano 

(Ljubljana) 60, 64, 65, 66 

Št� Vid pri Stični (Šentvid pri 

Stični) 67, 68, 69, 70 

Štore 67 

Štrigova, Hrvaška 63 

Šturje (Ajdovščina), Italija, (Slovenija) 59, 60 

Taganrog, Rusija 59 

Taraš, Vojvodina, Srbija 58 

Tarnopol, Poljska, (Ukrajina) 64 

Tatarów, Poljska, (Tatariv, Ukrajina) 63 

Teharje 58 

Temenica 69 

Tinjan 63 

Tišina 61 

Tolmin, Italija, (Slovenija) 59, 61 

Tomaj, Italija, (Slovenija) 59 

Toplice pri Novem mestu (Dolenjske 

Toplice) 58, 60 

Toplice pri Zagorju (Zagorje ob Savi) 66 

Topličica, Hrvaška 67 

Trbovlje 59, 62, 64-69 

Trebinje, Bosna in Hercegovina 59 

Trebnje 59 

Trentino/Južna Tirolska, pokrajina 60 

Trnovo (Ilirska Bistrica), Italija, (Slovenija) 

60 

Trojane 65 

Tropovci 62, 66 

Trpanj, na Pelješcu, Hrvaška 59 

Trst, Italija 58-66, 68-70 

Trstenik, Srbija 60 

Trška Gora (pri Krškem) 62 

Trzin 60 

Tržič (Italija) 58, 60, 63, 68 

Tržišče (pri Mokronogu) 58 

Turjak 69, 70 

Tuzla, Bosna in Hercegovina 64 

Učak pri sv� Gothardu 60 

Ugarčin, Bolgarija 65 

Umag, Italija, (Hrvaška) 65 

Unec, Italija, (Slovenija) 68 

Uralsk, Rusija 59 

Ustje (pri Vipavi), Italija, (Slovenija) 61 

Valburga 59 

Valona, Albanija 65 

Varaždinske Toplice, Hrvaška 63 

Vardište, Bosna in Hercegovina 61 

Varna, Bolgarija 64, 65 

Varšava, Poljska 63 

Vavpča vas 60 

Vejprty, Češkoslovaška, (Češka) 67 

Vela Luka, Hrvaška 68 

Velenje 64 

Veles, Srbija, (Makedonija) 61 

Velika Gorica (Gorica pri Slivnici) 62 

Velika Kikinda, Vojvodina, Srbija 68 

Velike Lašče 58, 61, 62, 63, 66, 67 

Velike Lipljene 68 

Velike Žablje, Italija, (Slovenija) 58 

Veliko Trnovo, Bolgarija 65 

Velikovec, Avstrija 60 

Velké Pavlovice, Češkoslovaška, 

(Češka) 67, 70 

Venco, Italija 60 

Veprinac, Hrvaška 58 

Verače 64 

Verd pri Vrhniki 59, 69 

Versa pri Gorici 70 

88 

Veruda (Pula), Italija, (Hrvaška) 61 

Veržej pri Ljutomeru 69 

Vidbol (Dunavci), Bolgarija 65 

Vidin, Bolgarija 65 

Vilež, Italija 70 

Vinica pri Črnomlju 66 

Vinkovci, Hrvaška 64 

Vipava, Italija, (Slovenija) 58, 69 

Virje, Gjurgjevac, Hrvaška 70 

Virmaše 62 

Visco, Monfalcone, Italija 67, 69 

Višnja Gora 59, 66 

Vojnić, Sinj, Hrvaška 58 

Vojnik pri Celju 68 

Voklo pri Kranju 63 

Volčja Draga, Italija, (Slovenija) 68 

Volosko (Opatija), Italija, (Hrvaška) 58 

Vordernberg, Avstrija 59 

Vraca, Bolgarija 64, 65 

Vranje, Srbija 62 

Vransko 64, 69 

Vrba (pri Radovljici) 59 

Vrbanj, na Hvaru, Hrvaška 59 

Vrbje 68 

Vrgorac, Hrvaška 58, 60 

Vrhnika 60, 62, 64, 66, 68, 70 

Vrhpolje (pri Vipavi), Italija, (Slovenija) 58 

Vukovar, Hrvaška 67 

Vuzenica 69 

Vuzmetinci 68 

Wolanka, Poljska 62 

Zadar, Italija, (Hrvaška) 58, 59, 60, 62 

Zadvor (Ljubljana) 66 

Zagorica (Bled) 65 

Zagorje ob Savi 59, 63, 64, 65, 69, 70 

Zagórze, Poljska 63 

Zagrad (Celje) 66, 68, 70 

Zagradec 70 

Zagreb, Hrvaška 62, 64, 66, 67, 68, 69, 70 

Zagvozd, Hrvaška 59 

Zaječar, Srbija 62 

Zakopane, Poljska 62 

Zaplana 68 

Zavodna (Celje) 67 

Zavratec, Idrija 68 

Završje, Italija, (Hrvaška) 58 

Zbilje 62 

Zelenika, Bolgarija 60 

Zenica, Bosna in Hercegovina 64

Zgornja Hudinja (Celje) 66 

Zgornje Laže 58 

Zgornji Tuhinj 60 

Zibika 60 

Zidani Most 60, 63, 64, 66, 70 

Zlarin, Hrvaška 64 

Zlosela, Bosna in Hercegovina 61 

Żurawno, Poljska 62 

Zydaczów, Poljska, (Žydačiv, Ukrajina) 65 

Žabja vas (Novo mesto) 77 

Žabnica 62, 65 

Žabnice, Italija 60 

Žalec 58 

Žalna 68 

Žamberk, Češkoslovaška, (Češka) 58 

Železniki 60, 63, 67 

Žiča, Srbija 60 

Žiče 60 

Židovska pristava 66 

Žimarice 64, 67 

Žiri 63, 64, 65, 66, 67, 69 

Žirovnica 65 

Žminj, Italija, (Hrvaška) 66 

Župa Biokovska, Hrvaška 58 

Županja, Hrvaška 63 

Župeča vas 64 

Žužemberk 61 

Žywiec, Poljska 62 

89

Seznam razstavljenega gradiva 


1919–1945 

Razstavni panoji 

I. Predzgodovina visokošolskega študija 

medicine v Ljubljani 

Predavanje iz anatomije v prvi polovici 19� st� (Wilhelm 

Lindenschmidt, bakrorez, okrog leta 1826, Inštitut za visoko 

šolstvo, Würzburg�) 

Pogled na ljubljansko licejsko poslopje in njeno okolico v drugi 

polovici 19� stoletja� (Stara razglednica, Zmago Tančič�) 

Jožef Walland (Balant) [1763-1834], duhovnik, rektor 

francoskih centralnih šol in akademije v Ljubljani (1810-1813), 

goriški škof in nadškof (1818-1834)� 

Naslovnica matrike ljubljanskih centralnih šole iz leta 1811 in 

notranjost z vpisanimi študenti medicinskega študija� (NŠAL, 

Šolstvo, fasc� 57�) 

Naslovnica Albuma akademikov ljubljanskega liceja (Album 

Academicorum Lycei Labacensis)� (NUK, Rokopisni oddelek, 

Ms� 654�) 

Album akademikov ljubljanskega liceja z vpisanimi študenti 

mediko-kirurškega študija v študijskem letu 1828� (NUK, 

Rokopisni oddelek, Ms� 654�) 

Naslovnica seznama javnih predavanj na ljubljanskem liceju v 

šolskem letu 1824� (NUK, Rokopisni oddelek, Šolski spis, N 

181-1969�) 

Notranjost seznama predavanj na ljubljanskem liceju v šolskem 

letu 1824 z navedbo profesorjev mediko-kirurškega študija in 

njihovih predavanj� (NUK, Rokopisni oddelek, Šolski spis, N 

181-1969�) 

Diploma mediko-kirurškega študija ljubljanskega liceja� (ARS, 

Osebni fond, AS 972�) 

90 

Jože Ciperle, Tatjana Dekleva 

II. Ustanovitev Medicinske fakultete in prvo 

študijsko leto 

Dr� Alojz Kraigher, ravnatelj ljubljanske Splošne bolnice 

in pobudnik ustanovitve medicinske fakultete v Ljubljani� 

(Notranjski muzej Postojna�) 

Prvi predlog podkomisije za medicinsko fakulteto, 14� marec 

1919� (SI AS 100�) 

Načrt za ustanovitev slovenske medicinske fakultete v Ljubljani, 

marec 1919� (SI AS 100�) 

Prošnja medicinskega pododseka Vseučiliški komisiji za dotacijo 

nabave materiala in preparatov za anatomski inštitut, 18� julij 

1919� (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani�) 

Predlog zakona o Univerzitetu Kraljestva Srba, Hrvata i 

Slovenaca u Ljubljani, 16� julij 1919� (SI AS 100�) 

Prošnja podkomisije za medicinsko fakulteto, naj vlada nameni 

sredstva za preureditev prosekture v anatomski inštitut� (SI AS 

100�) 

III. 

Dr� Albert Botteri, redni profesor za oftalmologijo� 

(Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani�) 

Dr� Janez Plečnik, redni profesor za patološko anatomijo� 


Dr� Alfred Šerko, redni profesor za nevrologijo in psihiatrijo� 

(Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani�)

Dopis, v katerem dekan Šerko obvešča ministrstvo prosvete, da 

je Fakultetni svet sklenil predlagati gimnazijskega učitelja Josipa 

Reisnerja za profesorja eksperimentalne fizike� (Zgodovinski 

arhiv in muzej Univerze v Ljubljani�) 

Dr� Pavel Grošelj, predavatelj biologije� (Zgodovinski arhiv in 

muzej Univerze v Ljubljani�) 

Poročilo dekana prof� dr� Alfreda Šerka o delu Medicinske 

fakultete v prvem študijskem letu� (Zgodovinski arhiv in muzej 

Univerze v Ljubljani�) 

IV. Razvoj v prvem desetletju 

Dr� Evgen Kansky, redni profesor za fiziologijo� (Zasebni arhiv 

dr� Alekseja Kanskega�) 

Dr� Zdenko Frankenberger, redni profesor za histologijo in 

embriologijo� (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, 

Inštitut za zgodovino medicine�) 

Dr� Alija Košir, redni profesor za histologijo� (Univerza v 

Ljubljani, Medicinska fakulteta�) 

Dr� Albin Seliškar, redni profesor za fiziologijo� (Univerza v 


Julij Nardin, profesor fizike� (Prvi učitelji popolne Medicinske 

fakultete v Ljubljani po letu 1945, Ljubljana 2012�) 

Prošnja ruskega študenta Georgija Mihajlova za vpis na 

ljubljansko Medicinsko fakulteto, 3� oktober 1921� (Zgodovinski 


Fiziološki inštitut� (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v 

Ljubljani�) 

Histološki inštitut� (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v 


V. 

Prošnja, naslovljena na slovensko javnost, za denarno pomoč, 

namenjeno dograditvi novega poslopja anatomskega inštituta� 


91 

Poročilo Medicinske fakultete za študijsko leto 1922/23� 


Poslopja Medicinske fakultete pred drugo svetovno vojno� 

(Muzej novejše zgodovine Slovenije�) 

Anatomski inštitut� (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v 


Fiziološki inštitut� (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v 


Histološki inštitut� (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v 


Laboratorij za smrdljive pline� (Zgodovinski arhiv in muzej 


VI. Prizadevanja za ohranitev in izpopolnitev 

Medicinske fakultete 

Poziv članov Univerzitetnega sveta rektorju, naj skliče nujno 

sejo Univerzitetnega sveta zaradi alarmantnih vesti o ukinjanju 

Medicinske in Tehnične fakultete ljubljanske univerze, 7� oktober 

1921� (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani�) 

Spomenica za odprtje petega semestra Medicinske fakultete, 

15� december 1921� (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v 


Naslovnica spomenice Pomen Univerze v Ljubljani za Slovence 

in državo SHS, 1927� (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v 


Besedilo spomenice 1927 o Medicinski fakulteti� (Zgodovinski 


Študenti v univerzitetni avli protestirajo proti okrnitvi univerze 

v Ljubljani, november 1927� (Zgodovinski arhiv in muzej 


Uradni zaznamek rektorja prof� dr� Alberta Šerka, da je dobil 

informacijo o ukinitvi Medicinske in Tehnične fakultete 

v Ljubljani, 25� avgust 1931� (Zgodovinski arhiv in muzej 


Protestno zborovanje zoper nameravano ukinitev Medicinske 

in Tehnične fakultete, 14� januar 1933, pred Univerzo� (Muzej 

novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana�)

VII. Drugo desetletje in razširitev Fakultete s 

tretjim letnikom 

Dr� Hubert Pehani, docent za histologijo� (Univerza v Ljubljani, 

Medicinska fakulteta�) 

Dr� Ladislav Klinc, izredni profesor za organsko kemijo� 


Dr� Milan Cunder, docent za anatomijo� (Zasebni arhiv Tomaža 

Kšela�) 

Valentina Kobe roj� Grošelj s študijskimi kolegi v Innsbrucku� 

(Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za 

zgodovino medicine�) 

Dr� Ivan Pintar, honorarni predavatelj zgodovine medicine� 

(Zasebni arhiv Luke Pintarja�) 

Študenti s profesorjem dr� Alfredom Šerkom na Golniku, 1936� 


Študenti pri vajah iz anatomije� (Zgodovinski arhiv in muzej 


VIII. 

Letak študentov medicine, naslovljen na slovensko javnost, 

za popolno Medicinsko fakulteto, za moderno bolnišnico v 

Ljubljani in proti novi medicinski uredbi� (Univerza v Ljubljani, 

Medicinska fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine�) 

Spomenica o nepopolni Medicinski fakulteti in pomanjkljivi 

zdravstveni organizaciji v Sloveniji, ki jo je izdalo Društvo 

medicincev, spomladi 1940� (Univerza v Ljubljani, Medicinska 

fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine�) 

Študenti na vajah iz anatomije, 1937� (Zgodovinski arhiv in 


Dr� France Hribar, redni profesor za patologijo� (Univerza v 


Dr� Božidar Lavrič, redni profesor za kirurgijo� (Enciklopedija 

Slovenije, 6, Ljubljana, 1992�) 

Dr� Karel Lušicki, redni profesor za interno medicino� (Univerza 

v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za zgodovino 

medicine�) 

92 

Operacija v Bolnici za ženske bolezni v Ljubljani, 1938� 

(Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za 


IX. Študenti nepopolne Medicinske fakultete v 

Ljubljani 

Ljudevit Merčun s študijskimi kolegi na Dunaju� (Univerza 


medicine�) 

Vito Lavrič s študijskimi kolegi v tujini, kjer je nadaljeval 

študij� (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za 


Resolucija Društva medicincev proti novi medicinski uredbi 

in za postopno izpopolnitev Medicinske fakultete, 1937� 


Slovenske študentke medicine na univerzi v Zagrebu, 1938� 


Študenti medicine, 1941� (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze 

v Ljubljani�) 

Medicinci v predavalnici, 1941� (Zgodovinski arhiv in muzej 


X. Obdobje okupacije in ustanovitev popolne 

Medicinske fakultete leta 1945 

Študenti pri vajah iz anatomije, 1942� (Univerza v Ljubljani, 

Medicinska fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine�) 

Leo Šavnik z medicinci, 1942� (Univerza v Ljubljani, Medicinska 


Peter Lenče s študenti, 1943� (Univerza v Ljubljani, Medicinska 


Drago Benedik in Carmen Dereani s predstojnikom 

dermatološke klinike dr� Jernejem Demšarjem� (Univerza 


medicine�)

Odlok Narodne vlade Slovenije o razpustu Fakultetnega 

sveta Medicinske fakultete v Ljubljani in imenovanju 

novega profesorskega zbora� (Uradni list Slovenskega 

narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije, 4� 

avgust 1945, št� 23�) 

Člani novega profesorskega zbora Medicinske fakultete s 

predstavniki vlade, SNOS-a in Akademije znanosti in umetnosti 

v Ljubljani, 1945� (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, 

Inštitut za zgodovino medicine�) 

93 

VITRINE 

I. 

Christian Albert Theodor Billroth (1829-1894), znameniti 

nemško-avstrijski kirurg 19� stoletja v predavalnici okrog leta 

1880� (Österreichische Galerie Belvedere, Dunaj�) 

Vaški ranocelnik oskrbuje bolnika� (Oljna slika, David Teniers�) 

Naslovnica in notranjost Marmontove odredbe (arreté), 

objavljena 4� julija 1810 v Télégraphe officiel, o organizaciji in 

mreži šolstva vključno s centralnimi šolami v Ilirskih provincah� 

(NUK, rokopisni oddelek, Télégraphe officiel, Ljubljana, sreda, 

10� oktober 1810, 9-11�) 

Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont (1774-1852), 

francoski maršal, prvi generalni guverner Ilirskih provinc (1809- 

1811)� 

Gerard van Swieten (1700-1772), nizozemski zdravnik, osrednja 

osebnost v prvi fazi avstrijskih visokošolskih reform v času 

cesarice Marije Terezije� (Naturhistorisches Museum, Dunaj�) 

Vincenc Kern (1760-1829), profesor kirurgije na ljubljanskem 

mediko-kirurškem študiju (1797-1805)� (Univerzitetna 

ginekološka klinika�) 

Franz Ernst Neumann (1798-1895), nemški fizik, utemeljitelj 

teoretične fizike� Po njegovih zapiskih predavanj je študentom 

medicine na centralnih šolah in akademiji v Ljubljani predaval 

profesor Janez Krstnik Kersnik� 

http://en�wikipedia�org/wiki/Franz_Ernst_Neumann 

Franc de Paula Hladnik (1773-1844), znameniti slovenski 

botanik, je študente medicine na centralnih šolah leta 1811 

poučeval naravoslovje in botaniko� Leta 1810 je z generalnim 

guvernerjem Marmontom ustanovil botanični vrt v Ljubljani� 

(Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije�) 

II. 

Dopis prof� dr� Zdenka Frankenbergerja prodekanu Medicinske 

fakultete, da odpoveduje službo v Ljubljani, ker je imenovan za 

profesorja histologije v Bratislavi in Pragi� (Zgodovinski arhiv in 

muzej Univerze v Ljubljani�)

Dopis dekana zagrebške medicinske fakultete dekanatu 

Medicinske fakultete v Ljubljani, da je ugodil prošnji »Društva 

Jugoslovanskih Medicincev v Ljubljani«, da študenti V� semestra 

lahko polagajo prvi rigoroz v Ljubljani tudi v času predavanj 

na zagrebški univerzi� (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v 


Prof� dr� Alfred Šerko s študenti leta 1929� (Zgodovinski arhiv in 


Prva stran zapisnika seje Fakultetnega sveta Medicinske fakultete 

v Ljubljani 18� oktobra 1922, na kateri so obravnavali tudi 

kadrovske zadeve po odhodu profesorja Frankenbergerja in za 

novega dekana izvolili prof� dr� Janeza Plečnika� (Zgodovinski 


III. 

Oražnov študentski dom na Dolenjski cesti v Ljubljani� 

Zdravnik dr� Ivan Oražen je v oporoki leta 1921 zapustil 

Medicinski fakulteti in njenim študentom hiši na Dolenjski 

cesti in v Wolfovi ulici� (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v 


Dopis rektoratu Univerze o zgradbi novega anatomskega 

inštituta, 18� september 1924� (Zgodovinski arhiv in muzej 


Anatomski inštitut� (Muzej novejše zgodovine Slovenije�) 

Obvestilo županstva Bloke, da je »Odboru za pospešitev 

zgradbe anatomično fiziološkega inštituta medicinske fakultete 

v Ljubljani« nakazalo 1000 kron podpore, 21� avgust 1922� 


IV. 

Brzojavka rektorja prof� dr� Gojmirja Gregorja Kreka ministrstvu 

prosvete v Beograd, v kateri se zavzema za neokrnjen obstoj 

ljubljanske univerze, 18� oktober 1921� (Zgodovinski arhiv in 


Manifest ljubljanske univerze proti njenemu okrnjenju, sprejet 

na seji Univerzitetnega sveta 11� decembra 1925� (Zgodovinski 


94 

Članek Univerza je Slovencem veličasten simbol osvoboditve, 

dnevnik Jutro, 26� november 1927� (Zgodovinski arhiv in muzej 


Pri zborovanju, ki ga je sklicala Zveza slušateljev Aleksandrove 

univerze januarja 1933, je prišlo do velikih demonstracij 

ljubljanskih študentov; zavzeli so balkon Univerze, glavni vhod 

pa zastavili s klopmi� (Muzej novejše zgodovine Slovenije, 

Ljubljana�) 

V. 

Predlog za spremembo uredbe medicinskih fakultet v Beogradu, 

Zagrebu in Ljubljani, 8� julij 1940� (Zgodovinski arhiv in muzej 


Opis zgradb Medicinske fakultete v Ljubljani leta 1941� 


Alfred Šerko: Živčevje človeka - Anatomija (1924), prvi tiskani 

slovenski medicinski učbenik� (Univerza v Ljubljani, Medicinska 


Alija Košir: Človeško telo, njega ustroj in delovanje (1927), 

pomožni učbenik za študente prvega letnika� (Univerza 


medicine�)

Background of the higher education study of 

medicine in Ljubljana / Establishment of the 

Faculty of Medicine in Ljubljana 1919–1945 

Fiziološki inštitut Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v 20-ih letih prejšnjega stoletja. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v 

Ljubljani.)

The Chair of Medical-Surgical 

Studies at the Ljubljana Lyceum 

1791–1848 

I 

From the middle of the 18 th century, the freedom of academic 

instruction and science began to increasingly establish itself at 

the provincial universities of the northern and western German 

states, while in Austria, they knew of the weaknesses of their 

tertiary education as early as the time of Charles VI (1711–1740) 

when they began the first hesitant attempts to remedy them, but 

unfortunately, there were no major changes to the educational 

system� The first measures only signalled a stronger influence of 

the state� The more meaningful interventions into the educational 

system that were implemented during the reign of Maria 

Theresa (1740–1780), Joseph II (1780–1790) and Leopold II 

(1790–1792) could already be seen as a gradual creation of a new 

educational and study concept� The complex reform activities, 

which were already strongly influenced by the ideas of the Age 

of Enlightenment, focused primarily on ensuring a stronger state 

influence, practical vocational fields of study and the elimination 

of denominational fields of study� The attempts at adopting and 

connecting with the study programmes and study systems of 

Western Europe were, however, unsuccessful� The University 

of Vienna, which began establishing itself as a model Austrian 

university, was at the centre of reform efforts, but educationalpolitical 

orientations were nevertheless being conceptualised for 

the entire country� 

During the first phase of university reform, the Theresian reform 

absolutism assisted by the personal physician of the Empress 

and the central personality of Theresian reform, the Dutchman 

Gerard van Swieten, managed – in less than a decade – to significantly 

weaken the monopolistic position that was enjoyed up to 

that time in tertiary education by the Order of the Jesuits� Thus 

began the process of limiting their educational autonomy� The 

positions, from which Jesuits were deposed, were taken up by the 

state that appointed their own personnel resources� 

The first reforms of university-level studies resulted in students 

storming the universities seated in large cities where the majority 

of public offices were located and where the main civil legal and 

other matters were being conducted and arranged� This primarily 

applies to Vienna and Prague, i�e� the two higher education 

schools that had been operating four faculties for a long time: 

the Faculty of Philosophy, Faculty of Law, Faculty of Medicine 

and the Faculty of Theology; where the fields of study were 

already regulated� Those who passed the prescribed examina- 

97 

Jože Ciperle 

tions, especially the law students, could be optimistic about 

getting a suitable job� After the 1850s, the system of examinations 

and professional qualifications gradually became increasingly 

more interdependent and interconnected� The old system of job 

recruitment that was based on personal connections was replaced 

by the new system that relied on effectiveness� In opposition to 

the expectations of the higher education system reformers, the 

changes to academic study – at least in the large university cities 

where the conditions in the area of employment were thoroughly 

changed on account of the rise of new professions – brought 

about an increase in the number of students, which occurred 

from the 1850s� 

Things were different at the numerous colleges or higher education 

teaching institutions in the provinces� Possibilities for study there 

were more modest and limited primarily to philosophy and 

theology� They mostly served regional needs, while state-decreed 

measures reached them relatively late� They were a thorn in the 

side of the enlightened reformers of higher education in Vienna 

who saw them as centres of the scorned ecclesiastical orders 

and Scholasticism� Because the new disciplines there were only 

sparsely represented, the number of suitably trained professors 

was limited and the number of students small; they were of the 

opinion that “there would be no harm if they were to be abolished 

as soon as possible”� Even more so because similar meditations 

were springing up in Germany, which were supported by the 

argument that two universities were sufficient even for all of 

England� 

In the second phase of university reform that began in 1772, 

when the abolition of the Order of the Jesuits was beginning 

to be intimated, Austrian universities were to a large extent 

transformed – alongside the extinguishment of their authority 

and their character of autonomous corporations at the time – 

into educationally organised institutions, i�e� a sort of “vocational 

schools” for the upbringing of loyal servants of an absolutist 

state, which included future clergy, lawyers, public servants and 

doctors� The conversion of Jesuit universities into state institutions 

suited the bureaucratic state administration� The state 

took into its own hands “study” at the four university faculties, 

the property owned by the university as well as the jurisdiction 

enjoyed by the university� 

In the beginning of the 19 th century, there were much greater 

opportunities for the acquisition of academic education as a

esult of the forceful promotion of the tertiary education model 

in Austria that was based on the Bavarian model from the times 

of Joseph II� The two levels of this area of education: lyceum and 

“erudite” (university) level study gave an entirely new meaning in 

the non-German lands of the Monarchy to the small, philosophy- 

and theology-oriented, lyceum-type educational institutions 

throughout the provinces that were treated with mistrust by the 

enlightened reformers of the second half of the 18 th century� 

As opposed to the true universities involved in scientific work, 

lyceums focused predominantly on educating for professional 

(vocational) practice as their primary goal was the training of 

priests, who were supposed to possess practical agricultural 

knowledge in addition to the theological knowledge, as well as 

barber surgeons, managers of large estates and teachers� In this 

sense, lyceums were divided into degraded universities, which 

could only award doctoral degrees in philosophy and theology, 

and lyceums created as a type of stunted gymnasium that replaced 

the former Jesuit study and became scientific and educational 

institutions in provincial centres that, however, did not possess 

the right to award doctoral titles� The Ljubljana Lyceum was 

one of those that did not have the right to award academic titles 

and was a semi-university institution and represented a sort of 

intermediary link between a gymnasium and a true university� It 

provided three fields of study, namely the study of philosophy, 

medical-surgical studies and theological studies as well as a 

multitude of elective courses ranging from agriculture and history 

to philosophy and modern languages� 

II 

In the first half of the 19 th century, medicine could be studied 

at two levels� Surgical studies for civilian and rural barber 

surgeons (Chirurgische Studium für Civil- und Landwundärzte) 

lasted two years and were predominantly limited to surgery and 

obstetrics, which also included midwifery� Most of the lyceums 

did not exceed this scope of the learning on offer� 

The study of folk medicine and higher barber surgery (Studium der 

Arznaykunde und höheren Wundarznaykunst) lasted four years 

at first and could be completed within the Habsburg Monarchy at 

the famed universities in Vienna, Prague and Krakow� 

The faculty-level study of medicine was extended to five years 

in 1804 with the change of curriculum: instruction during the 

first three years involved theory, while years four and five were 

devoted to practical bedside instruction� The study of surgery 

remained a two-year programme, however, the teaching content 

was expanded somewhat, whereby they primarily strove to raise 

the quality of this vocational education� 

The study reform of 1810 increased the number of study courses 

at both levels of education� The individual parts of study gained 

a certain level of independence (chemistry, pharmacy, ophthal- 

98 

mology, dentistry, veterinary medicine and obstetrics)� It was 

veterinary medicine especially that achieved enviable success after 

the inclusion of the veterinary science institute (K.k. Thierarzney- 

Institut) in Vienna into the Vienna Faculty of Medicine in 1808� 

Enrolment to the Veterinary Medicine Department of the Vienna 

Faculty of Medicine was conditional upon the completion of the 

study of medicine (physician or barber surgeon)� 

The Faculty of Medicine was otherwise the only faculty to obtain 

a new curriculum in 1833� The study of surgery was extended to 

three years, while the study of pharmacy was extended to two 

years� The Court Study Commission was asking professors at the 

Faculty of Medicine as early as in 1836 what kind of improvements 

they would like to see� The proposals were gathered by 

Ludwig Freiherr von [Türkheim], deputy to the Study Director 

of the Vienna Medicine and Surgery Studies� His fundamental 

thought was “that the current arrangement, according to which 

two types of medical staff were being trained, namely physicians 

and barber surgeons (Doctors of Medicine and Surgery and 

Masters or Patrons of Surgery), was untenable from the scientific 

point of view”, which is why he proposed that they would “in the 

future train only one type of medical staff possessing the same 

level of education and training, namely Doctors of Medicine and 

Surger y”� 

In 1845, the Court’s Study Commission set up a special 

commission tasked with preparing a new curriculum� It was 

composed of Joseph Skoda, Karl Rokitansky and Joseph Hyrtel, 

while its clerk was Stephan Ladislaus Endlicher� The report 

compiled by this commission in 1846, which was not realised, 

also focused on future development� 

III 

Ljubljana already had three teachers teaching medical-surgical 

studies since the end of the 18 th century� One of them had to hold 

a PhD in medicine and taught simple botany, some chemistry and 

the Collegium Clinicum Arte Medica course as instruction on 

internal diseases� The second teacher taught anatomy and barber 

surgery with anatomy and obstetrics, while the third teacher 

taught veterinary science and was later tasked with also teaching 

forensic medicine� The two-year study course was divided into 

two parts� The first year dealt mostly with theory, especially 

anatomy and theoretical bases for other courses, while the second 

year included instruction on surgical operations, wound dressing 

and obstetrics, which allowed the students to practice bedside 

activities of “both surgery and internal medicine”� 

In the first Pre-March Period up to 1806, Dr� Karl Bernard Kogel 

taught internal medicine (instruction on diseases) and veterinary 

medicine, Dr� Vincenc Kern taught surgery, anatomy and obstetrics 

until 1805 (he later became a Professor of Surgery in Vienna), Dr� 

Franc Melzer taught surgery and midwifery until 1805 and Anton 

Melzer taught anatomy and physiology until 1806�

We can say that there was a medical-surgical school at the Lyceum 

in Ljubljana that was organised as a special vocational school 

that was supposed to educate medical staff of the lower order 

after a quick study course, which was especially true of the first 

Pre-March Period� 

The number of doctors in Austria at the time was extremely 

low� Doctors with PhD degrees were only available in cities� 

Even though medical-surgical studies were not aiming to train 

for scientific work, the example of the study in Ljubljana shows 

that it was here that these studies “achieved a high level of 

scientific endeavour”� The opinion supported by the Carniolan 

Protomedicus (chief physician in the country), Dr� Anton Jožef 

Haymann as well as van Swieten and assistant Dr� Anton von 

Stoerck, that lyceum teachers were not appointed for scientific 

work, but rather for practical medical work (training useful 

obstetrics assistants and candidates for graduation, and teaching 

medical treatment skills), was not heeded by the teachers 

of medicine and surgery in Ljubljana� A number of teachers 

teaching medical-surgical studies in Ljubljana began their professional 

career at the lyceum, e�g� Baltazar Hacquet, Dr� Vincenc 

Kern, Dr� Joseph Wattmann, Dr� Franz Fikelscherer, Dr� Kristjan 

August Voigt and Dr� Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf� After 

this, they went on to pursue academic careers at various universities� 

While faculties were awarding doctoral titles to Doctor 

of Medicine and Master of Surgery and Obstetrics candidates, 

graduation candidates of medical-surgical studies were graduating 

only as Patrons of Surgery who performed their duties as civilian 

or rural barber surgeons (Civil- und Landwundärzte)� 

Just as apprentices in other professions, surgeons had to learn 

their trade at their master’s during the times of Joseph II, while a 

future Patron of Surgery was now required to complete medicalsurgical 

studies� Acceptance to the school was, of course, available 

to students who completed three years of apprenticeship with a 

surgeon, the model elementary school or the general elementary 

school (type of lower-level gymnasium), while it was only from 

1833 onwards that enrolment required four years of grammar 

school or gymnasium or three years of the model elementary 

school� Throughout the entire Austrian Pre-March Period, 

enrolment to medical-surgical study did not require a gymnasium-level 

education, which was required for the other studies at 

the lyceum� 

In the beginnings of surgery studies at lyceums, academic 

performance was poor� “It was especially Ljubljana that was 

reputed for having a very small number of students finish the 

school there and many such who were sitting in the same class for 

several years� This is, of course, a reflection of the fact that access 

to the school was also available to students, of whom not much 

else could be expected?” 

In accordance with the generally valid regulations governing 

examinations, learners of the medical-surgical studies at the 

Ljubljana Lyceum had to pass semestrial and annual examinations, 

99 

while they had to undergo an examination before a commission 

after they completed their second year of study� The commission 

was composed of both the teachers of medical-surgical studies 

and two randomly selected city surgeons� After the examinations, 

commission members signed the diploma (school leaving 

certificate) and the candidates took an oath� Prior to the 

examination, candidates also had to state the place they would 

undergo internship� In 1807, a reform of medical examinations 

was implemented that also applied to the medical-surgical studies 

at lyceums: semestrial examinations were abolished, candidates 

had to pass a rigorous examination in surgery and obstetrics as well 

as a final examination� Grades (grading classes) received for the 

rigorous examination in surgery and obstetrics had to be indicated 

in the school leaving certificate (diploma)� Learners of medicalsurgical 

studies who did not pass the rigorous examination in 

surgery were forbidden from practicing any medicine� Medicalsurgical 

schools experienced new development with the abovementioned 

curriculum from 1810� According to that curriculum, 

instruction in the first year encompassed the following courses: 

Brief Introduction to the Study of Surgery (Encyclopaedic 

Overview and Methodology), Anatomy, Theoretical Surgery, 

Physiology, General Pathology and Therapy for Internal Diseases, 

Materiam Medicam Et Chirurgicam, Dietetics and the Science 

of Prescription Compounding, Science of Wound Dressing and 

Instruments� In the second year, it encompassed the following 

courses: Instruction on Surgical Operations (demonstrated on 

a cadaver), Practical Bedside Surgery Instruction and Exercises, 

Forensic Medicine, Special Therapy for Internal Diseases And 

Practical Bedside Exercises, Surgical Special Therapy, Practical 

Instruction in Surgery and Bedside Exercises, Obstetrics and 

Veterinary Science� 

This reform of the study of medicine in Ljubljana was only 

implemented after the departure of the French and after Austrian 

authority was reinstituted� It was then that five professors were 

appointed: an anatomist, an internist, a surgeon, an obstetrician 

and a veterinarian� Because competitions for the tendered 

positions were not always successful, other teachers had to teach 

additional courses� In 1813, the course Resuscitation of the 

Clinically Dead and First Aid was reintroduced� These lectures 

were intended for the broader audience and were provided freeof-charge 

in the afternoons on Sundays� The course was taught by 

a forensic medicine teacher� 

As already mentioned, medical-surgical studies were again 

reformed in 1833; conditions for enrolment became stricter and 

studies for all candidates lasted three years� The reform prescribed 

the following curriculum: 

First year 

a) Introduction to the Study of Surgery 

b) Anatomy 

c) Dissection Exercises

Second year 

a) Physiology 

b) General Medicine, Surgical Pathology and Therapy 

c) Theory of Obstetrical Delivery 

d) Pharmacology and Professional Pharmaceutical Knowledge 

d) Science of Prescription Compounding and Dietetics 

e) Veterinary Science 

Third year 

a) Practical Bedside Medical Instruction 

b) Special Medical Pathology and Therapy 

c) Special Surgical Pathology and Therapy with Instruction on 

Instruments and Wound Dressing 

d) Surgical Operation Exercises Performed on a Cadaver 

e) Forensic Medicine 

f ) Exercises in Surgical Operation and Wound Dressing 

g) Ophthalmology 

After completing the third year, learners had to complete a 

practical training period at a surgery ward, which lasted no less 

than a month� A month of practical training in obstetrics was 

also prescribed, which candidates could not start before passing 

the rigorous examination in surgery� The one-month surgical 

and internal medicine practical training applied only to those 

learners who completed the required learning period with a 

barber surgeon; other candidates had to complete a three-month 

practical training period, which meant five months including 

the training in obstetrics� This shows that two quality types of 

Patrons of Surgery were produced by the medical-surgical study 

in Ljubljana: graduation candidates with the old apprenticeship 

training possessed lower quality expertise than those who 

had lower gymnasium education and a total of five months of 

practical training� 

While theoretical instruction took place in lyceum premises, 

practical instruction was provided at the Ljubljana city hospital 

where conditions were inadequate even for teaching purposes� 

It was only with the establishment of a hospital at the former 

discalceate monastery in Ajdovščina (the new hospital in 

Ajdovščina), where the so-called clinical school operated, that the 

conditions began to gradually improve� 

The language of instruction in medical-surgical studies was 

initially Latin� During the period of Joseph II and his efforts to 

form a unified country with a single language (German), Latin 

was also gradually eliminated from medical-surgical studies and 

German was introduced, whereby Latin professional terminology 

was permitted so as to avoid confusion� Theoretical and Practical 

Obstetrics for Midwifes was taught in Slovenian and German in 

Ljubljana� 

In 1813, the reinstituted Austrian authority was pondering the 

abolition of these studies both in Ljubljana and Klagenfurt – 

and in doing so, also probably recalling the complete Faculty 

100 

of Medicine within the scope of the French Écoles centrales and 

the increasingly widespread opinion favouring the abolition of 

second-class medical-surgical studies at lyceums� Medical-surgical 

studies in Ljubljana were most at risk in this respect� The opinion 

of Count Saurau, the Court’s Commissioner for Illyria, prevailed 

in the end, namely that medical-surgical studies in Ljubljana 

should be retained� The Court’s Study Commission expressly 

declared on 7 June 1819, “that the school of surgery in Klagenfurt 

should remain according to the Emperor’s decree and serve the 

Klagenfurt district, while the school in Ljubljana should serve the 

Illyrian governorate, which also includes the Villach district”� It 

was obligatory for a school to have five professors: an anatomist 

(physiologist), an internist, a surgeon, an obstetrician and a 

veterinarian� Introduction to the Study of Surgery and Forensic 

Medicine had to be taught by two professors who conducted the 

course in addition to their other course� 

In complete accordance with the new curriculum from 1810 or 

1833, teachers of medical-surgical studies in Ljubljana taught the 

following courses from 1814 to 1848: 

Anatomy and Physiology: 

Anton Melzer (1814–1846), 

Dr� Kristjan August Voigt (1847–1850), 

Surgery: 

Dr� Joseph Wattmann (1816–1818), 

Franz Fikelscherer (1819–1822), 

Dr� Leopold Nathan (1824–1850), 

Theoretical and Practical Medicine: 

Dr� Anton Jeuniker (1814–1818), 

Dr� Ivan Zhuber (1819–1834), 

Dr� Franc Schiffer (1837–1850), 

Obstetrics: 

Jan Matoschek (Matoušek) (1816–1821), MSc in Surgery and 

Obstetrics, 

Ignac Pintar (1822–1833), MSc in Surgery and Obstetrics, 

Dr� Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf (1840–1850), 

Veterinary Medicine and Forensic Medicine: 

Dr� Janez Verbitz (1815–1840), 

Dr� Janez Bleiweis (1842–1850), 

Introduction to the Study of Surgery, Physics, Chemistry, Botany and 

Pharmacy: 

Dr� Ivan Biatzowsky (1834–1850)� 

In 1815, the hospital in Ajdovščina founded a special ward with 

six beds for men and women for the purpose of conducting clinical 

instruction� This was basically a plan of Faust Gradišek, member of

the Order of the Brothers of Mercy regarding the ward for special 

patients (Abteilung für besondere Kranke) from 1808, however, 

this ward did not have any connection to Gradišek’s homeopathic 

system� It is interesting to note that the other Austrian lyceums 

did not have such an institute, which again shows the aspirations 

of Ljubljana in regard to medical-surgical studies, namely for the 

lyceum there to grow into a genuine university-level study� In his 

desire to ensure selective admission to this ward, the director of 

Medical-Surgical Studies, Dr� Karl Bernard Kogel, laid down the 

condition that patients from rural areas could also be admitted, 

that admission was only possible with an admission slip and that 

the professor and assistant could select patients suitable for the 

ward from among the city’s poor people� By sending a special 

circular, he notified the district authorities that they should send 

educational and rare cases to the hospital, whereby he especially 

highlighted cases of “gunshot wounds, head trauma, complicated 

fractures, dislocations, burns, ulcers, fistulae, syphilis, benign 

and malign tumours, gallstones, hernias and hydrocoeles”� He 

established an emergency clinic� 

In the mid twenties, the city municipality built an annex to the 

hospital in Ajdovščina that housed a hall for dissection and an 

anatomy-pathology cabinet, which was located in the lyceum 

building up until then� 

The 1833 study reform allowed the medical-surgical studies at the 

Ljubljana Lyceum to reach their pinnacle� In the official acts at 

the time, the individual teachers at the lyceum were appointed 

to the position of professor� The Chair of Theoretical Medicine 

was founded and represented the first step towards pathology 

becoming a required course� By splitting the Chair into the 

theoretical and practical parts, the curriculum at the time already 

came closer to the study system of today: instruction of pathological 

anatomy and experimental pathology� The unnecessary 

division of surgery into the theoretical and practical parts was 

abolished� The most characteristic new feature of the reform 

was the Chair for Preparatory Sciences – an important supplementation 

of the theoretical education of future surgeons and 

an important teaching supplementation for other courses� Even 

more so because the four grades of the gymnasium did not offer 

future candidates the necessary breadth of ancillary knowledge� 

What is most important, however, is that the four grades did not 

provide the students with the ability to ascertain whether they 

were even suitable for this profession� As already mentioned, the 

syllabus of the then six-grade gymnasium did not comprise any 

natural science courses� Even in this respect, the Ljubljana Lyceum 

was an exception when compared to those in other provinces� The 

mentioned in-the-field instruction of botany within the scope 

of the study of philosophy at the Ljubljana Lyceum that was 

associated with the botanical gardens enabled both surgeons and 

the learners of medical-surgical studies to gain some botanical 

knowledge� The importance of the botanical gardens, which 

were – as already mentioned – administered by those in charge of 

101 

the study of philosophy, was well known to those at the medicalsurgical 

studies� Consequently, after Prof� Franc Hladnik retired 

and the study of philosophy did not have a suitable person for 

the job, the management of the gardens along the Ižanska cesta 

road was taken over by Dr� Jan Nepomuk Biatzowsky, Professor 

of Preparatory Sciences, which also included botany, at medicalsurgical 

studies� This ensured the continuity in a professional 

sense and in terms of administration� 

The instruction in obstetrics now lasted two months� The 

theoretical portion of the course was provided in Slovenian in 

the morning and in German in the afternoon, while the clinical 

portion associated with practical exercises was provided at the 

maternity birthing beds at the maternity hospital� 

Since the thirties, lectures on first aid in the event of clinical death 

and aid in emergency life-threatening situations were available to 

anyone on Sundays and holidays� 

In the forties, extraordinary lectures on special pathology and 

therapy of childhood diseases were given three times a week 

during the winter semester, namely on Mondays, Wednesdays and 

Fridays, while practical exercise performed at the child’s bed were 

provided each afternoon at the maternity hospital� 

IV 

In accordance with the curriculum of medical-surgical studies 

from 1810, studies proceeded as follows in Ljubljana at the end 

of the twenties: 

First year 

First semester 

a) Introduction to the Study of Surgery as an Encyclopaedic 

Overview with Anatomy, from 2 pm to 3 pm 

b) Introduction to the Study of Surgery and Theoretical Surgery, 

i�e� General and Special Pathology of External Diseases, from 

3 pm to 4 pm 

c) Physiology, General Pathology of Internal Diseases, from 4 pm 

to 5 pm 

d) Theoretical and Practical Obstetrics for Midwifes, from 7 am 

to 8 am 

Second semester 

a) Anatomy, from 2 pm to 3 pm 

b) Theoretical Surgery, from 3 pm to 4 pm 

c) Materia Medica et Chirurgica, Dietetics and the Introduction 

to Prescription Writing, from 4 pm to 5 pm 

d) Theoretical and Practical Obstetrics for Midwifes, from 7 am 

to 8 am 

e) Continuation of Theoretical Surgery, i�e� General and Special 

Pathology of External Diseases, from June to the end of the 

academic year: Instruction on Surgical Wound Dressing and 

Instruments, from 3 pm to 4 pm

Second year 


a) Special Therapy of Internal Diseases and Practical Bedside 

Instruction, from 8 am to 9�30 am 

b) Instruction on Surgical Operations with a Complete Presentation 

on the Living and on Cadavers, from 9�30 am to 11 am, 

c) Forensic Medicine, from 11 am to 12 pm (noon) 

d) Theoretical and Practical Obstetrics, from 5 pm to 6 pm 


a) Special Therapy of Internal Diseases and Practical Bedside 

Instruction, from 8 am to 9�30 am 

b) Surgical Special Therapy and Surgical Bedside Exercises, from 

9�30 am to 11 am 

d) Theoretical and Practical Obstetrics, from 5 pm to 6 pm 

e) Veterinary Medicine, from 11 am to 12 pm (noon) 

According to the 1833 curriculum, the schedule of lectures at 

medical-surgical studies in Ljubljana was the following: 

First year 


a) Introduction to the Study of Surgery, from 2 pm to 3 pm 

b) Physics, from 11 am to 12 pm (noon) 

c) Anatomy, from 2 pm to 3 pm 

d) Special Exercises 


a) General and Pharmaceutical Chemistry, from 9 am to 10 am 

b) Botany, from 8 am to 9 am 

c) Anatomy, from 2 pm to 3 pm 

d) Special Exercises 

Second year 


a) Human Physiology, from 2 pm to 3 pm 

b) General Pathology and Therapy 


a) Pharmacology, Pharmaceutical Products, Prescription Writing 

and Dietetics, from 2 pm to 3 pm 

b) Theoretical Obstetrics for Surgeons, from 8 am to 9 pm 

c) Veterinary Medicine, from 9 am to 10 am 

Third year 


a) Practical Medical Bedside Exercises, from 8 am to 9 am 

b) Special Medical Pathology and Therapy, from 9 am to 10 am 

c) Practical Bedside Instruction in Surgery, from 10 am to 11 am 

d) Special Surgical Pathology, Therapy and Instruction on Surgical 

Operations in addition to the Instruction on Instruments and the 

Instruction on Wound Dressing, from 11 am to 12 pm (noon) 

102 

d) Surgical Operation Exercises Performed on a Cadaver 

e) Forensic Medicine, from 12 pm (noon) to 1 pm 


a) Practical Medical Bedside Exercises, from 8 am to 9 am 

b) Special Medical Pathology and Therapy, from 9 am to 10 am 

c) Practical Bedside Instruction in Surgery, from 9 am to 10 am 

d) Special Surgical Pathology, Therapy and Instruction on Surgical 

Operations in addition to the Instruction on Instruments and 

the Instruction on Wound Dressing, from 11 am to 12 pm 

(noon) 

e) Ophthalmology, from 4 pm to 5 pm 

Obstetrics 

a) Theoretical Instruction for Women in the first semester in the 

Slovenian language, from 8 am to 9 am, and in the German 

language in the summer semester, from 8 am to 9 am 

b) Clinical Bedside Instruction at the Birthing Bed and the 

Child’s Bed in the Maternity Hospital with Practical Exercises 

for Female Candidates and Students, every day from 9 am to 

10 am 

Extraordinary lectures on Special Pathology and Therapy 

of Childhood Diseases in the winter semester, on Mondays, 

Wednesdays and Fridays from 3 pm to 4 pm and Practical Bedside 

Exercises at the Child’s Bed, every afternoon at the maternity 

hospital 

Lectures on First Aid for the Clinically Dead and on Aid in 

Sudden Life-Threatening Situations, on Mondays and holidays 

from 11 am to 12 pm (noon)� 

V 

Based on the guidance on how to instruct at medical-surgical 

studies which was issued after the introduction of the 1810 

curriculum, the following prescribed study readers were used in 

Ljubljana in the twenties and thirties: 

a) Introduction to the Study of Surgery: Aloys Michael 

Mayer, Anatomical Description of the Entire Human Body 

(Anatomische Beschreibung des ganzen menschlichen Körpers), 

Vienna 1812; 

b) Introduction to the Study of Surgery and Theoretical Surgery: 

Maximilian Joseph Chelius, Surgery Manual (Handbuch der 

Chirurgie), Prague 1822; Johann Friedrich Henkel, Instruction 

for an Improved Surgical Wound Dressing (Anweisung zum 

verbesserten chirurgischen Verband), Vienna 1809; Franz 

Xaver Edler von Rudtorffer, Illustration of Excellent Surgical 

Instruments (Abbildung der vorzüglichsten chirurgischen 

Instrumente), Vienna 1819–1820; 

c) Physiology: Georg Prochaska, Learning Topics on Human

Physiology (Lehrsätze aus der Physiologie des Menschen), 

Vienna 1805; 

d) Theoretical and Practical Obstetrics: Janes Matoſhek, 

Midwifery or the Instruction on Obstetrics for Midwifes 

(Babiſhtvo, ali Porodnizharſki Vuk sa Babize), Ljubljana 1818 

(rendered into Slovenian by Valentin Vodnik); 

e) Materia Medica et Chirurgica, Dietetics and the Introduction 

to Prescription Writing: Aloys Michael Mayer, Anatomical 

Description of the Entire Human Body (Anatomische 

Beschreibung des ganzen menschlichen Körpers), Vienna 1823; 

e) Special Therapy of Internal Diseases: Johann Nepomuk Edler 

von Raimann: Manual of Special Medical Pathology and 

Therapy Prepared for Lectures (Handbuch der speciellen medicinischen 

Pathologie und Therapie, für Vorlesungen bearb.), 

Vienna 1816; 

g) Instruction on Surgical Operations and Practical Bedside 

Exercises: Johann Hunczovski, Instruction for Surgical 

Operations (Anweisung zu chirurgischen Operationen), Vienna 

1808; 

h) Forensic Medicine: Joseph Bernt, Systematic Manual of 

Forensic Medicine, Intended for Physicians, Barber Surgeons 

and Lawyers, and Serving as a Guide for Public Lectures 

(Systematisches Handbuch der gerichtlichen Arzneykunde, 

zum Gebrauche für Aerzte, Wundaerzte, Rechtsgelehrte und 

zum Leitfaden bey öffentlichen Vorlesungen), Prague 1813; 

i) Theoretical and Practical Obstetrics: Johann Raphael 

Steidele, Essay on Assistance during Childbirth ... Rules for 

the Conduct of Pregnant Women and Women in Labour 

(Abhandlung von der Geburtshilfe ... Verhaltensregeln für 

Schwangere, Gebärende und Kindbetterinnen), Vienna 1803; 

Lucas Johann Boer, Natural Obstetrics and the Treatment 

of Pregnant Women, Women in Labour and Newborns 

(Natürliche Geburtshilfe und Behandlung der Schwangern, 

Wöchnerinen und neugeborenen Kinder), Vienna 1817; 

j) Veterinary Medicine: Johann Emanuel Veith, Manual of 

Veterinary Medicine with a Special Emphasis on Infectious 

Diseases of the Most Useful Domestic Animals (Handbuch der 

Veterinärkunde in besonderer Beziehung auf die Seuchen der 

nutzbarsten Haussäugethiere), Vienna 1817� 

The change of the 1833 curriculum brought about the introduction 

of new textbooks, which replaced certain old ones, as well as 

new courses: 

a) The Introduction to the Study of Surgery was taught by Dr� 

Rajmund Melzer according to his own notes; 

b) Physics: Johann Wisgrill, Manual for the Introduction to the 

Study of Surgery Course (Handbuch der Vorbereitungslehre für 

das Studium der Chirurgie), Vienna 1832; 

c) General and Pharmaceutical Chemistry: Johann Wisgrill, 

Elements of General and Pharmaceutical Chemistry (Elemente 

der allgemeinen und pharmaceutischen Chemie), Vienna 1845; 

103 

d) Botany: Johann Wisgrill, Manual for the Preparation for the 

Study of Surgery (Handbuch der Vorbereitungslehre für das 

Studium der Chirurgie), Vienna 1832; 

e) Human Physiology: Burcard Eble, Pocket Edition of the Book 

on Physiology Featuring the Latest Viewpoints of the Science 

(Taschenbuch der Physiologie nach dem neuesten Standpunkte 

dieser Wissenschaft), Vienna 1837; 

f ) General Pathology: Carl Philipp Hartmann:Theory of 

Diseases or General Pathology (Theorie der Krankheiten, oder 

allgemeine Pathologie), Vienna 1823; 

g) Pharmacology, Pharmaceutical Products, Prescription Writing 

and Dietetics: Carl Emanuel Schroff, Pocket Edition of 

the Book on Pharmacology and Prescription Compounding 

Compiled According to the Latest Viewpoints of These Sciences 

(Taschenbuch der Arzneimittellehre und Receptirkunde nach 

dem neuesten Standpunkte dieser Wissenschaften entworfen 

von Carl Emanuel Schroff ), Vienna 1833; 

h) Theoretical Obstetrics: Johann Philipp Horn, Textbook on 

Obstetrics for the Instruction of Midwifes (Lehrbuch der 

Geburtshilfe, zum Unterricht für Hebammen), Vienna 1839; 

i) Veterinary Medicine: Johann Emanuel Veith, Manual of 

Veterinary Medicine with a Special Emphasis on Infectious 

Diseases of the Most Useful Domestic Animals (Handbuch der 

Veterinärkunde in besonderer Beziehung auf die Seuchen der 

nutzbarsten Haussäugethiere), Vienna 1843; 

j) Practical Bedside Medical Instruction: Johann Nepomuk Edler 

von Raimann, Manual of Special Medical Pathology and 

Therapy Prepared for Lectures (Handbuch der speciellen medicinischen 

Pathologie und Therapie, für Vorlesungen bearb.), 

Vienna 1816–1817; 

k) Special Medical Pathology: Johann Nepomuk Edler von 

[Raimann], Manual of Special Medical Pathology and Therapy 

Prepared for Lectures (Handbuch der speciellen medicinischen 

Pathologie und Therapie, für Vorlesungen bearb.), Vienna 

1816–1817; 

l) Special Surgical Pathology: Maximilian Joseph Chelius, 

Manual of Surgery (Handbuch der Chirurgie), Heidelberg 

1839; Franz Andreas Ott, Instruction on Surgical Instruments 

and Wound Dressings (Chirurgischen Instrumenten- und 

Verbandlehre), Munich/Vienna 1834; 

m) Forensic Medicine: Johann Nepomuk Edler von Raimann, 

Manual of Special Medical Pathology and Therapy Adapted for 

Lectures (Handbuch der speciellen medicinischen Pathologie 

und Therapie, für Vorlesungen bearb.), Vienna 1834; 

n) Ophthalmology: Anton Edler von Rosas, Science of Eye 

Diseases. Adapted for practicing physicians and barber surgeons, 

and serving as a guide for clinical instruction (Lehre von der 

Augenkrankheiten. Zum Gebrauche für practischen Aerzte 

und Wundärzte, wie auch zur Benutzung als Leitfaden beim 

klinischen Unterrichte), Vienna 1834�

Obstetrics 

Theoretical Instruction in Obstetrics: Janes Matoſhek, Midwifery 

or Obstetrics for the Instruction of Midwifes (Babiſhtvo, ali Porodnizharski 

Vuk sa Babize), Ljubljana 1818; Johann Philipp Horn, 

Textbook on Obstetrics for the Instruction of Midwifes (Lehrbuch 

der Geburtshilfe, zum Unterricht für Hebammen), Vienna 1839� 

First Aid 

Resuscitation of the Clinically Dead: Joseph Bernt, Lectures on 

First Aid in the Event of Clinical Death and Sudden Life-Threatening 

Situations (Vorlesungen über die Rettungsmittel beym 

Scheintodte und in plötzlichen Lebensgefahren), Vienna 1837 

VI 

APPENDICES 

Lyceum Teachers 

Medical-Surgical Study 

Beck, Franc 

Biatzowsky, Jan Nepomuk, Prof�, M�D�, MSc (Obstetrics) 

Binter, Ignacij, Prof� 

Bleiweis, Janez, Prof�, M�D� 

Fikelscherer, Franz, v� Löweneck, Prof� 

Gaber, Alojzij 

Galovich, Pavel 

Germounigg, Ivan 

Hafner, Franc, M�D�, MSC (Obstetrics) 

Höfler, Ivan 

Hotschewar, Jakob 

Hullnig, Anton 

Jellouscheg, Anton, v� Fichtenau 

Jellouschegg, Jožef 

Jeuniker, Anton, Prof�, M�D� 

Kern, Vincenc, Prof�, M�D� and PhD (Surgery) 

Kogel, Karl Bernard, M�D� 

Krischay, Franc 

Kuscher, Matevž 

Laschan, Ignacij, Prof�, M�D� 

Matoschek (Matoušek), Jan, Prof�, PhD (Surgery), MSc (Obstetrics) 

Melzer, Anton, Prof�, MSc (Surgery and Obstetrics) 

Melzer, Franz, M�D�, MSc (Surgery and Obstetrics) 

Melzer, Rajmund, Prof�, M�D� and PhD (Surgery) 

Meršol, Matevž 

Nathan, Leopold, Prof�, MSc (Surgery and Obstetrics) 

Novack, Andrej 

Oberster, Karel, M�D�, PhD (Surgery), MSc (Obstetrics) 

Pachner, Bernard, Freiherr Eggenstorf, Prof�, M�D� 

Raunacher, Carl 

Ruprecht, Ivan 

104 

Schiffer, Franc, Prof�, M�D� 

Skoppar, Tomaž 

Strojan, Anton 

Tizher, Blaž 

Trattnig, Urban 

Unterluggauer, Joseph 

Verne, Ivan 

Verbitz, Janez, Prof�, M�D� 

Voigt, Kristjan August, M�D�, MSC (Obstetrics) 

Wattmann, Joseph, Prof�, PhD (Surgery) 

Zhuber, Ivan, Prof�, M�D� 

Lists of Lectures 

Medical-Surgical Study 

1802 

Surgery, Anatomy, Obstetrics: Kern, Vincenc, M�D� and PhD 

(Surgery) 

Physiology and Veterinary Medicine: Karl Bernard Kogel, M�D� 

1803 

Internal Medicine: Anton Jellouscheg v� Fichtenau, M� D� 


(Surgery) 

Science of Diseases and Veterinary Medicine: Karl Bernard 

Kogel, M�D� 

1804 

Internal Medicine: Anton Jellouscheg v� Fichtenau, M� D� 


(Surgery) 



1806 



Surgery and Obstetrics: Franz Melzer, M�D�, MSc (Surgery and 

Obstetrics) 

Anatomy and Physiology: Anton Melzer, MSc (Surgery and 

Obstetrics) 

1807 

Theoretical and Practical Medical-Surgical Instruction and 

Special Therapy: No appointment� 

Chair of Veterinary Medicine: No appointment� 

Surgery and Obstetrics: Franz Melzer, M�D�, MSc (Surgery and 

Obstetrics) 

Anatomy and Physiology: Anton Melzer, MSc (Surgery and 

Obstetrics)

1814 

Introduction to the Study of Surgery: Janez Verbitz, Prof�, M�D� 

Anatomy and Physiology: Anton Melzer, Prof�, MSc (Surgery 

and Obstetrics) 

Theoretical and Practical Surgery: Anton Melzer, Prof�, MSc 

(Surgery and Obstetrics), substitute professor 

Theoretical and Practical Medicine: Anton Jeuniker, Prof�, 

M�D�� 

Obstetrics: Anton Melzer, MSc (Surgery and Obstetrics), 

substitute professor 

Veterinary Medicine: No appointment� 

Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof�, M�D� 

1815 




Theoretical and Practical Surgery: Anton Melzer, Prof�, MSc 



M�D�� 

Obstetrics: Anton Melzer, MSc (Surgery and Obstetrics), 




1816 




Theoretical and Practical Surgery: Joseph Wattmann, Prof�, 

PhD (Surgery) 


M�D�� 

Obstetrics: Jan Matoschek, Prof�, PhD (Surgery), MSc 

(Obstetrics) 


Veterinary Medicine: Janez Verbitz, Prof�, M�D� 

1817 





PhD (Surgery) 


M�D�� 


(Obstetrics) 



105 

1818 





PhD (Surgery) 

Theoretical and Practical Medicine: Ivan Zhuber, Prof�, M�D� 


(Obstetrics) 



1819 

Introduction to the Study of Surgery – Encyclopaedic Overview: 

Anton Melzer, Prof�, MSc (Surgery and Obstetrics) 

Introduction to the Study of Surgery – Theoretical Surgery 

(General and Special Pathology of External Diseases): Ignacij 

Binter, Prof� 

Anatomy: Anton Melzer, Prof�, MSc (Surgery and Obstetrics) 

Physiology: Ivan Zhuber, Prof�, M�D� 

Theoretical and Practical Obstetrics: Jan Matoschek, Prof�, PhD 

(Surgery), MSc (Obstetrics) 

Materia Medica et Chirurgica, Dietetics and the Introduction 

to Prescription Writing: Ivan Zhuber, Prof�, M�D�, substitute 

professor 

Science of Surgical Wound Dressing and Surgical Instruments: 

Franz Fikelscherer v� Löweneck, Prof� 

Special Therapy of Internal Diseases and Practical Instruction on 

Internal Diseases: Ivan Zhuber, Prof�, M�D� 

Science of Surgical Operations with a Complete Presentation on 

the Living and the Dead, Practical Surgical Bedside Exercises: 

Franz Fikelscherer v� Löweneck, Prof� 



Extraordinary Lectures 

First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the 

Injured: Janez Verbitz, Prof�, M�D� 

Clinical School 

Ivan Zhuber, M�D�, Assistant 

Ivan Germounigg, Barber Surgeon, Assistant 

1820 


Veterinary Medicine and Forensic Medicine: Janez Verbitz, Prof�, 

M�D� 

Theoretical and Practical Surgery: Franz Fikelscherer v� 

Löweneck, Prof� 

Theoretical and Practical Obstetrics: No appointment� 

Theoretical and Practical Medicine: Ivan Zhuber, Prof�, M�D�





Jakob Hotschewar, Assistant 

Ivan Germounigg, Barber-Surgeon, Assistant 

1821 



M�D� 

Theoretical and Practical Surgery: Franz Fikelscherer v� 

Löweneck, Prof� 

Theoretical and Practical Obstetrics: Anton Melzer, Prof�, MSc 








Ivan Germounigg, Barber-Surgeon, Assistant 

1822 



M�D� 

Theoretical Surgery: Ignacij Binter, Prof�, substitute professor 

Practical Surgery: Anton Melzer, Prof�, MSc (Surgery and 

Obstetrics), substitute professor 

Theoretical and Practical Obstetrics: Ignacij Binter, Prof� 







Ivan Germounigg, Barber Surgeon, Assistant 

1823 





Binter, Prof�, substitute professor 


106 



Materia Medica et Chirurgica, Dietetics and the Introduction to 

Prescription Writing: Ivan Zhuber, Prof�, M�D� 


Ignacij Binter, Prof� 

Special Therapy and Practical Instruction on Internal Diseases: 

Ivan Zhuber, Prof�, M�D� 



Anton Melzer, Prof�, MSc (Surgery and Obstetrics), substitute 

professor 







Ivan Höfler, Assistant 

Pavel Galovich, Assistant 

1824 





Binter, Prof�, substitute professor 







Special Therapy of Internal Diseases and Practical Bedside 

Instruction: Ivan Zhuber, Prof�, M�D� 

Science of Surgical Operations with a Complete Presentation on the 

Living and the Dead, Practical Surgical Bedside Exercises: Anton 

Melzer, Prof�, MSc (Surgery and Obstetrics), substitute professor 









Anton Strojan, Assistant

1825 




(General and Special Pathology of External Diseases): Leopold 

Nathan, Prof�, MSc (Surgery and Obstetrics) 











Anton Melzer, Prof�, MSc (Surgery and Obstetrics), substitute 

professor 








Urban Trattnig, Assistant 

Tomaž Skoppar, Assistant 

1826 




Theoretical and Practical Barber-Surgery: Leopold Nathan, 

Prof�, MSc (Surgery and Obstetrics) 







Tomaž Skopar 

1827 





107 








Matevž Kuscher, Barber Surgeon and Obstetrician, Surgical 

Assistant 

Joseph Unterluggauer, Barber Surgeon and Obstetrician, Surgical 

Assistant 

1828 












Matevž Kuscher, Barber Surgeon and Obstetrician, Surgical 

Assistant 

Joseph Unterluggauer, Barber Surgeon and Obstetrician, Medical 

Assistant 

1829 












Joseph Unterluggauer, Barber Surgeon and Obstetrician, Medical 

Assistant 

Andrej Novack, Assistant

1830 












Anton Hullnig, Assistant 

Andrej Novack, Assistant 

1831 


























1832 





108 






















1833 












Anton Hullnig, Barber Surgeon, Assistant 

Carl Raunacher, Barber Surgeon, Assistant 

1834 







Veterinary Medicine: Janez Verbitz, Prof�, M�D�





Alojzij Gaber, Assistant 

Carl Raunacher, Assistant 

1835 

Preparatory Sciences for Barber Surgeons: Jan Nepomuk 

Biatzowsky, Prof�, M�D�, MSc (Obstetrics), substitute professor 













Ivan Verne, Assistant 

1836 

Introduction to the Study of Surgery: Anton Melzer, Prof�, MSc 

(Surgery and Obstetrics) 

Physics: Jan Nepomuk Biatzowsky, Prof�, M�D�, MSc 

(Obstetrics), substitute professor 


Exercises in Dissection: Anton Melzer, Prof�, MSc (Surgery and 

Obstetrics) 

General and Pharmaceutical Chemistry: Jan Nepomuk 


Botany: Jan Nepomuk Biatzowsky, Prof�, M�D�, MSc 

(Obstetrics), substitute professor 

Physiology: Rajmund Melzer, Prof�, M�D� and PhD (Surgery), 


General Medical-Surgical Pathology and Therapy: Jan Nepomuk 


Pharmacology, Familiarity with Pharmaceutical Items, Prescription 

Writing and Dietetics: Rajmund Melzer, Prof�, M�D� and 

PhD (Surgery), substitute professor 

Practical Bedside Medical Instruction: Ivan Zhuber, Prof�, M�D� 

Special Medical Pathology and Therapy: Ivan Zhuber, Prof�, 

M�D� 

Practical Bedside Surgical Instruction: Leopold Nathan, Prof�, 

MSc (Surgery and Obstetrics) 

109 

Special Surgical Pathology, Therapy and the Science of Operations 

with Instruction on Instruments and Wound Dressing: Leopold 


Operation Exercises on a Cadaver: Leopold Nathan, Prof�, MSc 


Medical Treatment of the Eyes: Leopold Nathan, Prof�, MSc 




Obstetrics 

Theoretical Instruction for Midwifes: Anton Melzer, Prof�, MSc 


Practical Instruction and Exercises in Obstetrics (lectures, 

instruction and exercises at the maternity hospital)� 







1837 





Theoretical Medicine: Franc Schiffer, Prof�, M�D� 

Practical Medicine: Ivan Zhuber, Prof�, M�D� 



Theoretical and Practical Obstetrics: Ignacij Laschan, Prof�, 

M�D� 








1838 






Practical Medicine: Ivan Zhuber, Prof�, M�D�



Theoretical and Practical Obstetrics: Ignacij Laschan, Prof�, 

M�D� 



Botany: Jan Nepomuk Biatzowsky, Prof�, M�D�, MSc (Obstetrics) 





Franc Krischay, Assistant 

1839 






Practical Medicine: Ivan Zhuber, Prof�, M�D� 



Theoretical and Practical Obstetrics: Rajmund Melzer, Prof�, 

M�D� and PhD (Surgery) 







Franc Krischay, Assistant 

Blaž Tizher, Assistant 

1840 


Biatzowsky, Prof�, M�D�, MSc (Obstetrics) 




Instruction in First Aid: Janez Verbitz, Prof�, M�D� 

Practical Medicine and Medical Clinical Skills: Ivan Zhuber, 

Prof�, M�D� 

Practical Barber-Surgery: Leopold Nathan, Prof�, MSc (Surgery 



Obstetrics: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, Prof�, M�D� 

110 




General Botany: Jan Nepomuk Biatzowsky, Prof�, M�D�, MSc 

(Obstetrics) 



Franz Melzer, M�D�, MSc (Obstetrics), Assistant 

Franz Krischay 

1841 





Forensic Medicine: No appointment� 

Instruction in First Aid: No appointment� 

Practical Medicine and Clinical Medicine: Ivan Zhuber, Prof�, 

M�D� 







Injured: No appointment� 


(Obstetrics) 




1842 




Veterinary Medicine: Janez Bleiweis, Prof�, M�D� 

Forensic Medicine: Janez Bleiweis, Prof�, M�D� 

Instruction in First Aid: Janez Bleiweis, Prof�, M�D� 


M�D� 






First Aid in the Resuscitation of the Clinically Dead and the

Injured: Janez Bleiweis, Prof�, M�D� 


(Obstetrics) 



Jožef Jelouschegg, Assistant 

1843 








M�D� 









(Obstetrics) 



Jožef Jelouschegg, Assistant 

1844 








M�D� 









(Obstetrics) 

111 


Oberster, Karel, M�D�, PhD (Surgery), MSc (Obstetrics), 

Assistant 

Franz Xav� Beck, Assistant 

1845 



Physics: Jan Nepomuk Biatzowsky, Prof�, M�D�, MSc (Obstetrics) 



Obstetrics) 




Physiology: Franc Schiffer, Prof�, M�D� 

General Pathology and Therapy: Franc Schiffer, Prof�, M�D� 


Writing and Dietetics: Franc Schiffer, Prof�, M�D� 

Theoretical Obstetrics for Surgeons: Bernard Pachner Freiherr 

Eggenstorf, Prof�, M�D� 



M�D� 












Obstetrics 

Theoretical Instruction for Midwifes: Bernard Pachner Freiherr 



instruction and exercises at the maternity hospital): Bernard 

Pachner Freiherr Eggenstorf, Prof�, M�D� 




Special Pathology and Therapy of Childhood Diseases: Bernard 


Practical Bedside Instruction at the Child’s Bed in the Maternity 

Hospital: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, Prof�, M�D�



Assistant 


1846 






Obstetrics) 






Pharmacology, Knowledge on Pharmaceutical Items, Prescription 






M�D� 

Practical Bedside Surgical Instruction: Leopold Nathan, Prof� 













Obstetrics 




instruction and exercises) at the Maternity Hospital: Bernard 








112 

Hospital: Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf, Prof�, M�D� 



Assistant 


1847 






M�D� 















Franz Xav� Beck, Barber Surgeon, Assistant 

Ivan Ruprecht, Barber Surgeon, Assistant 

1848 

Introduction to the Study of Surgery: Rajmund Melzer, Prof�, 

M�D� and PhD (Surgery), substitute professor 


Anatomy: Rajmund Melzer, Prof�, M�D� and PhD (Surgery), 


Exercises in Dissection: Rajmund Melzer, Prof�, M�D� and PhD 

(Surgery), substitute professor 










Practical Bedside Medical Instruction: Ivan Zhuber, Prof�, M�D�


M�D� 















Obstetrics 




instruction and exercises) at the Maternity Hospital: Bernard 










Franz Xav� Beck, Barber Surgeon, Assistant 

Ivan Ruprecht, Barber Surgeon, Assistant 

SOURCES 

AS – Arhiv Republike Slovenije [AS – Archives of the Republic of 

Slovenia] 

SI AS 359 Licej v Ljubljani [SI AS 359 Lyceum in Ljubljana] 

(1809–1849)� 

SI AS 360 Direkcija medicinsko-kirurgičnih študij pri Liceju v 

Ljubljani [SI AS 360 Directorate of Medical-Surgical Studies at the 

Lyceum in Ljubljana] (1817–1839)� 

SI AS 369 Babiška šola v Ljubljani [SI AS 369 School of Midwifery 

in Ljubljana] (1851–1860)� 

113 

NM – Narodni muzej Slovenije [NM – National Museum of 

Slovenia] 

Instanz-Schematismus für das Herzogthum Krain 1802–1807, sig� 

1855/1� 



1817, 1818, 1819, 1825, 1826, 1831, 1832, 1835, 1836, 1838, 1839, 

1840, 1843, 1845, 1846, 1847, 1848 (sign� 9373)� 

NUK – Narodna in univerzitetna knjižnica (Rokopisni oddelek) 

[NUK – National and University Library (Manuscript Department)] 



1823, 1824, 1827, 1832 (Šolski spis, N 180, N 181, N 182, N 980)� 

ÖSA-VA – Österreichisches Staatsarchiv, Allgemeine Verwaltungsarchiv, 

Vienna� 

Personale, Agenda, Competenz, fasc� 1� 

Studien in genere , fasc� 2� 

Einrichtung des Universitätswesens, fasc� 5� 

Studien in Laibach, fasc� 355–360� 

SI_ZAL LJ – Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana [SI_ZAL LJ – 

Ljubljana Historical Archives, Ljubljana] 

Verzeichiß der öffentlichen Vorlesungen am k.k. Lyceum zu Laibach 


1823, 1831, 1845, 1846 (LJU-184, 420–1)� 

BIBLIOGRAPHY 

J� L� BARTH-BARTHENHEIM: Österreich’s Schul- und 

Studienwesen mit besonderer Rücksicht auf die Schul- und Studienanstalten 

im Erzherzogthume Oesterreich unter der Enns, Vienna 

1843� 


popolne medicinske fakultete [Medical Higher Education in 

Ljubljana and the Establishment of a Complete Medical Faculty], 

Zdravstveni vestnik, 64 (1995) IV, pp� 7–10� 

P� BORISOV: Od ranocelništva do začetkov znanstvene kirurgije 

na Slovenskem [From Barber Surgery to the Beginnings of Scientific 

Surgery in Slovenia], Ljubljana 1997� 

B� BREITNER: Geschichte der Medizin in Österreich, Vienna 1951� 

A� CINDRIČ: Kranjski doktorji na Dunajski univerzi v 

predmarčnem obdobju 1815–1848 [Carniolan Physicians at the

Viennese University in the 1815–1848 Pre-March Period], Melikov 

zbornik, Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje, pub� 

V� Rajšp et al, Ljubljana 2001, pp� 373–390� 

J� CIPERLE: Avstrijska gimnazija na poti v splošnoizobraževalno 

srednjo šolo 1773–1848 [Austrian Gymnasium on the Path towards 

a General Education Secondary School 1773–1848], Melikov 

zbornik, Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje, pub� 

V� Rajšp et al, Ljubljana 2001, pp� 357–371� 

J� CIPERLE: Podoba velikega učilišča ljubljanskega, Licej v 

Ljubljani [An Illustration of the Ljubljana University, Lyceum in 

Ljubljana], Ljubljana 2001� 

M� DOLENC: Začetki veterinarskega šolstva na Slovenskem 

[The Beginnings of Veterinary Education in Slovenia], Zbornik za 

zgodovino naravoslovja in tehnike, 7, (Bleiweisov zbornik), pub� J� 

Batis and P� Vodopivec, Ljubljana 1983, pp� 113–136� 

H� ENGELBRECHT: Geschichte des österreichischen Bildungswesens, 

Erziehung und Unterricht auf den Boden Österreichs, vol� 3, 

Vienna 1984� 

G� GRIMM: Elitäre Bildungsinstitution oder »Bϋrgerschule«?, 

Das österreichiche Gymnasium zwischen Traditon und Innovation 

1773–1819 , (Aspekte pädagogischer Innovation, Bd� 20), Frankfurt 

am Main, Berlin, Bern, New York, Paris, Vienna 1987� 

R� KINK: Geschichte der kaiserlichen Universität zu Wien, parts 1 

and 2, Vienna 1854� 

G� KLINGENSTEIN: Bildungskrise, Gymnasium und Universitäten 

im Spannungsfeld theresianischer Aufklärung, Maria Theresia 

und ihre Zeit, pub� W� Koschatzky, Salzburg 1979, pp� 213–223� 

G� KLINGENSTEIN: Universitätsfragen in der österreichischen 

Monarchie um 1800, Wegenetz europäischen Geistes, Wissenschaftszentren 

und geistige Wechselbeziehungen zwischen Mittel- und 

Sϋdosteuropa vom Ende des 18. Jahrhunderts bis zum ersten 

Weltkrieg, pub� Mack R� G� Plaschka, Vienna 1983, pp� 81–87� 

R� MEISTER: Entwicklung und Reformen des österreichischen 

Studienwesen, (Sitzungsberichte der philosophisch-historischen 

Klasse der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 239/1), 

Vienna 1963� 

I� PINTAR: Mediko-kirurški učni zavod v Ljubljani, Njegov 

nastanek, razmah in konec [Medical-Surgical Educational Institute 

in Ljubljana – Its Creation, Prime and End], Ljubljana 1939� 

T� PUSCHMANN: Die Geschichte der Medizin als akademischer 

Lehrgegenstand, Vienna 1897� 

T� PUSCHMANN: Geschichte des medizinischen Unterrichts von 

den ältesten Zeiten bis zur Gegenwart, Leipzig 1889� 

T� PUSCHMANN: Die Medizin in Wien während der letzten 100 

Jahre, Vienna 1884� 

114 

J� SCHREIBER: Die Tierärztliche Hochschule in Wien, Ihre 

Gründung, Geschichte, Lehrpläne und Gebäude, 200 Jahre 

Tierärztliche Hochschule in Wien, Festschrift, pub� R� Pobisch und 

O� Schaller, Vienna 1968, pp� 16–82� 

C� THIENEN-ADLERFLYCHT: Wandlungen des österreichischen 

Studiensystems im Übergange vom 18� zum 19� Jahrhundert, Student 

und Hochschule im 19. Jahrhundert, Studien und Materialien 

(»Neunzehntes Jahrhundert«, Forschungsunternehmen der Fritz 

Thyssen Stiftung, 19), Göttingen 1975, pp� 38–43� 

W� UNGER, (pub�): Systematische Darstellung der Gesetze über die 

höheren Studien in den gesammten deutsch-italienischen Provinzen 

der österreichischen Monarchie, parts 1 and 2, Vienna 1840� 

F� ZWITTER: Višje šolstvo na Slovenskem do leta 1918 [Colleges 

in Slovenia until 1918], Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani 

1919-1969, Editor-In-Chief R� Modic, Ljubljana 1969, pp� 13–51�

The French Higher Education 

in Ljubljana and the Study of 

Medicine 1809-1813 

I 

The French nobility living on the eastern coast of the Adriatic 

Sea during the reign of the charismatic French leader Napoleon 

Bonaparte (1799-1814) [from 1804 Emperor Napoléon I le Grand 

(Napoleon I, the Great)] represent an especially significant era 

for the history of education even though it lasted only for a brief 

period of time� Revolutionary France first defended itself from 

outside attacks and inside revolts and then began its campaigns 

across Europe, including Slovenian territory� On its path, they 

more or less propagated the acquisitions of the French bourgeois 

revolution� 

Formally speaking, universities and faculties in France retained 

the form of medieval corporations until the revolution with 

the state not essentially intervening� In terms of content, they 

remained fortresses of scholastic mentality the same as throughout 

Europe� The revolution thus did not reform universities but in 

its radicalism abolished them or at least in theory proclaimed a 

general compulsory education, created a new secondary school, 

the école centrale (1795-1802) and after Napoleon’s rise to power 

in 1804 abolished this type of school and on primary level set 

up the college (a type of lower grammar school) and the lycée 

(a type of higher grammar school)� The entire system was fully 

formed in Napoleon’s Université Imperial (Imperial University) 

or Université de France or Université Napoléonienne, which was 

established in 1806 and obtained its final organisational form in 

1808� Université de France was not a university in the modern 

sense of the word but a corporation which united all French 

public schools from primary to higher education and which was 

governed by the “grand master”, the minister of education, who 

was helped by the “University Council”� In terms of organisation 

of the school system, France was territorially divided into 

about twenty “academies”, which were governed by the academy 

rector and the Academy Council� All schools in the academy’s 

territory and not just the higher education were subordinate to 

the rector as an appointed government official� Individual higher 

education institutions again began being labelled as faculties and 

old functions and academic levels were being restored� However, 

these schools remained predominantly unconnected� This French 

school system was completely bureaucratic, higher education 

teachers were government officials and the care for primary 

schools and colleges was left to the municipalities� Compared to 

pre-revolution times, visible progress is also seen in the subject 

matter taught and in the existence of numerous secondary and 

115 

Jože Ciperle 

higher schools for individual fields� The French revolutionary 

secondary and higher education system was predominantly aimed 

at educating officials, officers and other professionals and not at 

nurturing science� In the history of European universities, revolutionary 

France thus did not follow those European countries 

which used bourgeois revolutions and the new constitutional 

organisation to reshape medieval university corporations, giving 

them a new university anatomy in accordance with the principle 

of freedom of scholarship and science� All subsequent reforms 

of the French higher education were however directed towards 

connecting faculties and strengthening their autonomy� 

II 

The French troops first came to our territory in 1797 and later 

in 1805� On 14 October 1809, the Peace Treaty of Schönbrunn 

meant that Austria lost Carniola, the Villach district, the upper 

valley of the Drava River, Trieste, the Gorizia Region, the Austrian 

part of Istria and a part of Croatia and the Military Frontier south 

of the Sava River� Napoleon joined these territories with Dalmatia 

and the Venetian part of Istria into the Illyrian Provinces� Illyrian 

Provinces however, were not established by a decree of the senate 

(senatus-consultum) but by Napoleon’s decree, which gave special 

character to their relation with France� Only some of the French 

laws applied and their education system was thus also not a part of 

Napoleon’s Imperial University� The Illyrian Provinces had their 

own school administration, which was led from April 1810 by 

the general inspector of public schooling and the main author of 

all school reforms Rafaell Zelli, the former Director of the Zadar 

Lycée� However, Rafaell Zelli sent his reports to the “Grand 

Master” of the Université de France in Paris� From spring 1809, 

when the French came to Carniola, until autumn of the same year, 

schools were closed� In the 1809-1810 academic year, classes in 

primary and secondary education began in November but still 

followed old Austrian rules� It is known that there was an Austrian 

higher education lycée in Ljubljana that offered a two-year study 

of philosophy and a four-year study of theology� It was not until 

Marmont’ Decree (arête) was published on 4 July 1810 that the 

new school network was established� The decree foresaw primary 

schools (écoles primaries), 25 lower (gymnases) and 9 higher 

secondary schools (lycées) and the lycées in Ljubljana and Zadar 

were to be organised as central schools (écoles centrales)� With 

the 1810-1811 academic year, central schools began operating in

Ljubljana� Clarity about their organisation came only with the 

Rules on the Organisation and Discipline of Central Schools in 

Ljubljana as of 1 August 1810, which Janko Polecin and Fran 

Zwitter justifiably term the statutes of the French university in 

Ljubljana� The Rules distinguish between seven study courses 

(cours d’études), i�e� for doctors, surgeons, pharmacists, engineers, 

architects, land surveyors, lawyers and theologians� All study 

courses had an identical first-year programme with the same 

subjects: rhetoric (eloquence), metaphysics and physics� The 

entire study, including the mentioned first year, took five years 

for medical students and surgeons, four years for pharmacists, 

engineers, architects, lawyers and theologians and three years 

for land surveyors� The management of the central school was 

entrusted to a Regent (Rector) and a Chancellor (Secretary 

General)� The school was also supposed to have a library, a physics 

and chemistry laboratory and a botanical garden� The learning 

language was to be French or Italian and, if so required, this role 

could also be assumed by Latin� The provisions concerning the 

learning language stated that upon enrolment, students should be 

familiar with French, Italian and Latin grammar and rhetoric as 

well as logics and elementary mathematics� 

On 5 November 1810, the management of central schools (Rector 

Jožef Walland/Balant, Chancellor Matevž Ravnikar) called for 

enrolment and ten days later, the school ceremoniously opened 

its doors� In the first and only academic year of central schools of 

Ljubljana, the 1810-1811 academic year, 11 professors taught 301 

students of all faculties� In the first academic year of the academy, 

the 1811-1812 academic year, there were 313 students and in the 

next and final year of the academy, the 1812-1813 academic year, 

the number dropped to 273 students� At the time, 300 students 

was the average number for medium-sized universities, as only 

the largest universities had around 600 students� Vlado Schmidt 

emphasises that this clearly proves that “the French higher school 

(university) was appropriate and needed in Ljubljana�” 

The majority of new students (upon enrolment) were aged from 

18 to 19 years old, which is about a year older than the European 

average of the time� The average age of students at individual 

faculties was 17 for law, 18 for medicine, 19 for technology and 

20 for theology� 

Marmont’s arrangement of education – which briefly made 

Slovenian a taught subject and the learning language at the 

unified primary and lower secondary level and its permanent 

successor were Vodnik’s textbooks in Slovenian for the majority of 

subjects taught in primary and grammar schools – was distinctly 

temporary and was officially enforced only in the 1810-1811 

academic year� In line with the strict economisation ordered by 

Paris and the preparations for a gradual system integration with 

the French Empire, reforms were already being prepared by the 

end of the first school year� On 12 December 1811, Governor 

General of the Illyrian Provinces Count Henri-Gratien Bertrand 

signed a decree on the temporary regulation of Illyrian schools� A 

116 

number of previous educational institutions were abolished, for 

example some of the grammar schools which were not changed 

into colleges became ordinary primary schools that of course 

had to be maintained by municipalities� However, despite the 

reforms, Ljubljana kept its higher education study with ten chairs 

comprising the newly founded Ljubljana Academy (académie de 

Laybach)� Following the order of Count Bertrand, Zelli prepared 

detailed rules for the operation of colleges, private schools, 

lycées and “faculties of the academy of Illyrian Provinces”, which 

regulated the organisation of individual types of educational 

institutions� The “Rules for the Faculties of the Academy of 

Illyrian Provinces” foresaw the transformation of existing higher 

education courses in Ljubljana, which Marmont’s decree united 

into central schools, into a complete university in accordance 

with the existing French understanding of the word� The 

Academy of Illyrian Provinces with its headquarters in Ljubljana 

as the organisation for the entire education with an appointer 

Rector (recteur) and a ten-member Academy Council (conseil 

académique) comprised five faculties: the Faculty of Philosophy, 

of Technology, of Law and the Faculty of Medicine (with the 

Higher School of Pharmacy) under the management of Deans� 

In this respect, Janez Šumrada states that “in light of the statutes 

on the division of the French Imperial University as of 18 

October 1808, the Academy in Ljubljana was thus seen as being 

of the highest or first category, which is completely in line with 

the regulation of higher education in France at the time�” Illyrian 

authorities also sent the rules on the operation of educational 

institutions to Paris to be reviewed by the minister of the interior, 

who in turn required the opinion of the Grand Teacher and the 

University Council as well as the Office for Public Education 

run by the ministry� The Imperial University confirmed that 

the proposals of Illyrian authorities were in accordance with 

the French laws and that no reasons exist for them not to be 

confirmed� Janez Šumrada further states the opinion of the 

Imperial University that “until Illyrian Provinces are not subject 

to the same administrative forms as the remaining parts of the 

Empire, it will not intervene in the management and control of 

schools in Illyria�” On this basis, Janez Šumrada concludes that 

“this never happened: the academy, individual faculties and 

the lycée were never formally established� Lessons on higher 

secondary and on higher education level were much different 

than anticipated”, which individuals found already after the 

repeated Austrian assumption of power� 

III 

The rules on central schools, which Zelli signed on 1 August 

1819, left no doubts in terms of organisation� They clearly stated 

that central schools would be organised at faculty level and the 

Regent’s and Chancellor’s tasks, disciplinary rules for students, 

the duration of the academic year, holidays and exams were

defined in detail� The rules also determined the duration and 

content of individual study courses of the faculties� The study of 

medicine thus took five years with the following syllabus: 

the 1 st year: Rhetoric, Metaphysics, Physics 

the 2 nd year: Natural History and Botany, General Chemistry 

the 3 rd year: Anatomy, Physiology, Pharmaceutical Chemistry 

the 4 th year: Pathology Clinic, Pharmacology 

the 5 th year: Clinic, Modern Medicine, Surgery and Obstetrics 

It needs to be said, however, that in practice the study of medicine 

differed from the rules� Foreign students, who came to Ljubljana 

as graduates of medicine from foreign educational institutions to 

do their doctorate here, did not have that choice� 

The five-year surgical study was the same as the study of medicine 

for the first three years and in the fourth year, the surgeons 

studied Anatomy, Pharmacology, Surgery and Obstetrics and in 

the fifth year Anatomy and Forensic Medicine� For the first two 

years, pharmacists studied together with medical students and in 

their third year Natural History and Botany and in the fourth 

Botany, Pharmacology and Pharmaceutical Chemistry� The same 

as at other faculties, teachers of first-year medical students were: 

Agapito Jerome from Buzet for Rhetoric according to his own 

notes in Latin, Matevž Ravnikar for Logics and Metaphysics 

according to his own notes in Latin and Janez Krstnik Kersnik 

for Physics according to the textbook by Franz Ernst Neumann 

(Introduction into Theoretical Physics) in Latin� Teachers 

in the second year were Franc de Paula Hladnik for Natural 

History (Anthropology) and Botany in German, Anton Melzer 

for Anatomy in Latin and Jean Marie Zendrini from Brescia in 

Italy for General Chemistry in French� Two more teachers were 

appointed during the first year of the Faculty of Medicine: Fran 

Melzer for Surgery and Obstetrics and Wilibald Schmid for 

Pathology and Clinic who, however, were not yet teaching, as it 

was believed that these courses should be taught in the last two 

years� 

In the first academic year of 1810-1811, the Faculty of Medicine 

of central schools had 21 students: 7 in the first and 14 in the 

second year� Only three students were enrolled in the study of 

surgery, one in the first and two in the second year� The latter 

attended lectures together with medical students� 

At the time of the academy, in the academic years of 1811-1812 

and 1812-1813, the Faculty of Medicine underwent an important 

change� In both academic years, the study of surgery was added to 

the Faculty of Medicine, as there were not sufficient students of 

surgery and the Faculty of Surgery was thus formally dissolved� It 

needs to be mentioned that Governor General Bertrand issued 

a decision that allowed the Faculty of Medicine of the Academy 

to also accept “students”, who did not have the required school 

education� At the time, France distinguished between two types 

of medical personnel: doctors with a faculty education and 

117 

special health officers (officiers de santé), who were able to take a 

practical examination after practicing medicine at a doctor’s office 

for six years or at a hospital for five years� In Ljubljana, the Faculty 

of Medicine of the Academy was thus supposed to educate not 

only doctors but also health assistants and thus also assume the 

role of the former Austrian lyceal study of medicine and surgery� 

These surgeon apprentices or primary school graduates, who 

were being educated for health officers, attended some of the 

lectures together with “real” medical students, who were studying 

to become doctors� Vlado Schmidt believes that they probably 

lowered the level of study work� In any case, such a study system 

affected the learning language, as it is improbable that students 

learning to become health officers spoke Latin or French� 

In the 1811-1812 academic year, when medicine had 24 students 

in the first and second year (15 and 9 respectively), at least five 

of the first-year students were unskilled and in the next academic 

year, three of these students advanced to the second year of 

medical study by taking an exam in Anatomy� At that time, the 

first-year professors were the same as in the previous academic 

year and in the second year, the following professors taught them 

in Latin: Anton Melzer Physiology, from May Anton Jeunikar 

– instead of the originally appointed Wilibald Schmid, who 

emigrated, – Pathology and Pharmacology, Fran Melzer Surgery 

and Obstetrics and Janez Krstnik Kersnik General Chemistry (in 

French), because Zendrini left Ljubljana� 

In the next and last academic year (1812-1813), the Faculty of 

Medicine already had three years with 31 students� The only 

change in the first year was that Kersnik taught Chemistry in 

German� From the seven unskilled students of that year, only 

two completed their study obligations� In the second year, the 

Melzer brothers (Fran only until March when he died and he was 

replaced by his brother Rajmund) taught Physiology, Surgery and 

Obstetrics� In the third year, medical students attended lectures 

and took exams from Pathology, Special Therapy and Forensic 

Medicine that were taught by Anton Jeunikar� 

The French higher education school in Ljubljana did not hold 

lectures in veterinary medicine and for midwifes� It is known that 

Marmont told Zelli that the professor of Surgery and Obstetrics 

at the central school should test obstetrics knowledge of female 

candidates who had already completed their schooling under 

Austrian regime and that the Chancellor should issue them a 

diploma� These instructions were observed by central schools� 

It was in this form that the French Faculty of Medicine ended its 

work in Ljubljana� Only one more year was needed for the first 

doctors to graduate in Ljubljana�

BIBLIOGRAPHY 

J� CIPERLE, A� VOVKO: Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja [The 

Education System in Slovenia through the Centuries], Ljubljana 

1987� 


popolne medicinske fakultete [Medical Higher Education in 

Ljubljana and the Establishment of a Complete Medical Faculty], 

Zdravniški vestnik, Glasilo slovenskega zdravniškega društva, 64 

(1995), IV-7-IV-10� 

Geschichte der Universitä in Europa (izd� Walter Rüegg), III� [(Vom 

19� Jahrhundert zum Zweiten Weltkrieg (1800-1945)], München 

2004� 

S� OKOLIŠ: Zgodovina šolstva na Slovenskem [The History of the 

Educational System in Slovenia], Ljubljana 2009� 

J� POLEC: Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za 

slovensko univerzo [Ljubljana’s Higher Education Studies in the Past 

and the Struggle for a Slovenian University], Zgodovina slovenske 

univerze v Ljubljani do leta 19129, Ljubljana 1929, 1-230� 

V� SCHMIDT: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem 

[The History of the Educational System and Pedagogy in Slovenia], 

II, Ljubljana 1964� 

J� ŠUMRADA: Načrti francoskih oblasti v Iliriji o ustanovitvi 

ljubljanske univerze [Plans of French Authorities in Illyria for 

establishing the University of Ljubljana], Gestrinov zbornik (ured� 

Darja Mihelič), Ljubljana 1999, 517-534� 

J� ŠUMRADA: Nekateri temeljni problemi Ilirskih provinc 

[Individual Basic problems of Illyrian Provinces], Disertacija, 


F� ZWITTER: Višje šolstvo na Slovenskem do leta 1918 [The 

Higher Education System in Slovenia until 1918], Petdeset let 

slovenske univerze v Ljubljani 1919-1969, Ljubljana 1969, 13-52� 

118

The Faculty of Medicine in 

Ljubljana 1919-1945 

Establishment 

With the end of the Great War and the disintegration of the 

Austro-Hungarian Monarchy, efforts to establish a Slovenian 

university intensified� Post December 1918, the university 

campaign was lead by the University Commission, which included 

representatives of the associations of lawyers, professors, doctors 

and engineers, all Slovenian assistant professors and two delegates 

of the National Government in Ljubljana� In the beginning, the 

Commission’s work focused primarily on finding a solution for 

Slovenian students and professors, who could no longer study or 

work at foreign universities� Given the current conditions, they 

believed that the quickest solution would be to collaborate with 

the University of Zagreb, where parallel chairs with Slovenian 

as the teaching language could be opened at the faculties of art, 

law and medicine, while preparations took place to establish a 

university in Ljubljana� This idea was later rejected by the Zagreb 

University� However, there were demands to establish a university 

in Ljubljana as soon as possible without provisional arrangements 

in Zagreb even earlier� In early February, the commissioner for 

learning and worship at the provincial government, Dr Karel 

Verstovšek, presented the Belgrade authorities with a demand for 

the earliest possible establishment of the university in Ljubljana� 

Inspired by the establishment of a medical faculty in Zagreb, 

Dr Alojz Kraigher, director of the Ljubljana General Hospital, 

published the article The Faculty of Medicine at the Zagreb 

University - and Slovenians in the Medical Journal in 1917, 

urging the same to be done in Ljubljana� At the time, his 

initiative was not met with general approval� There were some 

doubts in the medical ranks given the unpreparedness for this 

step and the unsuitable and professionally inadequate conditions 

in the Ljubljana hospital� However, these were overridden by 

those doctors who saw the establishment of a medical faculty 

as fundamental to the progress of Slovenian health care� At the 

meeting of the Slovenian Medical Association on 20 February 

1919, Dr Alojz Kraigher read the report On the Need to Establish 

a Faculty of Medicine in Ljubljana� The report sparked a lively 

debate which resulted in the adoption of Kraigher’s proposed 

resolution which, under the first head, demanded that a faculty 

of medicine attached to the whole university is established 

with lectures starting in the autumn of 1919, the government 

immediately enter into agreement with gentlemen considered for 

119 

Tatjana Dekleva 

the prospective teaching body and a committee set up immediately 

to organise a library and the first scientific institutes required� All 

the demands, except for the one to start lectures in the autumn 

of that same year, which was accepted by a large majority, were 

accepted unanimously� The demand put forward to the University 

Commission by Slovenian doctors was supported with historical, 

cultural, practical and political reasons� They underlined most of 

all the huge lack of physicians in the existing state and the fact 

that most of them were foreigners who should be replaced with 

Slovenians� In other parts of the country the shortage of doctors 

was even worse, so the association felt that there should be 

three or four medical faculties� Based on the number of medical 

students in Zagreb and Belgrade at the time, 350 to 400 students 

were expected to study in Ljubljana� They argued that smaller 

faculties could provide better teaching� 

In the University Commission, Slovenian doctors were 

represented by Dr Alojz Kraigher, Dr Ivan Oražem and Dr Alojz 

Zalokar� In early March, after receiving news from Belgrade that 

a university would be founded in Ljubljana to start working in 

the autumn that year, the University Commission set up subcommittees 

charged with making all the arrangements needed for 

the operation of the future faculties� By the end of March, the 

subcommittee for the medical faculty presented its plan which 

comprised: the rationale for the medical faculty, its organisation, 

curriculum, chairs, teaching staff and budget� A plan of launching 

work in autumn 1919 with one semester and an alternative plan 

of launching work with three semesters were prepared� It was 

envisaged that the faculty would gradually be expanded into a 

complete 10-semester study course� The faculty would initially 

be located in temporary premises, but its completion would also 

require building suitable new premises� To start work with the 

first semester in autumn 1919, it needed institutes of anatomy, 

biology, chemistry and physics� The Anatomical Institute would 

at first be located in the Pathological Department of the Ljubljana 

provincial hospital, and the biology, chemistry and physics lectures 

would be held at the Faculty of Arts� The plan also envisaged 

funds for organising a medical library and locating it in the Home 

Guard Barracks� The spring semester of the first academic year was 

to run to the same extent and in the same premises, but for the 

second academic year, an Institute of Histology and Embryology 

and an Institute of Physiology would be required for second-year 

students� The fifth semester would also see an Institute of Patho-

logical Anatomy and an Institute of Experimental Pathology and 

Pharmacology; the sixth semester would require an internal clinic 

and a surgery clinic, the seventh semester a clinic of obstetrics 

and gynaecology and a clinic of psychiatry and neurology, the 

eight semester a clinic of ophthalmology and the ninth and tenth 

semesters a clinic of dermatology and venereology, a clinic of 

paediatrics, an institute of hygiene, and an Institute of Forensic 

Medicine, a clinic of tuberculogy, a clinic of laryngology and a 

clinic of dentistry� The alternative proposal to start with the first 

three semesters required building, converting and organising 

all the institutes and clinics a year sooner and the Institute of 

Histology and Physiology immediately� 

In early April, the Belgrade authorities temporarily put off 

solving the university issue, so University Commission President 

Dr Danilo Majaron intervened with the vice-president of the 

government, Dr Anton Korošec� Positive news from Belgrade 

came again at the end of May when the Ljubljana University was 

discussed in the Belgrade Parliament� In the beginning of June, 

the Ministry of Education submitted a draft act on establishing 

the Ljubljana University to the Council of Ministers which, 

however, objected to the establishment of the Faculty of Medicine 

and the decision on establishing the university was deferred as a 

result� On 26 June, Danilo Majaron went to Minister Davidovič 

in Belgrade, who was satisfied with his explanations regarding the 

Faculty of Medicine and submitted the draft act to the Council of 

Ministers where the bill on founding the University of Ljubljana 

was passed on 2 July� The bill provided for the establishment of 

a university in Ljubljana with five faculties including a medical 

faculty which comprised the first two preparatory years� The bill 

was passed in parliament on 16 July, signed by Regent Alexander 

on 23 July and published in the Official Gazette a month later� 

Faculty Arrangements and the First 

Academic Year 

On the last day of August 1919, Regent Alexander appointed the 

first professors of the University of Ljubljana nominated by the 

University Commission, among others Dr Albert Botteri, private 

assistant professor at the Faculty of Medicine, University of 

Prague, as full professor of ophthalmology, Dr Alfred Šerk, private 

assistant professor at the University of Prague, as full professor of 

neurology and psychiatry and Dr Janez Plečnik, the prosector at 

the Ljubljana Provincial Hospital, as associate professor of pathological 

anatomy� In late September, the University Commission 

was dissolved� The newly appointed professors convened on 18 

September as the University Council - the supreme university 

body which took over the University Commission’s affairs, 

continued with the work to open the university and took control 

of financial matters� On 12 November, the first university and 

120 

faculty officials were elected� The Faculty Council of the Faculty 

of Medicine elected its first dean, Dr Alfred Šerko, and its first 

vice-dean, Dr Albert Botteri� Under their guidance, the Faculty 

Council carried on with the preparations to arrange the faculty 

and start its activities� 

National freedom in the new state of Serbs, Croats and Slovenes 

brought Slovenes much of what we desired for a long time and also 

carefully prepared, but it also brought us much that we may have 

desired but did not prepare for adequately. When the University 

Commission started activities to realise the old Slovenian demand 

for a complete university, it found tilled soil for some sciences, but 

the soil was still unploughed for some sciences and faculties, wrote 

Alojz Zalokar on the university’s 20th anniversary and added that 

the sciences for which the ground was poorly or not at all prepared 

included first and foremost medicine� In organising the Faculty of 

Medicine, the Faculty Council thus faced greater problems than 

the other faculties of the Ljubljana University� The faculty had 

absolutely nothing to start work with; neither any premises, laboratories 

for practicals nor the necessary teaching aids� For a start, it 

was given just the Provincial Hospital’s Pathological Department� 

It was a small building with four ground-floor rooms, two autopsy 

rooms and a morgue� Work to rearrange the building into an 

anatomical institute started at once� Joining the autopsy rooms 

provided a small lecture hall which was sufficiently finished by 

early January to accommodate lectures in anatomy which had so 

far been held in the Provincial Mansion� The curriculum of the 

Ljubljana Faculty of Medicine was based on the curriculum of the 

faculty in Zagreb established in 1917� For only the first two years, 

the Ljubljana Faculty of Medicine was a kind of preparatory 

school teaching theoretical subjects and preparing its students 

for further study of clinical subjects� The first professors taught 

subjects from senior semesters, being appointed in the belief that 

the faculty would evolve soon, which led to a personnel complication 

solved by the Faculty by entrusting instruction in anatomy 

to Dr Janez Plečnik, otherwise the professor of pathological 

anatomy, whereas the neuropsychiatrist Dr Alfred Šerko gave 

lectures in anatomy and later also in nervous system physiology� 

Professor Plečnik, who was already appointed full professor of 

anatomy in January 1920, and Professor Šerko lectured in these 

temporarily assigned subjects until their death� The ophthalmologist 

Dr Albert Botteri took up first-year instruction in ocular 

anatomy and histology but as soon as the next year left for Zagreb 

as head of its ophthalmological clinic� In the time between the 

two world wars, chemistry classes were held at the Faculty of 

Technical Sciences or in the basement of the “Realka” secondary 

school, where Professor Maks Samec organised a chemistry 

laboratory� After mid-January 1920, medical students were 

taught biology five hours a week by the gymnasium professor Dr 

Pavel Grošelj as a part-time teacher at the Assembly Hall of the 

Provincial Mansion and experimental physics six hours a week by

the gymnasium professor Josip Reisner, also as a part-time teacher, 

at the First State Gymnasium� In the second semester, all lectures 

in medical subjects were held in a small provisional lecture hall 

of the anatomical institute where dissection practicals also took 

place in the afternoon in two groups lead by Professor Plečnik� 

Physics, chemistry and biology lectures were organised as in the 

first semester� The faculty’s teaching staff was joined in the summer 

semester by Dr Marij Rebek, who conducted chemistry practicals 

as a part-time assistant until the winter semester of 1921� In view 

of the unfavourable spatial situation, the faculty posted only 50 

student places for the first academic year, but later raised the 

number due to the difficult social situation of students forced to 

study abroad and enrolled 69 students in the first semester, six 

of them female� For the same reasons the faculty only accepted 

such students to the second semester who had previously enrolled 

in the first semester� Dean Šerko wrote in his first report at the 

end of the first academic year that the lectures were held regularly, 

the students arrived on time and almost always in full number, 

showing a great enthusiasm for the lectures and a good understanding 

of the subject matter taught� 

Development of the Faculty of Medicine in 

the First Decade 

It was still necessary to also organise institutes for physiology 

and histology with embriology for the second academic year� 

In August 1920, the faculty employed Dr Evgen Kansky, who 

started lectures in human physiology that same autumn� He 

was appointed assistant for biochemistry and assistant professor 

of physiology in June 1921, elected as associate professor in 

January 1923 and full professor in March 1930� His arrival meant 

the beginning of the founding of a physiological institute� In 

September 1923, Dr Albin Seliškar took up his post as assistant at 

the physiological institute and in 1927 he was elected as assistant 

professor of physiology� His work initially consisted of organising 

and conducting practical lessons in experimental physiology and 

physiological chemistry, and later also introductory lectures to 

the practical lessons, a seminar and then special lectures in sensory 

and nervous system physiology and occupational physiology� 

In December 1920, the Faculty Council selected Dr Zdenko 

Frankenberger, assistant professor at the Czech medical faculty, 

as full professor of histology and embriology, who after a year 

of teaching left the faculty, which could not offer him normal 

conditions for instruction and scientific work, and returned to 

Prague� With the winter semester 1923, his histology class and 

direction of the histological institute was taken over by Dr Alija 

Košir, who took up the duties of demonstrator at the Faculty of 

Medicine in 1920, was appointed assistant in June the same year 

and assistant professor of anatomy in 1923� 

121 

Professor Reisner taught until the summer semester 1921, after 

which his lectures in physics were taken over by Julij Nardin 

as a part-time teacher, otherwise a professor at the Technical 

Secondary School in Ljubljana, who kept this position until 1949� 

His lectures were first held at the First State Gymnasium and later 

in the physical institute’s lecture hall at the University� Analytical 

chemistry practicals for medical students were conducted by the 

Russian part-time lecturer Vasilij Isajevič until 1928� Biology was 

taught by Dr Pavel Grošelj from 1920, when he was appointed 

as lecturer, until his death in 1940� In 1923, he was appointed 

assistant professor of general biology and head of the biological 

institute� 

Facilities of the Faculty of Medicine in 

Ljubljana 

The physiological and histological institutes were located on 

the floor added to the Pathological Department building� The 

Physical Institute was given two rooms where practicals took 

place and, in the basement, a chemical laboratory, experimental 

physiology laboratory, library room and dark room for optical 

apparatus� Animals were housed in the basement and a small shed 

on the hospital grounds� On the roof, a hut for work with foul 

gases was built� When founded in 1920, the Histological Institute 

operated on the first floor of the Pathological Department, in one 

room which was both a laboratory and the room of the head of 

the institute� Practical lessons were carried out in the corridor of 

the building� 

In the spring of 1920, the ambition was to build new anatomical 

institute premises according to the architect Vurnik’s plans - 

behind the Pathological Department building on Zaloška Road� 

The work did not take place as planned due to a lack of funding� 

The funds for university buildings had been crossed off the budget 

for the second academic year by the ministry� With subsequently 

approved earmarked budgetary resources and funds which the 

Deans’ Office managed to get from provincial resources with the 

help of the provincial deputy at the time, Dr Leonid Pitamec, 

the new building was more or less put under the roof by spring 

1921� In the third academic year, work on the building came 

to a complete standstill due to a lack of funding� In June 1922, 

the Jutro newspaper published a request from the Faculty of 

Medicine addressed to the general Slovenian public for financial 

help to complete the new building� With the help of donations, 

the building was completed to the point of allowing occupation 

in 1925� 

Until the 1922/23 academic year, five rooms and a corridor were 

available to the faculty at the General State Hospital’s Pathological 

Department, which they shared� During that year, the Ministry

of National Health situated the newly founded hygiene institute 

and bacteriological station in the building� The Pathological 

Department and the anatomical and histological institute were 

left only with the basement, corridor and two rooms, one of which 

was reserved for the Pathological Department only� The corridor 

served as the office and workroom of the professor of anatomy 

and the assistant professor of histology, a workshop for their 

attendants and as a room for student microscope practicals� In 

the one room left there were lectures in general anatomy, nervous 

system anatomy and physiology, histology and physiology in the 

mornings, and in forensic medicine for lawyers on Saturdays� 

In the afternoon, dissection practicals were held in the same 

room� The Histological Institute was given two still unfinished 

rooms for practicals on the ground floor of the new Anatomical 

Institute� When the building was provisionally completed, the 

institute occupied the new premises� It was allotted two large 

rooms on the first floor and two smaller rooms with a separate 

entrance underneath the lecture hall, a storeroom and part of the 

corridor where an area for the laboratory assistant was arranged� 

The Physiological Institute got the ground floor, basement and 

halls on the second floor of the side wing� While the rooms were 

adapted to the institute, they did not fully meet its requirements� 

Most of all, the institute lacked large, light and dry rooms in the 

basement in which to keep its sensitive measuring instruments 

The animals were placed in the shed, an extension to the Pathological 

Department building, which, however, was also too small� 

The Anatomical Institute was allotted two level halls in the side 

wing, serving for dissection practicals, and a cellar for cadavers, 

with six rooms still available in the old building above the Pathological 

Department� 

When occupied, the Anatomical Institute building was only 

provisionally completed, poorly equipped due to the lack of 

funds and its large lecture hall remained unfinished until the 

end of the 30s� Conditions in the newly built facility were 

vividly described by Professor Seliškar� The final works on the 

Anatomical Institute drag on. Apparently three businesses have 

been ruined in the process. Still, they have certainly made great 

mistakes. An expert critic wrote that the building is the youthful 

sin of the architect who designed it. It really must be the oddest 

house of all the University’s buildings if not in all of Ljubljana. 

Along with anatomy and physiology, the Physiological Institute 

also moved in, just temporarily, of course - plans for a separate 

building were already in preparation. When moving in, the plans 

and agreements were not followed and changed all the time. For 

example, a large basement room was destined for physiological 

chemistry practicals with special installations, when anatomy 

suddenly claimed it for the storage of cadavers. After years of 

inadequate sewers it decayed and became useless. Eventually it was 

passed on to physiology. The large lecture hall was left unfinished 

for many years in crude condition... The institute has five storeys. 

122 

In none of these can the respective areas be fully allocated. The 

paths of institute staff cross all over the house, as do the paths 

of students... The specific activities of institutes are sometimes 

unpleasant to others. This causes much inconvenience. Our staff 

is disturbed by the smell of formalin spreading through the house 

from the anatomical rooms... we adjusted to the inadequacy of the 

building as well as the scattered rooms... 

The crisis was partly eased by a donation from Doctor Ivan 

Oražen, who bequeathed his houses in Wolfova Street and 

Dolenjska Road to the faculty and its students in 1921; they were 

converted into the Oražen Hall of Residence� 

A provisional extension to the surgical pavilion was built from 

1936 to 1940, consisting of two storeys� Its ground floor housed 

a surgical clinic with an operating room and X-ray room and 

the first floor an internal clinic� The next year, construction of a 

clinical lecture hall for both clinics began� 

Efforts to Preserve and Complete the Faculty 

of Medicine 

The joy at the establishment of the first Slovenian university was 

no smaller for the fact that its Faculty of Medicine comprised only 

the first two years, given the expectations of its gradual completion� 

The universities in Belgrade and Zagreb were managed according 

to their respective legislations, but the Ljubljana University was 

governed by the Belgrade University’s acts until a special act 

was passed, as specified by its establishment act� The promised 

special act for the Ljubljana University was never passed; a 

university act for the whole country began to be prepared in 

the early twenties, reflecting the Belgrade authorities’ aspiration 

for closer ties between all three Yugoslav universities, whereby 

respective sciences would be developed and expanded only at the 

universities best equipped for the purpose� The existence of the 

incomplete Ljubljana Faculty of Medicine was thus threatened 

every time the university or financial act was debated� In the face 

of constant threats it was firmly defended by professors, students, 

the professional and broader community and current faculty 

leadership� Prof� Alfred Šerko held the one-year dean’s office 

fourteen times until his death in 1938 and thus bore the brunt of 

responsibility for the fate of the incomplete Faculty of Medicine� 

Until 1940, this function was also performed four times by Prof� 

Evgen Kansky and three times by Prof� Janez Plečnik� 

The question of the justification and feasibility of developing 

all the Ljubljana University faculties first arose in the second 

academic year when the university act was being drawn up� At the 

beginning of the next academic year, Ljubljana received news of 

the medical and technical faculties being abolished� This intention

to abolish both faculties triggered an organised protest meeting of 

all the university students in 1921� The Ljubljana Town Council 

pleaded for the institutions by sending the ministry an appeal in 

support of both faculties� Each of them issued a memorandum 

on the basis of which the University Council declared itself for 

the integrity of Ljubljana University’s existence on 17 October 

1922 and wired its decision to the ministry� The existence of 

both faculties was also defended with the Slovenian ministers 

in Belgrade by vice-rector Zupančič� There was another serious 

student revolt against the government’s intention to abolish the 

Faculty of Medicine in March 1922, with protests right up to the 

end of 1923� However, threats against the Ljubljana University 

and its faculties from the authorities in Belgrade persisted� In 

the 1923/24 academic year, the financial bill included an article 

abolishing the faculties of Medicine and Technical Sciences� 

The University Council adopted a firm protest against this, 

emphasizing that the Ljubljana University is of the utmost cultural 

importance for the whole country and indispensable for any national 

resistance of our nation beyond the borders of the Kingdom of SCS 

and sent a delegation to Belgrade which achieved the deletion 

of the article abolishing both faculties from the financial act� 

Threats of university truncation continued even during work on 

the university act in 1925 when news spread that only one faculty 

in Ljubljana would be preserved� At the conference of Yugoslav 

universities in Zagreb, an initiative from Law Faculty Professor 

Metod Dolenc prevented the medical and technical faculties in 

Ljubljana from being abolished� The University Council adopted 

the University of Ljubljana Manifest to make a stand against 

its truncation� When the work on preparing the university act 

stalled again, problems arose with the budget� When adopting 

the budget and the financial act for 1928/29 academic year, 

certain articles of which provided the option to abolish individual 

faculties in the country, the crisis and uncertainty about the fate 

of the Ljubljana University was the longest and protests brought 

together students, professors and the political community� The 

Ljubljana University Student Council called a large protest rally 

on 24 November 1927 at Union Hall and at the University� 

Speakers at the Union included Dean Šerko, who said that 

Belgrade wants to take away from us something we had even under 

Austria for a while, that the argument that three medical faculties 

in our state are too many only holds if Yugoslavia is not and does 

not want to be cultured; and the argument about excessive costs 

only holds if Yugoslavia is the most beggarly or corrupt country in 

the world� The argument that the Medical Faculty in Ljubljana 

is too small for its mission only holds if culture is a function of 

mass in this state. We may not have any grand cultural institutions, 

but Ljubljana University gives its students what is needed. 

It is spirit which gives higher education stature and spirit is not 

bound either to huge salaries or the number of students. On 25 

November 1927, the University Council adopted a resolution 

which was also circulated to all Slovenian ministers and MPs, 

123 

and the Ljubljana Regional Assembly adopted a resolution 

addressed to the government which firmly demanded striking the 

article on abolishing faculties, and University completion� The 

Memorandum on the Significance of the Ljubljana University 

for Slovenians and the State of SCS was published in 1927, 

issued and signed by 28 Slovenian societies, institutions and 

organisations from both political camps, stating weighty reasons 

for the existence of individual faculties� Among other things it 

argued that the fewer students the Faculty of Medicine has, the 

better, since it relies on dead and ill human bodies� The more the 

students get and the smaller the student body, the more thorough 

their education. An Anatomical Institute with 150 students would 

be an evil and the professors have already published some books 

and scientific treatises. A special faculty reduction committee at 

the Education Ministry consisting of the representatives of all 

three universities intensively debated the reduction of the universities 

in February 1928 and issued a memorandum emphasizing 

the significance of all the faculties for the development of the 

sciences, particularly at national level� After years of threats 

to its existence and while ceremonies on its 10th anniversary 

were taking place, the Ljubljana University asked for the King’s 

protection and, with his consent, renamed itself the University 

of King Alexander I in Ljubljana, but this did not save it from 

further threats� When drawing up the financial act in 1932, there 

was talk of abolishing as many as four faculties in Ljubljana: 

medicine, technical sciences, theology and law� Only the Faculty 

of Arts and the Mining, Geology and Metallurgy Department 

of the Faculty of Technical sciences would remain� A university 

delegation headed by the rector intervened with the minister 

and achieved the deletion of the article on abolishing the four 

faculties from the draft financial act� 

In accordance with the expectations that the Faculty of Medicine 

would gradually evolve and that Ljubljana would soon have a 

complete medical course, as already envisaged in the March 

1919 plan of the subcommittee for the Medical Faculty, the 

University Council unanimously carried a motion calling on 

the Education Ministry to take all necessary action to gradually 

extend the Faculty of Medicine to 10 semesters and point out the 

importance and necessity of the Medical Faculty for Slovenia and 

the country� The justification and need for a complete Faculty 

of Medicine was resolutely upheld by its long-standing dean, 

Professor Šerko, both in university teachers’ meetings and in the 

professional medical and public media� He already argued for the 

faculty’s completion in his report for the Medical Association in 

August 1920� The Slovenian Medical Association then issued a 

resolution addressed to all Slovenian political parties requesting 

their support for the imminent establishment of a complete 

Faculty of Medicine and a request to the Belgrade government 

for funding� The resolution met with no response, so the socially 

aware Dean Šerko sent a memorandum to the education minister

in October 1921, emphasizing that although there is a Faculty of 

Medicine in Ljubljana, it only has four semesters and Ljubljana 

students will have to continue their study after the first final 

exams at other universities, which would impose a heavy social 

burden on them� He asked the minister to intervene with the 

government so as to open at least the third year� Šerko opposed 

the aspiration to have only two medical faculties in the State of 

SCS, in Zagreb and Belgrade, and rejected the idea of integrating 

the Ljubljana Medical Faculty with the one in Zagreb� He 

demanded a solution that would meet national requirements as 

well as the state’s interests� He continued fighting for a complete 

Medical Faculty in the 1924/25 academic year by sending a 

memorandum to the education minister in Belgrade and the 

university rector, demanding the opening of a fifth semester on 

the grounds that examinations of the second part of the first final 

exam were normally taken in the fifth semester� This demand was 

supported by the current rector Dr Karel Hinterlechner in his 

article published in Ljubljanski Zvon� 

Development in the Second Decade and 

Faculty Expansion with the Third Year 

In its second decade, studies at the Faculty of Medicine continued 

to consist of the first four semesters as stipulated in the act on 

establishing the university in Ljubljana, which covered lectures 

in biology, physics, chemistry, anatomy, histology, embriology 

and physiology� Over time, the faculty reinforced its staffing� 

From 1930 onward, Valentina Grošelj-Kobe trained with 

Professor Plečnik as his assistant prosector� In 1938, she became 

an assistant professor at the Anatomical Institute and took over 

lectures in topographical anatomy� Dr Milan Capuder joined the 

faculty in 1935, first as a trainee assistant and after passing the 

state examination at the University of Belgrade as an assistant 

at the Anatomical Institute� After Professor Plečnik’s death in 

December 1940, by then an assistant professor, he took charge 

of the Anatomical Institute� Ladislav Klinc taught chemistry as 

a private assistant professor from the winter semester of 1931 

onward, became an assistant professor of organic chemistry in 

1935 and an associate professor in 1939� 

Professor Alija Košir was appointed associate professor in 1935 

and full professor of histology in 1939� His assistant between 1930 

and 1937 was Dr Hubert Pehani, who was appointed assistant 

professor of histology and embriology in 1937� Professor Albin 

Seliškar was promoted to associate and full professor in 1939 and 

August 1945, respectively� 

Dr Pavel Grošelj refused his nomination as associate professor 

in 1931 for financial reasons and stayed a secondary school and 

university teacher for the rest of his life� His death in 1940 raised 

124 

the issue of his successor� The faculty at first offered to employ Dr 

Boris Zarnik, full professor of biology, histology and embriology 

at the Zagreb Faculty of Medicine, who accepted and taught 

biology in Ljubljana for one year� Further collaboration was 

prevented by the war� After that, the faculty entrusted the biology 

lectures and the management of the Biological Institute to Dr 

Hubert Pehani� 

With his rounded personality and professional dedication, 

Professor Janez Plečnik felt that his young Medical Faculty 

students should also gain knowledge about the tradition of 

medicine, its roots, philosophical foundations and historical 

background, and needed to understand the course of the history 

of medicine� It was his idea and initiative to introduce the history 

of medicine as a subject at the faculty� In 1934, the Faculty Council 

of the Medical Faculty, while aware that the faculty only had four 

semesters and had long been threatened to be abolished, added 

the new subject to the curriculum and assigned it to Ivan Pintar 

along with the post of part-time lecturer, who became a private 

assistant professor in 1939� Dr Ivan Matko, chief physician at the 

state hospital in Ljubljana, was a part-time lecturer in internal 

propaedeutics from 1936 until his death in 1939� Dr Božidar 

Lavrič became a part-time lecturer in surgical propaedeutics in 

1936 and in 1938 he was tenured as a private assistant professor 

of topographical anatomy, read by third-semester students� 

On 28 June 1930, a new Act on Universities was passed, applicable 

to all Yugoslav universities, which in Article 51 preserved the 

Ljubljana Medical Faculty with only four semesters� Numerous 

interventions by Professor Šerko, then rector of the Ljubljana 

University, and Dean Kansky in the highest forums were in vain; 

the ministry even threatened to lower the faculty’s credits� This also 

sparked off mass student demonstrations between 1931 and 1933, 

featuring mostly technical and medical students led by left-wing 

students, where they expressed, among other things, a demand for 

an integral university and protest against the university act and 

the new medical decree� In 1932, the Faculty Council approved 

the draft faculty decree of the Ljubljana Medical Faculty which 

had been formulated in 1931 in agreement with the Belgrade and 

Zagreb faculties� It provided for a complete Faculty of Medicine 

and also laid down some student restrictions regarding the order 

of taking examinations� 

Once the university act and general university decree were passed 

in 1934, the struggle for the Faculty of Medicine’s completion 

intensified� A demand for the establishment of a fifth semester 

was voiced at Faculty Council meetings in 1934 and, the next 

year, also a demand for the classification of the posts of part-time 

lecturers in pathology, internal and surgical propaedeutics and 

oncology, which were required for the fifth semester� The early 

movement for the completion of the faculty initiated by students

grew into the Ljubljana University Completion Campaign� In 

the mid-thirties, conditions in the Ljubljana hospital which was 

supposed to receive the future faculty clinics were extremely 

bad� The departments were obsolete, overcrowded and poorly 

equipped� The medical students’ campaign for a complete 

faculty thus blended with a demand for a new modern hospital 

in Ljubljana, which was organised as the Ljubljana Hospital 

Expansion Campaign� The united movement was presided over 

by Prof� Albert Šerko and supported also by University Rector 

Prof� Maks Samec� In late 1935, a brochure about the burning 

situation of patients at all the Ljubljana hospital’s departments 

was published� 

In 1936, the Decree on Medical faculties was passed, to be 

amended in 1937, which specified 33 main or compulsory and 

20 secondary subjects categorized into examination groups� The 

faculty decree provided for a complete Faculty of Medicine, but 

its realisation was hindered by the Act on Universities, which in 

Article 51 repeated the provision from the 1919 establishment 

act that the Ljubljana Medical Faculty temporarily consist of 

only four semesters� The Faculty Council adopted a decision at 

its meeting of 23 November, based on which a proposal was sent 

through the Rector’s Office on 26 November to the education 

minister to strike off this article from the act and to finally equate 

the Ljubljana Medical Faculty, after 19 years of existence, with the 

other two faculties, and asked the education minister to take all 

the necessary steps to complete the Ljubljana Faculty of Medicine� 

With Article 51 repealed, Ljubljana would also be governed by 

Article 99 of the general university decree which stipulated the 

number and titles of chairs at medical faculties and by Articles 

3, 4 and 6 of the medical decree which provide for the courses, 

institutes and clinics at respective chairs� Specific proposals put 

forward by the Faculty Council included the proposal to establish 

a pathological-anatomical institute, pharmacological & toxicological 

institute, an institute of forensic medicine, an institute of 

battlefield medicine, a hygiene institute, an institute of bacteriology, 

serology and immunology, an internal clinic, a surgical clinic 

(with the following departments: general surgery, orthognathic 

surgery, urology, orthopaedics, gynaecological & obstetric 

clinic, psychiatric & neurological clinic, children’s clinic, clinic 

for infectious diseases, ophthalmological clinic, dermatology 

& venereology clinic, otorhinolaryngological clinic, clinic of 

odonto-stomatology, physical therapy institute and radiological 

institute), to make plans for the institutes and clinics needed for 

semesters five and six (internal and surgical clinic, pathological- 

-anatomical institute, institute of bacteriology, serology and 

immunology, pharmacological & toxicological institute and radiological 

institute), to include the funding for them in the 1938/39 

budget and to promptly provide a construction site for them� 

They also asked for the classification of part-time lecturer posts for 

the fifth semester: the proposed lecturers were Prof� Plečnik for 

125 

pathological anatomy, Assist� Prof� Ivan Matko for internal propaedeutics, 

Assist� Prof� Božidar Lavrič for surgical propaedeutics 

and Prof� Alija Košir for clinical oncology� On 20 May 1938, the 

Faculty Council adopted also a memorandum urging the deletion 

of Article 51 from the act on the grounds that, since the Belgrade 

and Zagreb faculties had been improved and made complete in 

their twenty years of existence, it is fair and logical that, on the 

twentieth anniversary of the Kingdom, the improvement and 

completion of the Faculty of Medicine in Ljubljana should begin 

as well� It also argued that this objective was not just the expression 

of local efforts but also grounded in the interests of the country’s 

general health care and the specific situation in Slovenia, and in 

addition emphasized that Ljubljana had had a university with 

a complete medical faculty in Napoleon’s era and that if it was 

necessary then, it was even more vital now� The rector repeated 

his demand to the education minister to delete Article 51 from 

the 1939 Act on Universities when the Ljubljana University was 

celebrating its twentieth anniversary and the ceremonies were 

attended by government representatives� The financial minister 

expressed a favourable view of Ljubljana University’s completion 

to the rector� The University Senate sent a delegation composed 

of the rector, Dean Kansky and Professor Plečnik to Belgrade 

to intervene personally for the removal of Article 51 of the Act 

on Universities� The rector also saw the Ban who promised his 

support to the faculty and his personal intervention in Belgrade� 

On the suggestion of the head of the Department of Education, an 

action committee was established which included: the Education 

Department’s head and his deputy, the dean of the Faculty of 

Medicine and two of its professors, the Technical Department’s 

head, an architect, the Social Department’s head and the Ljubljana 

Building Department’s representative� The work programme of 

the action committee was to negotiate amendments to the Act 

on Universities, formulate a programme for the improvement of 

individual subjects and prepare teachers for specialization, draw 

up a construction programme (the clinic and institute issue, their 

order and the issue of premises), obtain funding, land and designs� 

In 1940, Ljubljana was also visited by the education minister, 

who approved the demand for the completion of the Faculty of 

Medicine and drew up a budget for the fifth and sixth semesters� 

The current dean, Prof� Evgen Kansky, set forth the importance 

of opening a third year for the future development of the faculty 

in a study and proved the reality of its existence with graphic 

tables� In the 1940/41 academic year, a supplementary decree 

of the Education Ministry authorized a systematic expansion of 

the faculty, approved an additional sum in the budget and loans 

for the appointment of new teaching staff for the fifth and sixth 

semester� In view of the urgency of opening new semesters and 

in accordance with the general university decree, it was proposed 

at the Faculty Council’s meeting of 22 May 1940 to assign the 

chairs for internal medicine, surgery and pathological anatomy 

by invitation and not by tendering as normal� On the basis of

professional evaluations, the Faculty Council proposed filling 

these vacancies with Dr France Hribar, currently prosector at 

the Maribor Hospital, as full professor of pathology, Dr Karlo 

Lušicky, currently assistant at the Zagreb Internal Clinic, as full 

professor of internal medicine and Dr Božidar Lavrič, the chief 

physician of the Second Surgical Unit of the General Hospital in 

Ljubljana, as full professor of surgery� On the University Council’s 

proposal all the candidates were appointed on 27 June 1940 and 

promptly started work at the Ljubljana University� Third-year 

lectures started in the autumn of 1940� Professor Hribar, who was 

elected dean for the 1940/41 academic year, led the campaign to 

further expand the faculty as soon as possible� In 1941, a draft 

for the reform of the whole medicine course was produced at a 

meeting of the Faculty Council� The plan was to open the seventh 

and eighth semesters in the 1942/43 academic year, but this was 

prevented by the Second World War� 

The Faculty of Medicine during the Second 

World War 

After Slovenia was occupied, the university was temporarily 

closed but when reopened, its vitality started to wane� Even 

before the war, the democratic fortress had become the hub 

of resistance� The Italian authorities exerted pressure on the 

rector, university teachers and students, which was followed by 

mass raids, deportations and the first victims� For the 1941/42 

academic year, the office of dean of the Faculty of Medicine was 

entrusted to Prof� Božidar Lavrič and, after his internment, the 

dean’s duties were taken over by Prof� Karel Lušicky on 3 March 

1942� Besides dean Lavrič, the following professors were arrested: 

Ladislav Klinc, Alija Košir, Milan Cunder, as well as the assistants: 

Martin Benedik, Milan Žumer and Franc Derganc� The rector 

Milko Kos repeatedly intervened with the authorities for their 

release without success� In 1942, the first faculty workers joined 

the partisans and after Italy capitulated, their numbers increased� 

Having little staff to start with, the faculty was left with only a 

few people� From the 19 teachers and associates it had at the 

beginning of 1941, eight were absent� 

In the first half of 1943, the former Banovina Institute for the 

Research and Treatment of Neoplasms was integrated into the 

Faculty of Medicine� The gynaecologist and oncologist Dr Leo 

Šavnik was appointed as its director� 

After Italy’s capitulation, the president of the Regional Administration, 

General Rupnik, promised his full support to the 

university and he was duly addressed by the rector in 1943 

at the request of dean Lušicky with a proposal to extend the 

Medical Faculty to the full term of 10 semesters� The dean also 

explained that new teaching manpower would be acquired with 

126 

chief physicians from the hospital who were already considering 

temporary engagement as part-time lecturers� The faculty was 

given approval to open only the seventh semester� The Faculty 

Council at once asked for approval to open the eighth semester as 

well, but was refused� On 11 November 1943, all lectures at the 

Ljubljana University were stopped until further notice by decision 

of the head of the Regional Administration, Leon Rupnik� 

The Students of the Faculty of Medicine in 

Ljubljana 

In the period between the World Wars, due to its unfavourable 

spatial situation and incompleteness, the Faculty of Medicine 

was the smallest of all Ljubljana University faculties in terms of 

the number of students� From the winter semester of 1919 to 

the winter semester of 1943, it was attended by around 1860 

students� The conditions in which it operated forced it to limit 

the number of first-year places in the very first academic year and 

many other times later� In addition to Slovenians, the Ljubljana 

Medical Faculty was attended by students from other parts of 

the country, with many students enrolling from abroad� In the 

twenties, Russians dominated the enrolled foreigners; there were 

28 in total� In the early thirties, the Ljubljana Medical Faculty 

was sought by students of Jewish origin from Poland and, in 

the second half of the thirties, the enrolled students included 

55 Bulgarians� Over the entire period, the faculty also admitted 

16 students from Czechoslovakia and individuals from other 

countries� In view of the increased number of enrolled students 

from Poland - 59 in the 1933/34 academic year - the dean’s office 

of the Faculty of Medicine reported the situation to the Medical 

Chamber in 1933, stressing the need to protect the interests of 

Slovenian doctors� In agreement with the rector and in line with 

the position of the minister of social policy and national health it 

was decided that foreigners would be prevented from practising 

in Yugoslavia after the war� At a Faculty Council meeting it was 

also decided that foreign students could only enrol in the first 

semester of medicine provided that the number of total students 

enrolled in all four semesters was lower than 180� Despite 

the faculty’s difficult situation and restricted enrolment, the 

percentage of medical students rose over the years� According to 

the data collected by Vasilij Melik, Ljubljana University always 

comprised more than 10% medical students, after 1932/32 above 

20% and just before the Second World War around 30%� The 

proportion of female students rose as well and in the wartime 

exceeded half of the total number of students enrolled� As a 

whole, the first generation of enrolled students was the youngest 

in the population attending the Ljubljana University, consisting 

mostly of the post-war generation of secondary school graduates� 

Although the Ljubljana Faculty of Medicine operated in difficult 

conditions, all the prescribed courses were taught and all the

compulsory practicals conducted to the fullest extent� Within 

four semesters, the students mastered the modules required to sit 

the first medical final examination, which covered the subjects: 

general biology, experimental physics, inorganic chemistry and 

organic chemistry, anatomy, histology and physiology� Exams 

in physics and chemistry were theoretical only, whereas other 

subjects involved both theoretical and practical assessment� 

The first final examination was conducted in two parts� Exams 

in biology and physics took place at the beginning of the third 

semester or after two valid semesters� To be valid, a semester had 

to involve 12 hours of lectures and practicals a week� Exams in 

chemistry, anatomy, physiology and histology were taken in the 

fifth semester, if the candidate had covered four valid semesters 

and completed all the practicals� 

Changed examination rules applied to students enrolled in the 

1928/29 academic year or later; the chemistry exam was moved 

to the first part of the final examination and could be taken 

along with the exams in physics and biology after completing 

the second semester� At the chemistry exam, the candidate had 

to produce a positive report on his chemistry practicals which 

was awarded for completing laboratory assignments and an oral 

midterm exam� Failing this, he also had to take the practical 

part of the examination� Candidates could sit exams in anatomy, 

histology and physiology in that order after passing the first 

part of the final examination and finishing the fourth or fifth 

semester� To enter for the anatomy exam, candidates had to have 

two semesters of practicals in dissection� Physiology exam requirements 

included midterm exams in physiological chemistry and 

experimental physiology� A candidate who failed these midterms 

also had to take the practical part of the examination� In 1936, the 

Decree on Medical Faculties was issued, which in some respects 

introduced rather stricter regulations and was less advantageous 

for the students� It was opposed by all the medical students� The 

student protests were also supported by the professors� This 

lead to a general strike of the whole university and Rector Kušej 

closed the university� A revised decree of 1937 specified the main 

or compulsory and secondary or elective subjects which were 

categorised into five examination groups� In Ljubljana, students 

could still take only the exams in the first two examination 

groups� Exams in biology, physics and chemistry were taken after 

the second semester on four alternative dates, and the exams 

from the second groups, which covered anatomy, histology with 

embriology, physiology with physiological chemistry and sensory 

physiology were taken after the fourth semester and after passing 

group I exams� Group I and group II exams were required to enrol 

in the fifth and sixth semester, respectively� 

The first final examinations at the Ljubljana faculty were 

conducted in the 1921/22 academic year; a total of 23 were 

taken that year� In the following years, the number of exams taken 

127 

from the first two examination groups available at the Ljubljana 

Faculty of Medicine varied from a minimum of 13 in the 1928/29 

academic year to a maximum of 132 in the 1940/41 academic 

year� By this year, the prescribed examinations at the Ljubljana 

Faculty of Medicine were passed by 768 students who then had to 

continue their studies at foreign universities� Most of them went to 

Zagreb, some to Belgrade, and those more affluent went to Graz, 

Innsbruck, Vienna and other towns� For this reason, they always 

passionately strove for the completion of the Ljubljana Medical 

Faculty and, faced with constant threats of its abolishment, also 

took part in the struggle for its preservation� It was the medical 

students who played the crucial role in the development of a 

complete Faculty of Medicine in Ljubljana� 

1945 and the Establishment of a Complete 

Faculty of Medicine 

In 1945, liberation from the occupier’s supremacy and new 

social circumstances brought changes to life at the university� 

On 23 May 1945, a decree from the Education Ministry of the 

People’s Republic of Slovenia unconditionally restored work at 

the university� The old Yugoslav legislation remained temporarily 

in force, but the new government gradually started taking control 

of the university, which was already apparent in June when the 

Yugoslav National Liberation Anti-Fascist Council legislated the 

exclusion of the state’s faculties of medicine and pharmacy from 

the universities and subjected them to the Federal Ministry of 

National Health� Based on this act, the National Government of 

Slovenia established a complete Faculty of Medicine in Ljubljana 

with the Ordinance on dissolving the Faculty Council of the 

Faculty for Medicine in Ljubljana and appointing new teaching 

staff� The authors of a contribution about the medical faculty in 

the miscellany on the university’s fiftieth anniversary characterized 

the way in which the faculty was established as an unusual 

measure even for those times, which was perhaps not the only but 

certainly the shortest and surest path to realizing the century-old 

demand for a Slovenian medical faculty. With this ordinance, 

twelve full professors (Dr Alija Košir, Dr Albin Seliškar, Dr Franc 

Hribar, Dr Igor Tavčar, Dr Božidar Lavrič, Dr Bogdan Derč, Dr 

Ivan Marinčič, Dr Jernej Demšar, Dr Pavel Lunaček, Dr Leopold 

Jerše, Dr Bogdan Brecelj, Dr Jože Rant), five associate professors 

(Dr Hubert Pehani, Dr Valentina Kobe, Dr Josip Hebein, Dr 

Sabina Praprotnik, Dr Milica Valentinčič) and three assistant 

professors (Eng� Dušan Štucin, Dr Andrej Zupančič, Dr Ivan 

Pintar) were appointed to the faculty� With the ordinance, the 

Faculty of Medicine took an independent path for a few years, 

though it would have preferred to stay with the constellation of 

the university�

SOURCES 

AS – Arhiv Republike Slovenije [Archives of the Republic of 

Slovenia]: 

(SI AS 100) Vseučiliška komisija pri Deželni vladi za Slovenijo 

[University Commission at the Provincial Government for Slovenia]� 

(ZAMU) – Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani 

[University Historical Archives and Museum]: 

ZAMU IV fond Rektorat [Rector’s Office fonds]: splošni spisi 

Rektorata 1919–1945 [Rector’s Office general records 1919-1945], 

zapisniki sej Univerzitetnega sveta 1919–1945 [Minutes of the 

University Council Meetings 1919-1945], Seznami predavanj 

Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani 1919–1943 [Lists 

of lectures at the Faculty of Medicine, University of Ljubljana 

1919-1943] 

ZAMU II fond Medicinska fakulteta [Faculty of Medicine fonds] 

BIBLIOGRAPHY 


dvema svetovnima vojnama (1919–1943): Ljubljanska medicinska 

fakulteta pod okupatorjevo prisilo in ukinitev Ljubljanske univerze� 

[The Faculty of Medicine in Ljubljana and its Development between 

the Two World Wars (1919-1943): The Ljubljana Faculty of Medicine 

under the occupier’s coercion and the abolition of the University of 

Ljubljana]� Isis, glasilo Zdravniške zbornice Slovenije VIII, 2, pp� 76-78� 


med dvema svetovnima vojnama (1919–1943), 80 let Medicinske 

fakultete [The Faculty of Medicine in Ljubljana and its Development 

between the Two World Wars (1919-1943), 80 years of the Faculty of 

Medicine]� Isis, glasilo Zdravniške zbornice Slovenije VII, 1998, 7, pp� 

68-71; 8/9, 65-67; 10, 69-72� 


med dvema svetovnima vojnama (1919–1943), 80 let Medicinske 

fakultete: postopna rast medicinske fakultete: odprtje kliničnih 

semestrov – nova in velika upanja� [The Faculty of Medicine in 

Ljubljana and its Development between the Two World Wars (1919- 

1943), 80 years of the Faculty of Medicine: The Gradual growth of 

the medical faculty: opening clinical semesters - great new hopes�] Isis, 

glasilo Zdravniške zbornice Slovenije VIII: 1999, 1, pp� 97-100� 


dvema svetovnima vojnama (1919–1943): študentska gibanja in 

njihov prispevek k izpopolnitvi ljubljanske medicinske fakultete, 80 

let Medicinske fakultete [The Faculty of Medicine in Ljubljana and 

its Development between the Two World Wars (1919-1943): Student 

128 

movements and their contribution to the completion of the Faculty 

of Medicine in Ljubljana, 80 years of the Faculty of Medicine:] Isis, 

glasilo Zdravniške zbornice Slovenije VII: 1998, 12, pp� 101-107� 


dvema svetovnima vojnama (1919–1943) [The Faculty of Medicine 

in Ljubljana and its Development between the Two World Wars 

(1919-1943)]� Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani: 1919-1945: 

zgodovinski zbornik, ur� France Urlep idr� Ljubljana: Inštitut za 

zgodovino medicine Medicinske fakultete; Zdravniška zbornica 

Slovenije, 2003, pp� 35-88� 


popolne Medicinske fakultete [Medical Higher Education in 

Ljubljana and the Establishment of a Complete Faculty of Medicine]� 

Zdravniški vestnik, glasilo Slovenskega zdravniškega društva LXIV, 

1995, suppl� 4, pp� 7-10� 

P� BORISOV: Oris razvoja Medicinske fakultete v Ljubljani leta 

1945 in prispevek prvih diplomantov popolne Medicinske fakultete 

zdravstvu v Sloveniji [An Outline of the Development of the 

Ljubljana Faculty of Medicine in 1945 and the Contribution of the 

First Graduates from the Complete Faculty of Medicine to Slovenian 

Health Care]� Isis: glasilo Zdravniške zbornice Slovenije X, 2001, 5, pp� 

43-47� 

P� BORISOV: Resnica o zgodovini, 80 let Medicinske fakultete [The 

Truth about History, 80 Years of the Faculty of Medicine]� Isis: glasilo 

Zdravniške zbornice Slovenije VII, 1998, 5, pp� 60-62� 

M� ČERNIČ: Kako smo se izrekli slovenski zdravniki za medicinsko 

fakulteto v Ljubljani? [How did Slovenian Doctors Declare for 

the Faculty of Medicine?] Zdravniški vestnik, glasilo slovenskega 

zdravništva, XI, 1939, 6-7, pp� 210-212� 

J� FELC: Alfred Šerko [Alfred Šerko]� In: Medicinska fakulteta 

Univerze v Ljubljani: 1919-1945: zgodovinski zbornik, ur� France 


fakultete; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, pp� 107-123� 

D� FERLUGA: France Hribar [France Hribar]� Medicinska fakulteta 



fakultete; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, 189–196� 

B� GRAFENAUER: Življenje na univerzi od 1945 do 1969 [Life at 

the University from 1945 to 1969]� Petdeset let slovenske univerze v 

Ljubljani: 1919-1969, gl� ur� Roman Modic� Ljubljana: Univerza, 

1969 pp� 143-168� 

I� KALINŠEK: Lavrič Božidar [Lavrič Božidar]� In: Medicinska 

fakulteta Univerze v Ljubljani: 1919-1945: zgodovinski zbornik, 


Medicinske fakultete; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, pp� 

207-217�

M� KALIŠNIK: Alija Košir [Alija Košir]� Medicinska fakulteta 




A� KANSKY: Aleksej Kansky [Aleksej Kansky]� In: Medicinska 




157-163� 

S� KREMENŠEK� Slovensko študentovsko gibanje 1919–1941 

[Slovenian Student Movement 1919-1941]� Ljubljana, Mladinska 

knjiga, 1972� 

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani: 1919-1945: zgodovinski 

zbornik, ur� France Urlep idr [The Medical Faculty of the University 

of Ljubljana: 1919-1945: Historical Miscellany, ed� France Urlep et 

al]� Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete; 

Zdravniška zbornica Slovenije, 2003� 

M� MIKUŽ� Gradivo za zgodovino univerze v letih 1919-1945 

[Material for the History of the University from 1919 to 1945]� 

Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani: 1919-1969, gl� ur� Roman 

Modic� Ljubljana: Univerza, 1969, pp� 53-92� 

J� MILČINSKI, Rajko SEDEJ: Medicinska fakulteta [The Faculty of 

Medicine]� Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani: 1919-1969, gl� 

ur� Roman Modic� Ljubljana: Univerza, 1969, pp� 481-521� 

H� PEHANI: Zarnik Boris [Zarnik Boris] http://nl�ijs�si/fedora/get/ 

sbl:4700/VIEW/ 

N� PIPAN: Hubert Pehani [Hubert Pehani]� Medicinska fakulteta 




A� PRIJATELJ: Janez Plečnik [ Janez Plečnik]� Medicinska fakulteta 




A� PRIJATELJ: Karlo Lušicky [Karlo Lušicky]� Medicinska fakulteta 




D� RAVNIK: Valentina Kobe [Valentina Kobe]� Medicinska fakulteta 




A� SELIŠKAR: Stabiliziran provizorij ali ustaljena začasnost ali 

nekaj pogledov na preteklost in stanje fiziologije v Ljubljani [Fixed 

Provisional Arrangement or Permanent Temporariness or a Few 

Perspectives on the History and State of Physiology in Ljubljana]� 

129 

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani: 1919-1945: zgodovinski 

zbornik, ur� France Urlep idr� Ljubljana: Inštitut za zgodovino 

medicine Medicinske fakultete; Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, 

pp� 203-206� 

S� SITAR: Julij Nardin [ Julij Nardin]� Medicinska fakulteta Univerze 

v Ljubljani: 1919-1945: zgodovinski zbornik, ur� France Urlep idr� 

Ljubljana: Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete; 

Zdravniška zbornica Slovenije, 2003, pp� 105-106� 

Slovenski študenti in Univerza: 1941–1945: fotografski zbornik 

[Slovenian Students and the University: 1941-1945: Photography 

Book], ur� Ana Benedetič� Ljubljana: Univerza; Zveza združenj borcev 

in udeležencev NOB, 1999� 

Slovenski študenti v boju za narodno in socialno osvoboditev: 

1919–1945: Del 1� Fotografski zbornik [Slovenian Students in the 

Struggle for National and Social Liberation: 1919-1945: Part 1� 

Photography Book], ur� Ana Benedetič� Ljubljana: Univerza Edvarda 

Kardelja, 1987� 

D� SOBAN: Pavel Grošelj [Pavel Grošelj]� In: Medicinska fakulteta 




Spomenica Društva medicincev o nepopolni slovenski medicinski 

fakulteti in pomanjkljivi zdravstveni organizaciji v Sloveniji 

[Memorandum of the Medical Students’ Association on the 

Incomplete Faculty of Medicine and the Lacking Health Care 

Organisation in Slovenia]� https://docs�google�com/viewer?a=v&q 

=cache:Mj8Ai24KvWAJ:www�dlib�si/stream/URN:NBN:SI:DOC- 

25QDKEPD 

ULBB = Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev 

[ULBB = Biographies and Bibliographies of University Teachers and 

Associates]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 1957� 

A� ZALOKAR: Ljubljanska medicinska fakulteta [The Ljubljana 

Faculty of Medicine]� Ljubljana, 1939� 

Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929 [The History of 

the Slovenian University of Ljubljana until 1929]� Ljubljana: Rektorat 

Univerze Kralja Aleksandra prvega, 1929� 

Z� ZUPANIČ SLAVEC: Prvi učitelji popolne Medicinske fakultete v 

Ljubljani po letu 1945 [The First Teachers of the Complete Faculty of 

Medicine in Ljubljana after 1945]� Ljubljana: Znanstveno društvo 

za zgodovino zdravstvene kulture v Sloveniji; Društvo Mohorjeva 

družba, 2012� 

Z� ZUPANIČ SLAVEC: Ivan Pintar [Ivan Pintar]� Medicinska 




165-173�

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 

Razstava Univerze v Ljubljani 

(Zgodovinskega arhiva in muzeja Univerze) 

v prostorih rektorata Univerze, 

Kongresni trg 12, Ljubljana 

Zasnova razstave in kataloga: 

dr� Jože Ciperle, muzejski svetovalec, vodja Arhivsko-muzejske službe Univerze 

Tatjana Dekleva, arhivska svetovalka, samostojna svetovalka Univerze 

Urednik kataloga: dr� Jože Ciperle 

Uvod v katalog: dr� Jože Ciperle 

Avtorji besedil in kazal: 

Jože Ciperle, Mediko-kirurška študijska stolica na ljubljanskem liceju 1791–1848 

Jože Ciperle, The Chair of Medical-Surgical Studies at the Ljubljana Lyceum 1791–1848 

Jože Ciperle, Francosko visoko šolstvo v Ljubljani in študij medicine 1809–1813 

Jože Ciperle, The French Higher Education in Ljubljana and the Study of Medicine 1809–1813 

Tatjana Dekleva, Medicinska fakulteta v Ljubljani 1919–1945 

Tatjana Dekleva, Establishment of the Faculty of Medicine in Ljubljana 1919–1945 

Tea Anžur, Register imatrikuliranih študentov Medicinske fakultete 1919–1943 

Tea Anžur, Abecedni seznam imatrikuliranih študentov Medicinske fakultete 1919–1943 

Tea Anžur, Krajevno kazalo imatrikuliranih študentov Medicinske fakultete 1919–1943 

Jezikovni pregled besedil: Jakob Müller 

Prevod v angleščino: Alkemist, prevajalske storitve, d�o�o�, Ljubljana 

Likovno oblikovanje razstave in grafično oblikovanje kataloga: Rogač RMV, d�o�o�, Ljubljana 

Izdala in založila: Univerza v Ljubljani 

Zanjo: prof� dr� Radovan Stanislav Pejovnik, rektor 

Naklada: 250 izvodov 

Tisk: Collegium Graphicum, d�o�o�, Ljubljana 

© Univerza v Ljubljani, Arhivsko-muzejska služba 

V skladu z določili zakona o avtorskih in sorodnih pravicah je brez pisnega dovoljenja izdajatelja in 

založnika prepovedano kakršno koli reproduciranje te publikacije oz� katerega njenih delov� 

Ljubljana 2012 

CIP - Kataložni zapis o publikaciji 

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 

378�6:61(497�4Ljubljana)(091)(083�824) 

MEDICINSKA fakulteta (Ljubljana) 

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani : 1919-1945 : Univerza v Ljubljani (Zgodovinski arhiv in muzej 

Univerze), občasna razstava od decembra 2012 do februarja 2013 / [avtorji besedil in kazal Jože Ciperle, Tatjana 

Dekleva, Tea Anžur ; urednik, uvod v katalog Jože Ciperle ; prevod v angleščino Alkemist, prevajalske storitve]� - 

Ljubljana : Univerza, 2012 

ISBN 978-961-6410-37-3 

1� Ciperle, Jože 

263927552

Diploma mediko-kirurškega študija ljubljanskega liceja iz leta 1836. 

(Arhiv Republike Slovenije, Osebni fond, AS 972.)

ISBN 978-961-6410-37-3 

25 €

Razstavni katalog - Univerza v Ljubljani

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?