Sre}ni novogodi{ni i Bo`ikni praznici Sre}ni novogodi{ni i Bo`ikni ...

More documents

Recommendations

Info

Katerina PANOVA- ILIEVSKA Boìk se smeta za najgolem hristijanski praznik bidej}i na toj den se proslavuva ra|aweto na Isus Hristos. Spored evangelieto Deva Marija i Josif trgnale da se zapi- {at vo knigata za popis od Nazaret vo Vitleem, kade {to i se rodil Isus Hristos. înot na ra|aweto na Spasitelot se slu~il vo edna pe{tera vo blizina na gradot, kade {to se zasolnuvale ov~arite. Ovoj moment na Hristovoto ra|awe vo hristijanskata religija zazema mnogu va`no mesto i e prikaàn preku crkovnite freski i ikoni. 8 B O @ I ] N I P R A Z N U V A W A KOLEDARITE GO NAJAVUVAAT HRISTOVOTO RA\AWE Badnikoviot ogan gi uni{tuva zlite sili. Na po~etokot Kolede bil paganski praznik so koj se slavelo ra|aweto na Sonceto, no Hristijanskata crkva ovoj den go povrzala so Hristovoto ra|awe, odnosno so onoj koj {to go sozdal sonceto Okolu odbeleùvaweto na praznikot Boìk kaj narodot se izveduvaat niza obredni rituali koi {to vodat poteklo od minatoto, a so koi se proslavuva Hristovoto ra|awe. Za àl, denes golem del od ovie obi~ai se is~eznati. No, kako ostatok od minatoto denes se ostanati obi~ai povrzani so proslavuvaweto na Badnik ili t.n. Koledarski obi~ai {to se izveduvaat eden den pred Boìk. Vo po~etokot Kolede bil paganski praznik so koj se slavelo ra|aweto na Sonceto, no Hristijanskata crkva ovoj den go povrzala so Hristovoto ra|awe, odnosno so onoj koj {to go sozdal sonceto. Koledarskite obi~ai se izveduvaat no}ta sproti Badnik koga se pali koledarskiot, ili badnikov ogan. Porano, ogan se palelo vo sekoja ku}a, dodeka denes na ovoj den se sobiraat pove}e semejstva od isto maalo i zaedni~ki praznuvaat. Za ovaa prigoda sekoe semejstvo podgotvuva posna hrana koja {to se slu- ì vo tekot na ve~erta. Spored starite narodni veruvawa se smetalo deka preku paleweto na badnikoviot ogan }e izgorat site lo{i i {tetni raboti i deka }e bidat isterani lo{ite demoni i ve{terki. Praznuvaweto e prosledeno so peewe na razni koledarski pesni, igra i muzika. Na Kolede vo sekoja ku}a se stava Badnikovo drvo koe {to na doma- }inite im nosi sre}a i beri}et vo tekot na celata godina. Koledarski pesni Sli~no kako i so Veligdenskite jajca, vo domot ne treba da se zateknat lanskoto i novoto badnikovo drvo, no so lanskoto badnikovo gran- ~e moè da se potpali koledarskiot ogan. Za da se najavi praznuvaweto na Badnik i na Boìk doma}inite na glavnata vrata vo domot postavuvaat badnikovo gran~e koe tuka stoi do Boì}. Ve~erta sproti Badnik, pred izgrejsonce vo sekoj dom doa|aat koledari koi go najavuvaat Hristovoto ra|awe. Porano na Kolede odele samo ma{ki deca, dodeka denes toa ve- }e ne se praktikuva, pa vo koledarskite grupi u~estvuvaat i devoj~iwa. Koledarite pred vratite na sekoja ku}a peat koledarski pesni, a za vozvrat od doma}inite dobivaat podaroci kako sitni pari, orevi, bomboni, portokali, kosteni i sli~no. Vo narodniot folklor postoi bogata zbirka na narodni koledarski pesni koi {to ponekoga{ moè da bidat i so bezobrazna sodrìna. Najpopularna koledarska pesna koja {to se zadràla do dene{en den e pesnata #Kolede lede# koja koledarite treba da ja ispeat do kraj, pa potoa doma}inkata }e im ja otvori vratata. Kolede lede, padnalo grede tepalo dede, dede se ma~i baba go kva~i so ~etiri jajca, guski ni, patki ni Kolede! Se smeta deka onoj {to nema da im otvori vrata na koledarite }e go sledi nesre}a vo tekot na godinata. Spored narodnite veruvawa najubavo bilo prviot koledar da e ma{ko dete ili da e Rom, oti se veruva deka Romite se sre}lii po priroda, pa Na 14-ti januari spored noviot kalendar se praznuva Obrezanie Hristovo, Sveti Vasilij Veliki i Pravoslavnata Nova Godina, poznata kaj narodot kako Stara Nova Godina. Praznikot Obrezanie Hristovo se povrzuva so evrejskiot obi~aj na obreùvawe na ma{kite deca na osmiot den od ra|aweto. Obreùvaweto se izveduvalo vo hram kade se davalo ime na deteto i so toj ~in se vospostavuva vrskata so Boga. Na osmiot den od ra|aweto Isus bil odnesen vo hram kade {to e izvr{en ovoj obred, a potoa mu dale i ime, onaka kako {to £ prenel angelot na Deva Marija. Hristijanskata crkva vo ~est na ovoj nastan, na osmiot den po Boì} go praznuva praznikot Obrezanie Hristovo. Na ovoj den se slavi i praznikot vo ~est na Sveti Vasilij Veliki od Kesarija. Toj vo tekot na svojot ìvot ja {irel Bo`jata nauka i stanal mnogu popularen kaj narodot. Toj izvesen period bil progonet ìveej}i vo pustina, a po smrtta na toga{niot vladika vo Kesarija toj ja prezema negovata uloga. Umrel na 1-vi januari 389 godina i ottoga{ crkvata vo spomen na negovoto ime go slavi ovoj praznik. Kaj makedonskiot narod ovoj prazik e poznat kako Vasilica, a vo izveduvaweto na obi~aite i veruvawata e povrzan so Novata Godina. Vasilica e vo periodot na nekrstenite denovi koi {to se najopasni za ~ovekot i traat s¢ do praznikot Vodici. Kaj narodot e {iroko rasprostraneto veruvaweto deka vo ovoj period mrtvite se budat, {etaat ve{terki i demoni i deka site taka i na semejstv sre}a. Obi~no naj dobiva prviot kol ne na vrata bidej} vil ra|aweto na I Ve~erta na 6-t nuva Badnik. Vo s }inkata mesi bad koja porano se sta ri~ka. Poga~ata e sena so krstovi il ski ornamenti. Za ta se postavuva po sarmi, grav, riba, p vi, med i drugo. Ko na ve~era, doma}in va trpezata i go tolku delovi kolk vi semejstvoto. Ka postoi obi~aj pog Sveti Vasilij V Vasili~arski gi isteruvaat l lo{i sili se akt im na{tetat na lu Za za{tita od ovi rodot se izveduva redi {to treba d {otijata. Vo site donija se izveduva a osobeno poznat ~arski grupi ili t salii, xamalari i pi naj~esto se sos ni lu|e i sekoj o uloga vo igrite { Obi~no ovie igri ti~no-erotski ka glavna uloga ima vestata, popot, sta ri. Sekoj od u~esn maskiran, a zadol grupa nosi yvonci ki, tenxeriwa, k ona {to moè da s Silnoto peewe, s pawe na Vasili~ se izveduvaat so c i isteraat lo{ite ~arite odat vo se kako i za Kolede izveduvaat vasili toa tie se daruvan a dokolku nekoj ne tie obi~no im nan dvorot. Porano o valo da ne se sretn ski grupi oti se v nosi nesre}a, a ako no doa|alo do krva de {to imalo i ~o Na Vasilica od Makedonija se pari~ka, sli~no k Golem del od obre duvaat na Vasilic nosno se od prethr
to }e im donesat golemi podaroci edar {to }e tropi toj prv go najasus Hristos. i januari se prazekoja ku}a domaikova poga~a vo valo srebrena paprazni~noukrai drugi hristijan- Badnik na sofrasna hrana, posni e~ena tikva, orega site }e sednat ot ja blagoslovur{i lep~eto na u {to ima ~lenoj nekoi semejstva a~ata da ja vrtat eliki- Vasilica do tri pati i potoa sekoj od semejstvoto sam da si iskr{i del od nea. Od poga~ata se ostava po edno par~e za Gospod i za ku}ata, no porano vo ruralnite sredini ostavale par~e i za stokata i za nivite. Otkako }e se iskr{i poga~ata site prsutni ja baraat parata i onoj {to }e ja najde se veruva deka }e go sledi sre}a cela godina. Parata se ~uva cela godina vo crveno vino, med i listovi od badnikovo drvo. Vo nekoi delovi vo Makedonija ovoj obi~aj so kr{ewe poga~a so para se izveduva i na Vasilica ili Stara Nova Godina. Semeen praznik Otkako }e zavr{i ve~erata sofrata ne se kreva, tuku se ostava te druìni o{ite duhovi ivni i moàt da |eto i na stokata. zli sili kaj naat interesni oba ja izbrkaat lodelovi od Makeat sli~ni obi~ai, i se t.n. Vasiliajfi (babari, rudrugi). Ovie grutaveni od vozrasd niv ima svoja to gi izveduvaat. imaat humorisrakter kade {to at mom~eto i nerec i drugi aktecite e soodvetno ìtelno celata , svirki, tropalavali, gajdi i s¢ ozdade silen zvuk. andirawe i trorskite druìni el da se zapla{at duhovi. Vasilioja ku}a, sli~no , peat pesni i ja ~arskata igra. Za i od doma}inite, im otvori vrata esuvale {teta vo sobeno se vnimaat dve vasili~areruvalo deka toa se sretnat obi~vi presmetki kave~ki `rtvi. vo nekoi delovi kr{i poga~a so ako i na Badnik. dite {to se izvea se paganski, odistijansko vreme, no site imaat zaedni~ka cel da obezbedat sre}a i beri}et na poedinecot i na okolinata. Postojat razni narodni obi- ~ai {to se povrzani so zapo~nuvaweto na Novata Godina. Ovoj praznik decata go odbeleùvaat so igri, pesni i drugi obredi koi se razlikuvaat od onie {to gi izveduvaat vozrasnite. Decata se sobiraat i palat zaedni~ki ogan, a potoa se delat po grupi i odat po ku}i. Pred vratite na domovite tie tropaat se stapovi i peat prigodni pesni, a potoa dobivaat podaroci od doma- }inite. Decata so sebe nosat pra~ki od dren i so niv gi udiraat lu|eto, obi~aj poznat kako #surovewe# . Ovoj obi~aj simbolizira zdravje kaj lu|eto, a toa se gleda i preku narodnata pogovorka #Zdrav kako dren#. Ovoj obi~aj se praktikuval kako za lu|eto, taka i za ìvotnite. Obredite so koi se odbeleùva Novata Godina pred s¢ se odnesuvaat na predviduvaweto na sre}ata na sekoj ~len od semejstvoto, kako i na stokata i na nivite. Porano se posvetuvalo golemo vnimanie na dobitokot i na zemjodelskite posevi bidej}i toa pretstavuvalo osnovna egzistencija na sekoe semejstvo. Postoi interesen obi~aj za predviduvawe na sre- }ata i napredokot vo godinata {to doa|a. Taka, na primer, vo zagreana pepel doma}inot staval zrna ìto i spored toa kolku }e ripne zrnoto tolku }e ima napredok vo tekot na godinata. Isto taka, lu|eto stavale àr vo crepna pokriena so vr{nik i potoa se gleda tie {to se prekrieni so bela pepel }e imaat sre}a, a tie {to se izgasnati }e gi snajde bolest ili nesre}a. Na 19-ti januari se praznuva praznikot Vodici i so toa zavr{uva periodot na 12-te nekrsteni denovi {to po~nuvaat na Boìk. Na ovoj den Sveti Jovan Krstitel vo rekata Jordan go krstil Isus Hristos. Vodici se praznuva vo dva dena. Prviot den, na 19-ti januari, osven Vodici se vika i Vojordani ili Ma{ki Vodici, a vtoriot den se vika Sobor na Sveti Jovan Krstitel ili @enski Vodici. Prviot den od praznikot se bawale prvorodenite ma{ki deca i zetovcite, pa ottamu i imeto Ma{ki Vodici, dodeka vtoriot den, na @enski Vodici se bawale prvorodenite ènski deca i mladite nevesti. Vo Skopje ovoj obred se izveduval vo rekata Vardar kade {to popot gi poprskuval vernicite so svetena voda. Interesno e deka i ovoj praznik se proslavuva vo pomali i pogolemi grupi nare~eni bratstva ili kumstva. Sekoja grupa si ima svoj kum {to go narekuvaat Sveti Jovan i toj vo tekot na celata godina go ~uva svetiot krst. Izbiraweto na nov kum naj~esto se vr{elo po starost, a denes onoj koj {to }e go fati krstot go prezema kumstvoto za idnata godina. hranata cela ve~er, oti se veruva deka no}ta Gospod }e dojde i }e se nahrani. Na ovoj den ne se odi na gosti bidej}i se smeta za semeen praznik, pa ottuka e ostanata i pogovorkata #Kaj i da si na Badnik i na Bo- ìk doma da si#. Utroto po Badnik e Boìk, 7-mi Januari, den na Hristovoto ra|awe. Ve~erta sproti Boìk pred vratata vo domot decata si gi ostavaat svoite ~evli ili ~izmi so veruvawe deka dedo Boè }e dojde i }e im ostavi podaroci. Bogojavlenije- Vodici Vodata stanuva sveta i lekovita Den pred Vodici e praznikot Vodokr{tenie. Utroto koga }e se slu{ne kambanata sekoj kum od grupata vo crkva nosi kotle so voda i krst vrzan so gran~iwa od bosilek, po edno gran~e za sekoja ku}a {to i pripa|a na taa grupa. Popot gi pee site krstovi zaedno i ja osvetuva vodata i so nea vo tekot na denot se poprskuva ku}ata, {talata i nivite za da se izbrkaat site lo{i sili. Na Bogojavlenije se izveduva obi~ajot na frlawe krst vo voda. Otkako popot }e ja kaè molitvata krstot go frla vo voda i po nego skokaat mom~iwa ~ij broj mora da bide neparen. Onoj {to }e go fati krstot dobival razni podaroci. Denes, ovoj obi~aj se izveduva masovno vo rekata Vardar kade {to pove}e desetici mom~iwa skokaat po svetiot krst. Po zavr{uvaweto na ovoj obred se veruva deka vodata stanuva sveta i lekovita, pa lu|eto si polnat od nea i ja ~uvaat vo tekot na celata godina. Popladneto na Vodici maìte odat na koledica, no samo vo ku}ite od svoeto bratstvo. Na vtoriot den od praznikot se slavi Sobor na Sveti Jovan Krstitel i toga{ proslavuvaat site onie Za Boìk semejstvoto se sobira na zaedni~ki ru~ek, a za taa prigoda doma}inkata prigotvuva mrsna hrana. Kako tradicionalen specijalitet vo sekoja ku}a e jagne{koto meso. Ve~erta na Boìk se odi vo poseta kaj bliskite rodnini i prija-teli. Obi~aj e pomladite da odat kaj postarite i da si go ~estitaat Hristovoto ra|awe so zborovite #Hristos se rodi- Vaistina se rodi#. Na gosti ne se odi so prazni race, a toa zna~i deka treba da se odnese #ponadica#, odnosno kola~, portokali ili koi {to go nosat imeto Jovan. Porano na ovoj den poznat kako @enski Vodici na koledica odele ènite, no samo vo ku}ite na svoite bratstva. Edna od niv ja oblekuvale kako nevesta i taa bila zadolèna da gi sobira parite i drugite podaroci od doma}inite. Za sekoj ~len od semejstvoto se peele posebni pesni. Denes, retko se praktikuvaat ovie obi~ai, no vo ~est na praznikot se pravi imenden, se kanat gosti na ve~era, a na sofrata se sluì mrsna hrana. Vo odbeleùvaweto na ovie praznici posebno mesto zazema predavaweto na kumstvoto. Toj obi~aj se izveduva obi~no vo ku}ata na stariot kum koj go odvrzuva krstot i mu go predava na noviot kum i so toa mu go predava i kumstvoto. Stariot i noviot kum zaedni~ki go odvrzuvaat krstot i na sekoja familija od grupata £ davaat po edno gran~e bosilok i del od crveniot konec so koj bil vrzan krstot. Potoa, maìte do tri pati go krevaat visoko noviot kum, a toj gi blagoslovuva site prisutni. Od site obi~ai {to se izveduvaat za kumot se smeta deka pretatvuva vrska me|u lu|eto i Gospod i toj ima uloga na nivni za{titnik vo tekot na pretstojnata godina. poga~a. Na ~estito se odi vo tekot na trite dena koga se slavi Boìk. So Boìk po~nuvaat 12-te nekrsteni, ili pogani denovi, {to traat se do Vodici. Spored narodnite veruvawa vo tekot na ovoj period koga Isus ne bil krsten vladeele zli sili, vampiri i demoni koi {to moàt da mu nanesat {teta na ~ovekot i zatoa bile izveduvani niza obredi so koi ~ovekot }e se za{titi. Se veruva deka duri na Vodici koga Isus }e bide krsten }e prestane vlijanieto na zlite sili. 9
Page 1 and 2: OP[TINSKI VESNIK GODINA III • BRO
Page 3 and 4: I N T E R V J U - Eh, toa e dolga,
Page 5 and 6: K I S E L A V O D A 2 0 0 8 VO PRIP
Page 7: F O N D A C I J A Fondacija Konrad
Page 11 and 12: M A K Z E D N I J Z A 2 0 Z 0 8 KIS
Page 13 and 14: R A Z G O V O R Kolku e naporno i p
Page 15 and 16: A K T U E L N O Golemiot interes na

Sre}ni novogodi{ni i Bo`ikni praznici Sre}ni novogodi{ni i Bo`ikni ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?