Rokodelski izdelki za vsakdanjo uporabo: katalog - Rokodelska ...

Mateja Huber: Izzivi sodobnega rokodelstva
»Lončarji v Prekmurju so svoje izdelke prodajali po
sejmih in od hiše do hiše. Prodajali so veliko različnih
lončenih posod, zato so pri njih kupovale
predvsem ženske. Lončarji so uporabljali več strategij
prepričevanja kupcev za nakup izdelkov (poznavanje
strank, način zlaganja posode,
prepričevanje o tem, da je posoda izdelana iz posebne
zemlje). Kupce so privabljali tudi s petjem
pesmi:
O ženske, sem prite te, jaz bom vesel.
mi vörte, jaz bom zapel.
Kak v vejsi na senji vido sen že,
ka ženske k lončaron najrajši so šle.
Tan sakoj se svejti lončarsko blago
in saka ščej meti svoj lonec v rokouj.
Prijazno ga zove ‘sen pridi lončar,
jaz rada bi ti dala svoj svetli denar’«. 10
Rokodelskim izdelkom z zgodbicami ustvarimo dodano vrednost,
saj pomenijo posebnost, ki izdelke opremi z nekaj ‘več’, brez da bi
to povzročilo dodatne stroške. 11 Izdelki z zgodbicami se difernciirajo
od ostalih izdelkov, z njimi poudarimo njihovo lokalno posebnost
in rokodelca, kupce pa izobražujemo in ozaveščamo o
pomenu rokodelskih izdelkov.
48
1 Janez Bogataj: Mojstrovine Slovenije: Srečanja s sodobnimi rokodelci. Ljubljana:
Rokus, 1999, str. 10.
2 Janez Bogataj: Mojstrovine Slovenije: Srečanja s sodobnimi rokodelci. Ljubljana:
Rokus, 1999, str. 11, str. 275.
3 Katalog razstavljenih del stalne razstave Pokrajinskega muzeja Murska Sobota.
Murska Sobota: Pokrajinski muzej Murska Sobota, 1997, str. 374.
4 Glej etnografski film Izdelava cekarja, avtorice Jelke Pšajd, Pokrajinski muzej Murska
Sobota, junij – november 2010, hrani PMMS.
5 Gregor Radonjič: Embalaža in varstvo okolja. Maribor: Založba Pivec, 2008, str.
22.
6 Boris Snoj: Vpliv družbenega razvoja, zlasti v njegovem okviru razvoja metod prodajanja
na drobno, na spreminjanje koncepta embalaže. V: Naše gospodarstvo
24(1978)4-5, str. 292.
7 Gregor Radonjič: Embalaža in varstvo okolja. Maribor: Založba Pivec, 2008, str.
18.
8 Boris Snoj: Vpliv družbenega razvoja, zlasti v njegovem okviru razvoja metod prodajanja
na drobno, na spreminjanje koncepta embalaže. V: Naše gospodarstvo
24(1978)4-5, str. 289.
9 Janez Bogataj: 30 let sistematične strokovne skrbi za razvoj tradicionalnih in sodobnih
rokodelskih dejavnosti v Sloveniji – izkušnje in pogledi. V: Tradicionalne
obrti – izziv za kulturni turizem. Gornja Stubica: Muzeji Hrvaškega Zagorja, 2008,
str. 21.
10 Zgodbico je pripravila Mateja Huber za potrebe projekta Rokodelska akademija.
11 ‘Value added’, http://en.wikipedia.org/wiki/Value_added, 6. 7. 2011.
IMPRESSZUM
A katalógus a Szlovénia – Magyarország Határon Átnyúló Együttműködési Program 2007-2013, Kézműves Akadémia (AC)
SI-HU-1-1-004 projekt keretében készült.
Katalog je pripravljen v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska 2007-2013 in projekta Rokodelska akademija
(AC) SI-HU-1-1-004.
Szerkesztette / Urednik:
Kámán István
Fotó / Fotografije:
Kovács György, Bogár Csaba, Goran Soster, Zala Megyei Népművészeti Egyesület fotóarchívuma
Szöveg / Besedilo:
Mateja Huber, Kámán István, Dala Hajnalka
Fordítás / Prevod:
Jolanda Novak Császár
Nyomdai előkészítés / Priprave za tisk:
Zoom-DTP Grafikai Kft., Szombathely, Széll K. u. 23/B.
Nyomdai munkák / Tiskarska obdelava:
Scarbantia Nyomda - Palatia Kft., 9400 Sopron, Bem u. 3.
Kiadja / Izdajatelj:
Hegypásztor Kör
2012
49