Vsebina / Content (.pdf) - Prirodoslovni muzej Slovenije

Acta entomologica slovenica, 14 (1), 2006ogroæenosti. V œasu po njegovi objavi je bilo ugotovljenih veliko novosti opojavljanju vrst v Sloveniji kot tudi o njihovi razøirjenosti v posameznihzoogeografskih regijah. Veliko novih podatkov je bilo zbranih tudi zaseverovzhodno Slovenijo. K uspehu raziskav so pripomogle novejøe metodenoœnega lova, ki omogoœajo veliko mobilnost in raziskovanje sicer teæko dostopnihpredelov. Raziskave so bile naœrtno usmerjane v razliœne habitatne tipe in tudi vnaravovarstveno pomembna obmoœja. Œlanek je namenjen predstavitvi novihpodatkov o razøirjenosti metuljev subpanonskga dela slovenske Øtajerske. Izraz»subpanonska regija« uporabljava tako, kot je predstavljen v æe omenjenem œlankuCarneluttija (1992a) na Sl. 1 na strani 66, slovensko Øtajersko pa kot pokrajino medMuro in Savo ter Sotlo in povirjem Savinje po Eciklopediji Slovenije (1999).Navedene so predvsem tako imenovane »nepriœakovane vrste«, torej tiste, ki vsubpanonski regiji predhodno niso bile znane in njihovo pojavljanje tudi ni bilopriœakovano (Carnelutti 1992a, b). Øe veœ novih podatkov je bilo zbranih zanaslednjo skupino vrst, to so tako imenovane priœakovane vrste. To so tiste, ki vsubpanonski regiji predhodno niso bile znane, njihovo pojavljanje pa je bilopriœakovano. Te vrste bodo predstavljene v enem od naslednjih prispevkov.Metode delaPodatke sva na terenu zbirala z metodami dnevnega in noœnega lova odraslihmetuljev. Za dnevni lov sva uporabljala mreæo metuljnico, za noœni lov pa metodosrediøœno osvetljenega lovilnega øotora (Jeæ 1986) in brezstrupne svetlobne pasti,prirejeno po Robinsonovi pasti (Fray/Waring 1996). Za razsvetljavo sva uporabljalanizkonapetostne cevne svetilke z visokim deleæem UV svetlobe, kot vir elektriœneenergije pa suhe 12-voltne akumulatorje. V manjøi meri sva uporabljala tudi metodoprivabljanja noœnih metuljev z brezstrupno tekoœo sladko vabo na osnovi naravnihsestavin lastne priprave in metodo gojenja v naravi najdenih gosenic. Uporabljenemetode so naravovarstveno sprejemljive, saj so selektivne in brezstrupne.Upoøtevala sva tudi naœelo, da se œim veœ primerkov determinira v naravi v æivemstanju in da se jih po determinaciji nepoøkodovane izpusti na kraju ujetja. Iz naravese odvzame samo nujno øtevilo osebkov zaradi zanesljive kasnejøe determinacije inkot dokazni material. Tako je bilo pri terenskem delu iz raziskovalnih razlogovodvzeto iz narave le manjøe øtevilo primerkov, ki so bili preparirani z metodo suhepreparacije in so deponirani v zbirki Toneta Lesarja. Sistematsko razvrstitev innomenklaturo vrst sva povzela po delu Karsholta in Razowskega (1996). Zbranepodatke sva primerjala s seznamom metuljev ter njihovo zoogeografskoporazdelitvijo in ogroæenostjo v Sloveniji po Rdeœem seznamu ogroæenih metuljev vSloveniji (Carnelutti 1992a, b) in z novejøimi objavljenimi podatki. Zanaravovarstveno analizo sva uporabila tudi Pravilnik o uvrstitvi ogroæenih rastlinskihin æivalskih vrst v rdeœi seznam (Uradni list RS, 2002) in Uredbo o zavarovanihprosto æiveœih æivalskih vrstah (Uradni list RS, 2004a). Za ugotavljanjenaravovarstvenega pomena obravnavanega obmoœja sva uporabila Uredbo oekoloøko pomembnih obmoœjih (Uradni list RS, 2004b), Uredbo o posebnih44