INFORMATOR

Naš nasvet
Obnašanje električnega toka ob vklopu svetilke
Slika 1 –
Mešana svetloba
Slika 2 –
Fluorescenčna sijalka
Slika 3 –
Živosrebrna ali
natrijeva sijalka
Slika 4 –
Metalhalogenidna sijalka
Žarnice vsebujejo volframovo žarilno nitko, ki ima v hladnem stanju zelo nizko upornost. Ob vklopu zato pride
do visokega vklopnega toka (16 x nazivni tok), ob izklopu pa ni nobenih tokovnih konic (ohmsko breme).
Podobno se obnaša sijalka z mešano svetlobo (Slika 1) – žarilna nitka oddaja svetlobo in razelektruje kovinske
pare, ki z UV-svetlobo vzbujajo fluorescenčno plast na balonu.
Sijalke zahtevajo vgradnjo predstikalnih naprav, katerih naloga je, da stabilizirajo tok razelektrenja in
generirajo napetostne impulze za vžig. Te predstikalne naprave (običajno dušilka, ki ima za kompenzacijo
induktivnega bremena vgrajen še kondenzator, starter za generiranje impulzov) določajo karakter porabnika.
Zagonski tok je sicer pri fluorescenčnih sijalkah (Slika 2) majhen (1,25 x In) in traja le nekaj sekund, vendar
moramo upoštevati še kondenzator, ki je vgrajen za kompenzacijo dušilke. V trenutku vklopa lahko zato
nastane visoka tokovna konica, ki sicer traja zelo kratek čas. Če pa je svetilk veliko, se priporoča serijska
kompenzacija (tandem vezava). Tudi pri elektronskih predstikalnih napravah nastopajo kratke, a visoke
tokovne konice zaradi kondenzatorja. Sem spadajo tudi varčne sijalke.
28 Informator / junij 2013