LETOPIS 2011

KONSAR, Komisija za varstvo narave in urejanje alpskega
prostora CAA
predstavnik PZS: Janez Bizjak, namestnica predstavnika PZS: Irena Brložnik
Komisija za varstvo narave in urejanje alpskega prostora pri CAA (KONSAR) na podlagi izmenjave mnenj in dobre prakse posameznih
zvez članic pripravlja predloge stališč do posameznih problemov s področja varstva narave, ki jih sprejema skupščina CAA.
Do sedaj so bila sprejeta skupna stališča zvez članic CAA do tekmovalnega turnega smučanja, vetrnih elektrarn, alpinizma, zavarovanih
plezalnih poti, motornega prometa v naravnem okolju in do podnebnih sprememb, v letu 2011 pa je skupščina CAA sprejela še stališča
do Makroregije Alpe.
Komisija se sestaja enkrat letno, vsako leto v drugi državi. Strokovne podlage pripravljajo delovne skupine in predsednik komisije, ki v
obdobjih med sejami dopisno usklajuje njeno delo.
MEDNARODNA DEJAVNOST PZS
Zadnja letna seja KONSAR je potekala 29. in 30. aprila 2011 v Münchnu. Udeležili so se je predstavniki CAI, FFCAM, AVS, PZS, ŐAV, DAV
in CAA. Manjkal je le predstavnik LAV. PZS je zastopala Irena Brložnik. Med drugim so obravnavali deklaracijo XI. Alpske konference
o makroregiji Alpe in stališča vodstva CAA do le-te, podnebno strategijo in podnebne ukrepe – stališča skupščine CAA od septembra
2010, izobraževanje za področje varstva narave v zvezah članicah CAA, problematiko umeščanja različnih adrenalinskih objektov v alpski
prostor. Za predsednika KONSAR je bil za naslednja štiri leta imenovan Jörg Ruckriegel, DAV.
V septembru je pa bil program KONSAR na podlagi dopisnega usklajevanja dopolnjen še z nalogo priprave predloga stališč do energetske
politike v Alpah.
Aktivnost KVGN PZS v okviru KONSAR CAA pa ni omejena zgolj na udeležbo na letni seji. Med letom je precej dopisnega dela, predvsem
odgovarjanja na različne vprašalnike ter podajanja mnenj na osnutke stališč, povezanih z letnim programom dela.
Na pobudo predsednika KONSAR je PZS podala kratko poročilo o javnem protestu PZS ob ponovnem razvrednotenju reke Soče, ki ga
predvideva osnutek novega energetskega zakona.
MEDNARODNA KOMISIJA ZA REŠEVANJE V
GORAH IKAR-CISA
predstavnik PZS: Danilo Škerbinek, član predsedstva IKAR-CISA
Naloga mednarodne komisije za reševanje v gorah z imenom IKAR (Internationale Kommission fuer Alpines Rettungwesen), ki je
politično in versko nevtralna, je dejansko delovno združenje organizacij zvez, ki so vodilne gorsko-reševalne organizaciji v svojih
državi in organizacij, ki jim je dobro delovanje reševalnih organizacij v posebnem interesu in ga s lastnim delom pri njihovih ciljih
dopolnjujejo.
Na rednih sestankih komisij in letnih zasedanjih IKAR so organizirana delovna omizja, na katerih je omogočeno medsebojno seznanjanje
z delom, težavami pri tem, z doktrino, tehniko in opremo ter izmenjava izkušenj pri preventivnem in reševalnem delu.
V predsedstvu IKAR je Danilo Škerbinek od skupščine IKAR leta 2000, kjer je bil izvoljen takrat kot kandidat GRS pri PZS. Predsedstvo je
strukturno sestavljeno in usmerja delo strokovnih komisij: za tehniko reševanja, za nujno medicinsko pomoč, za reševanje iz plazov in za
reševanje z zračnimi plovili, obravnava priporočila, ki jih pripravljajo komisije in jih predlaga skupščini v potrditev, pripravlja strokovne
smernice, vodila in druga gradiva, potrebna za usklajeno ter predvsem varno delo reševalcev.
Delo predsedstva je kolektivno, pomeni, da je predstavnik sodeloval v vseh njegovih aktivnostih. Poleg tega je član delovnih odborov za
statistiko nesreč ter njihovo vrednotenje, odbora za pripravo kriterijev za sprejem kandidatov v članstvo, za vrednotenje kandidatov, za
pripravo smernic za organiziranje zasedanj IKAR, skrbel je za stike med predsedstvom in slovanskimi članicami IKAR, na praktičnem
dnevu IKAR ob priliki letnega zasedanja je povezoval, vodil in prevajal ter pojasnjeval prikazane demonstracije ter predstavitve, ki so jih
imeli delegati članic IKAR iz slovanskih držav , pripravljal poročila, beležke o zanimivostih in drugo.
Čeprav so uradni jeziki v IKAR nemski, angleški in francoski, v komisijah za nujno medicinsko pomoč in reševanje z zračnimi plovili
uporabljajo pretežno angleški jezik, v komisijah za reševanje iz plazov in tehniki reševanja pa nemski jezik. Sleherni sestanek nudi obilo
zanimivih informacij ter podatkov, ki jih je potrebno skrbno beležiti in posredovati domačemu članstvu.
33