GREMO POD OBJEM GORA

PROGRAMI ZA MLADE V SLOVENSKEM
PLANINSKEM MUZEJU
Avtorica: Natalija Štular
Sedmi avgust 2010 je v planinsko zgodovino
zapisan kot dan, ko je ob 120-letnici postavitve
Aljaževega stolpa na vrhu Triglava
svoja vrata odprl Slovenski planinski muzej
v Mojstrani. V tokratni številki smo k sodelovanju
povabili kustosinjo in pedagoginjo
Natalijo Štular, ki predstavlja muzejske programe
za mlade, ki so jih razvili v dveh letih
delovanja.
Stalna razstava muzeja je zasnovana kot pripoved.
Obiskovalci ji sledijo z lastnim vzponom na goro
in med potjo skozi bogato predmetno, fotografsko,
arhivsko in filmsko zbirko spoznavajo mejnike
slovenske planinske in alpinistične zgodovine. Pot
je dodatno popestrena z računalniškimi animacijami,
ki so označene s Knafelčevimi markacijami, in
doživljajskimi nalogami, skozi katere gorniki utrjujejo
znanje, priporočljivo za obiskovanje gora. Na
vrhu so nagrajeni s pogledom in po stari slovenski
navadi z vriskom veselja. Kot je v planinstvu običaj,
si za spomin prislužijo tudi nekaj žigov.
Pripravljamo tudi različne tematske učne ure, primerne
za kulturne in družboslovne dni.
- Otroke v pravljični svet gora popelje učna ura Gorska
pravljica. V njej odkrivajo zaklade v gori Bogatin,
iščejo muzejskega škrata, spoznajo gamsa in
triglavsko rožo ter v lutkovni igrici prisluhnejo pravljici
o Zlatorogu.
- V učni uri Predmet pripoveduje jih obišče muzejski
lik »Planinko.« Z njimi se pogovarja o muzeju in
bontonu ter jih nauči planinske pesmi. S pomočjo
posebne vreče predstavi staro in novo planinsko
opremo, jih popelje prek triglavskega grebena, nato
pa otroci v delavnici letnemu času primerno oblečejo
mladega planinca »Jakca«.
- Rdeč obroček, belo oko, po skalah nas pripelje
na goro! Kdo skrbi za planinske poti, od kod ime
Knafelčeva markacija, kaj je možic in še marsikaj
poučimo otroke v učni uri Oznake na planinski
poti. Znanje nato preverijo v kvizu med izdelovanjem
spominka ali kažipota.
Levo: Skuhali smo joto,
da bi jo še angelci jedli.
Desno: Me in naši
klobuki smo najlepši.
Foto: arhiv Slovenskega
planinskega muzeja
22
Vsebina razstave še posebej oživi med pedagoškimi
programi za različne starostne skupine. Ti na zabaven
način in z različnimi učnimi metodami vodijo
otroke, učence in dijake, da staro znanje povezujejo
z novim in ob koncu pokažejo svojo ustvarjalnost v
delavnicah. Klasičen vodeni ogled, ki se začne z ogledom
filma o naravnih in kulturnih danostih slovenskega
vzpetega sveta, smo obogatili z delovnim zvezkom
in učnimi listi. Ti poleg aktivnega razmišljanja
in spoznavanja zbirke spodbujajo tudi timsko delo.