Priloga Zakonodaja in uradne objave

KOMISIJA ZA
PLANINSKE POTI
Izpopolnjevanje
markacistov na
Govejku
20 markacistov se je udeležilo izpopolnjevanja,
ki je bilo 1. septembra na področju
Mihelčičevega doma PD Obrtnik na Govejku,
v Polhograjcih med Toščem in Osolnikom.
Praktični del se je izvajal na poteh proti Osolniku,
v Ločnico in v grabnu med Govejškim
grabnom in Lužarjem, teoretični pa v planinskem
domu. Izpopolnjevanje je vodil Gorazd
Hace, pri izvedbi pa so sodelovali še Tone
Tomše, Igor Mlakar in Bogdan Seliger.
Po teoriji so se podali na akcijo urejanja poti,
foto arhiv KPP PZS
Hanzova pot
na Prisojnik do
nadaljnjega
ZAPRTA
soboto, 3. septembra 2011, se je na Hanzovi
poti na Prisojnik zgodil skalni po-
V
dor. Načelnik Komisije za planinske poti PZS
Igor Mlakar sporoča, da je pot na več mestih
poškodovana in zato izredno nevarna predvsem
zaradi padajočega kamenja, podora ter
poškodovanih varoval. Pot je do nadaljnjega
ZAPRTA. Pričakujejo, da jo bodo, če se bodo
razmere stabilizirale, sanirali v letu 2012.
Tabli na začetku poti in višje v steni opozarjata
na nevarnost in zaprtost
KOMISIJA ZA
USPOSABLJANJE
IN PREVENTIVO
Seja Komisije za
usposabljanje
CAA v
Sloveniji
Zdenka Mihelič
Od 9. do 10. junija je v Sloveniji potekala
redna seja Komisije za gorske športe,
usposabljanje in varnost Club Arc Alpin.
Po ogledu Slovenskega planinskega muzeja
so delegati nadaljevali sejo v Šlajmerjevem
domu v Vratih. Gostiteljica letošnje redne
seje je Planinska zveza Slovenije in njena
komisija za usposabljanje (KUP).
Seje so se udeležili predsedujoči Michael
Larcher iz Avstrijske planinske zveze ÖAV
ter člani komisije, delegati iz Liechtensteina,
Južne Tirolske, Nemčije, Italije in Slovenije.
Slovenski predstavnik v tej komisiji CAA je
Klemen Medja, njegov namestnik pa Franc
Kadiš, sicer načelnik KUP PZS. Poleg njiju
so se seje iz PZS udeležili tudi podpredsednik
CAA Danilo Škerbinek, strokovni
sodelavec KUP PZS Matjaž Šerkezi in koordinatorica
mednarodnih aktivnosti PZS
Zdenka Mihelič.
Seja je imela na dnevnem redu več aktualnih
tem, med njimi: planinstvo in pravica
do tveganja (obravnava stališč, sprejetih na
Mednarodnem planinskem vrhu, Brixen,
oktober 2010), priporočila za gibanje po
zelo zahtevnih zavarovanih poteh/ feratah,
prost dostop do gora …, vsaka izmed sodelujočih
planinskih zvez pa je predstavila
tudi svoja usposabljanja ter cilje in smernice
v prihodnje.
Del udeležencev seje Komisije
za usposabljanje CAA, foto Zdenka Mihelič
Planinstvo in
pravica do
tveganja
DELO KOMISIJ PZS
Dokument je bil sprejet na seji Komisije za
gorske športe, usposabljanje in varnost CAA v
Vratih, junij 2011.
Planinstvo spodbuja zdravje in povečuje
kvaliteto življenja. Planinski šport je zelo
priljubljen in ima vse več pristašev.
Planinstvo se izvaja pretežno v naravi –
in ni brez nevarnosti. Zato so tveganja del
planinskega športa. Na poti v neokrnjeni naravi
lahko vsak človek razvije in doživi svoje
sposobnosti pri samo odgovornem ravnanju
s tveganji. Vsak planinec ima obveznost, da si
pridobi ustrezna znanja, se pravilno pripravi,
primerno opremi in na turi odgovorno ravna.
To toliko bolj, če so lahko zaradi njegovega
ravnanja prizadeti tudi drugi.
Gore niso brezpravni prostor. CAA in
planinske zveze so prepričani, da obstoječe
uredbe zadoščajo in nove prepovedi ter novi
zakoni ne vodijo k cilju. Moto CAA in planinskih
zvez je ozaveščanje, izobraževanje
in samoodgovornost. Vedno manjše število
nezgod potrjuje to pot.
CAA zahteva:
1. Prosti dostop do gora: Alpski prostor
mora biti tudi v bodoče prosto in brezplačno
dostopen vsem ljudem. Omejitve
morajo biti stvarno dobro utemeljene ter
časovno in prostorsko definirane.
2. Zadržanost z novimi uredbami: Obstoječi
zakoni popolnoma zadoščajo in jih
je treba uporabljati premišljeno ter strokovno
kompetentno. Enostranske uredbe,
uradne omejitve ali zaostritve zakonodaje
niso potrebne in so kontraproduktivne.
3. Upoštevanje pomena samoodgovornosti:
Družba pridobi, če se njeni člani naučijo
zavestno in samo odgovorno ravnati
s tveganji. Športne zvrsti, ki se izvajajo v
naravi, so idealno okolje za to.
4. Upoštevanje pomena izobraževanja:
Varnost v planinskem športu se stopnjuje
s kompetentnostjo planincev. Izobraževalni
tečaji planinski zvez posredujejo
teoretična znanja in praktične spretnosti
za pravilno oceno nevarnosti ter odgovorno
ravnanje z njimi.
5. Naravo spoznati kot področje nevarnosti
in jo ohranjati: V naravnem okolju se skrivajo
nevarnosti. Te je mogoče z znanjem in
izkušnjami oceniti, vendar nikoli v celoti
obvladati. V planinskem športu bo vedno
prisoten preostanek tveganja. Kljub temu
velja, da je treba spoznati in posredovati
velike priložnosti planinskega športa za
zdravje, doživetje in osebni razvoj.
O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 17