preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

304 Patrick Karlsen
Opravljena raziskava je ponovno razkrila pomemben prispevek, ki ga je v civilnem
anga‘maju znotraj italijanske javne razprave opravila skupinica intelektualcev iz Julijske krajine.
Njihove posege so pogosto objavljale velike zalo‘be, o njih so poro~ali v ~asnikih z najvi{jo
naklado. To pri~a o nedvomni in trajni prisotnosti tr‘a{kih intelektualcev v nacionalnih kulturnih
krogih. Kljub temu so te osebnosti le redko ali zgolj deloma prou~evali s stali{~a njihovega
civilnega anga‘maja. V preteklosti so (s pomembnimi izjemami 1 ) prednost dajali zlasti o-
bravnavi, ki se je osredoto~ala na posamezna podro~ja, za katere se je domnevalo, da so
zna~ilna za omenjene avtorje: pripovedni{tvo za Quarantottija Gambinija in Stuparicha, kritika
za Benca itd.
Dejansko pa je bila pravica-dol‘nost intelektualcev do civilnega anga‘maja tema, o kateri se
je v povojni Italiji precej razpravljalo 2 .Splo{na percepcija dobe je bila, da se kultura ne more
izogniti klicu soodgovornosti za trpljenje in uni~enje, ki ga je do‘ivela dru‘ba. Hotelo se je
zavre~i dojemanje kulture kot utehe duha in na njeno mesto postaviti druga~no pojmovanje:
kultura kot svedstvo nadzora oblasti, kot usmeritveni element dru‘be. Marsikdo je svoj umik iz
javnega ‘ivljenja, svojo odpoved, sprejemanje ali sodelovanje v kulturnih projektih fa{isti~nega
re‘ima do‘ivljal kot made‘ 3 .Mi{ljenje »nove kulture« in anga‘ma v obnovi sta bila med drugim
na~ina, kako se osebno in poklicno odkupiti.
Tudi italijanski intelektualci v Trstu 4 so sprejeli te spodbude. Sattino delo De profundis in
Bencovo Motrenje nereda (»Contemplazione del disordine«) 5 dobro pri~ata o osuplosti nad
prizori materialnega in moralnega opusto{enja, medtem ko je pri Collotiju prisotna dol‘nost
intelektualca, da opravlja dru‘beno dejavno vlogo. To misel je avtor eksplicitno izrazil v ~lanku
iz leta 1947, katerega naslov, Politi~nost kulture, strnjeno povzema njegovo vsebino 6 . Aurelia
Benco je z revijo »Umana« hotela za~eti projekt, ki bi »iz kulturnega postal politi~en« 7 . Tudi
Stuparich na ve~ mestih vztraja pri povezavi kulture z dru‘bo ter na lo~evanju med civilnim in
politi~nim anga‘majem intelektualca, med (bi lahko dejali) »politi~nostjo kulture« in »politizirano
kulturo« 8 .
Na ugodno recepcijo tak{nih spodbud v italijanski kulturi Trsta je navsezadnje vplivala tudi
dolga iredentisti~na tradicija, ki je kulturi hotela nadeti javno vlogo in knji‘evnika odpreti civilni
dimenziji 9 . Pojem »civilno« tu uporabljam v pomenu, kot je uveljavljen v literarni kritiki: ta
precej raz{irja njegovo semanti~no polje in vanj vklju~uje tudi domoljubne te‘nje 10 , ki jih lahko
nezadostno, a vendar najprimerneje ozna~imo kot patriotski anga‘ma. Na nagnjenje intelektualcev
Julijske krajine k poseganju v javnost je vplivala tudi izku{nja, ki so jo mnogi izmed njih
do‘iveli v okolju florentinske revije »La Voce«; velja namre~, da se je v tem krogu zgodila
preobrazba knji‘evnika v intelektualca in kulture v projekt za sedanjost 11 . Mislim na Stuparicha,
na Quarantottija Gambinija, ki se je formiral skozi to izku{njo, a tudi na Schiffrerja, ki je
diplomiral pri Gaetanu Salveminiju 12 .
Stanje nejasne dr‘avne pripadnosti, v katerem se je zna{el Trst in del Istre, je {tevilne
intelektualce Julijske krajine napeljalo k ena~enju patriotskega in civilnega anga‘maja. [eve~:
pri nekaterih je prvi pojem vse bolj prevladoval nad drugim. Zdi se, da to velja predvsem za
Benca, Quarantottija Gambinija in Satto: pri njih je nacionalna nuja zapeljala »politi~nost
kulture« v to specifi~no usmeritev. Ne pozabimo, da je Elio Apih kulturno klimo takratnega
Trsta opisal z izrazom »neoiredentizem« 13 .
Intenzivnost patriotskega ob~utja je skupna veliki ve~ini obravnavanih intelektualcev: to me
je navedlo h globlji raziskavi njegovih oblik in vsebin. Eno od izhodi{~ je te‘a, ki ga je v
oblikovanju italijanske nacionalne zavesti imela literarna tradicija 14 : Federico Chabod je v njej
‘e pred skoraj {estdesetimi leti odkril neko »z literaturo pre‘eto formo mentis« 15 . Tudi novej{a
historiografija se je ukvarjala s podobnimi vpra{anji, z raziskavami, usmerjenimi k literarni