Povzetek glavnega načrta razvoja letališča - Aerodrom Ljubljana

Povzetek 

glavnega 

načrta 

LetaLišče Jožeta Pučnika LJubLJana

Za vsebino te publikacije je odgovoren avtor. Evropska unija ne prevzema odgovornosti za kakršno koli rabo informacij, ki jih ta publikacija vsebuje.

Vsebina 

1. Sporočilo predsednika uprave 4 

2. Poudarki 6 

3. Uvod 8 

4. Napovedi in zahteve v prihodnosti 13 

5. Makroekonomske koristi za Ljubljano in okolico 28 

6. Načrtovanje rabe zemljišč 32 

7. Glavni načrt Letališča Ljubljana 34 

8. Glavni deli glavnega načrta Letališča Ljubljana 38 

9. Varstvo okolja 56

4 

1 

Sporočilo 

predsednika 

uprave 

LetaLišče LjubLjana bo postaLo vodiLni ponudnik 

zračnih povezav in storitev v regiji tako 

za potniški kot tudi za tovorni promet. 

Prihodnost dobiva konkretno podobo. 

Vizija Aerodroma Ljubljana, ki upravlja z Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana in njegovim 

razvojem, je že vrsto let postati vodilni ponudnik zračnih povezav v regiji. Velika prednost 

letališča je njegova geostrateška lega, leži namreč na stičišču pomembnejših evropskih poti. 

Z razvojem letaliških in obletaliških programov bomo pridobili prostor in priložnosti za razvoj 

dopolnilnih dejavnosti. Dokument, ki je pred vami, podaja odgovor na vprašanje na kakšen 

način in kdaj bomo lahko uresničili vizijo, h kateri stremimo. Na podlagi analiz, ki so bile 

osnova za pripravo masterplana, podaja načrtovano zasnovo dolgoročnega razvoja letališča 

do leta 2040. Gre za prvi masterplan v zgodovini letališča, kar predstavlja pomemben mejnik 

v razvoju letališča kot trajnostne, visokokakovostne in varne infrastrukture. 

Masterplan ugotavlja, da bo trend rasti prometa na letališču še naprej pozitiven. Predvideva, 

da bo do leta 2030 na letališču oskrbljeno 3,2 milijona, do leta 2040 pa 4,1 milijona potnikov 

letno, kar pomeni, da bo potniški promet med leti 2011 in 2040 v povprečju rasel za 3,35 

odstotka na leto. Raslo bo tudi število premikov, vendar nekoliko počasneje, s predvideno 

2,23-odstotno letno stopnjo rasti do leta 2040. Vztrajno se bo povečeval tudi tovorni promet. 

Tovora, prepeljanega z letali bo do leta 2040 več kot 60.000 ton na leto, kamionskega 

tovora pa skoraj še enkrat več. 

Napovedi prometa s finančno izvedljivostjo projektov so podlaga za prostorsko planiranje in 

načrtovanje infrastrukture, zato masterplan podaja odgovore o upravičenosti in zmogljivosti 

načrtovane infrastrukture. Potrjuje nujnost gradnje novega potniškega terminala, smiselnost 

projekta multimodalnega logističnega centra z vpeljavo železniške proge do letališča in 

predlaga najbolj učinkovite opcije za razvoj komercialnega območja, tehnično-vzdrževalnih 

programov, tovornega območja in splošnega letalstva. Da se bo promet lahko povečeval, 

bodo potrebna tudi nekatera nadaljnja vlaganja v manevrske površine in širitve ter dograditev 

obstoječih letaliških ploščadi. Nadalje dokument definira sistem javnih površin in dostopnosti, 

podporno in varnostno infrastrukturo. 

Veliko pozornosti posveča presoji vplivov na okolje. Načrtovanje in izvedbo projektov 

priporoča na način, ki bo zadovoljil povpraševanje vseh deležnikov letališča z najmanjšimi 

možnimi negativnimi vplivi na okolje in okoliško prebivalstvo.

Letališče spodbuja gospodarsko rast ter zagotavlja poslovne in zaposlitvene priložnosti za 

ožje in širše območje. To so naloge, ki jih odgovorno in s ponosom opravljamo. Naša prednost 

pred številnimi letališči je, da imamo veliko prostora za razvoj, da imamo jasno vizijo in veliko 

idej za prihodnost. Z masterplanom smo jih preverili, njegovi izsledki pa pomenijo, da je 

prihodnost Letališča Ljubljana v času in prostoru dobila konkretno podobo. 

Zmago Skobir, 

predsednik uprave

2 

Poudarki 

Predvidevamo, da bo potniški promet do leta 2040 v povprečju rasel za 3,35 odstotka na 

leto, kar pomeni, da bo takrat oskrbljeno 4,1 milijona potnikov letno. 

Stran 18 

Tovora, prepeljanega z letali, bo do leta 2040 več kot 60.000, kamionskega tovora pa več 

kot 100.000 ton na leto. 

Stran 18 

Leta 2013 bo zgrajen nov potniški terminal v velikosti 36.275 kvadratnih metrov. 

Stran 25

Rasti prometa bodo sledile manevrske površine, letališke ploščadi, sistem za dostop, 

poslovno-logistični center Aeropolis Ljubljana, multi-modalni logistični center z železniško 

povezavo, parkirne površine, tovorne zmogljivosti, hangarji, GSE in sekundarne letališke 

zmogljivosti. 

Stran 27 

V dveh desetletjih bo razvoj letališča neposredno generiral več kot 4.500, posredno pa 

5.000 delovnih mest. 

Stran 30 

Čista dodana vrednost letališča se bo povečala iz 192,9 milijona evrov leta 2008 na 440 

milijonov leta 2030. 

Stran 30 

Prihodnji razvoj bomo načrtovali in izvajali na način, ki bo zadovoljil povpraševanje 

vseh deležnikov letališča z najmanjšimi možnimi negativnimi vplivi na okolje in okoliško 

prebivalstvo. 

Stran 56

8 

3 

Uvod 

Dobrodošli! 

Ta glavni načrt je prvi glavni načrt v zgodovini letališča ter pomeni mejnik v razvoju letališča 

kot trajnostne, visoko kakovostne in varne infrastrukture. Z načrtovanjem rabe zemljišč na 

finančno izvedljivi podlagi in ob upoštevanju vplivov na okolje zagotavlja, da bo letališče 

pripravljeno na izpolnjevanje prihodnjih prometnih potreb. Rezultati glavnega načrta naj bi 

bili skladni z občinskimi in državnimi načrti rabe zemljišč ter vključeni vanje. 

Glavni načrt Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana ni samo razvojni koncept, temveč tudi ključno 

strateško upravljavsko orodje za usklajevanje postopnega prostorskega razvoja letališča in 

interesnih območij zunaj njegovih meja. Glavni načrt zagotavlja zanesljivost dolgoročnega 

načrtovanja za vse zainteresirane strani (tj. upravo letališča, letališke organe, občinske 

organe oblasti in nepremičninske investitorje). 

Glavni načrt usklajuje razvoj letališča do leta 2040 glede na njegove tehnične, okoljske in 

poslovne zahteve. To obdobje je razdeljeno na tri glavne razvojne faze: 

1. kratkoročno (leto izvedbe 2015), 

2. srednjeročno (leto izvedbe 2025), 

3. dolgoročno (leto izvedbe 2040). 

Glavni načrt naj bi se uporabljal kot kratek referenčni priročnik za vse strani, ki jih razvoj 

letališča neposredno in posredno zadeva, vključno s tistimi, ki so manj seznanjene z 

natančnimi letalskimi postopki in potrebami letališča. Namenjen je temu, da bi se med 

Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana in nosilci interesov v zvezi z njim doseglo skupno 

razumevanje strateških možnosti za prihodnji razvoj ljubljanskega letališča na podlagi 

trajnostnih rezultatov. Poleg tega strankam in notranjim poslovnim enotam omogoča 

jasen vpogled v dolgoročno načrtovanje v zvezi z rabo zemljišč, razvojem infrastrukture in 

operativnimi zadevami. 

Glavni načrt je bil pripravljen z namenom predstaviti dolgoročne možnosti razvoja letališča 

in je kot tak trdna podlaga za individualne projekte. Načrt bi bilo treba redno pregledovati 

v časovnih razmikih najmanj petih let, ali pa tak pregled opraviti takrat, ko bi projektni 

parametri zaradi nenadnih in nepredvidljivih okoliščin veljali za zastarane.

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana 

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (oznaka IATA: LJU, oznaka ICAO: LJLJ) je glavno 

mednarodno letališče v Republiki Sloveniji, približno 27 km oddaljeno od njene prestolnice 

in največjega mesta Ljubljane. Letališče ima strateško lego v središču Slovenije, v regiji, ki 

ustvari približno 44 % prihodkov države in ima najvišji BDP na prebivalca v državi. 

Geografsko je dobro umeščeno tudi glede na srednjo Evropo, med Alpami in Sredozemskim 

morjem, ter ima dobre cestne povezave z mestom in sosednjimi regijami. 

Prek Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana je bilo leta 2009 prepeljanih 1,4 milijona, leta 2008 

pa 1,7 milijona potnikov. Letališče uporabljajo letalski prevozniki v potniškem prometu ter 

integratorji tovornega prometa, kot sta UPS in DHL. Je tudi matično letališče nacionalnega 

prevoznika Adrie Airways. 

Republika Slovenija leži v srednji Evropi na območju med vzhodnimi Alpami in Jadranskim 

morjem ter meji na Avstrijo, Italijo, Hrvaško in Madžarsko. 

Po razpadu nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije leta 1991 je postala 

samostojna parlamentarna republika in stabilna demokracija, kar ji je pomagalo pri njenem 

preoblikovanju v moderno državo. 

Od maja 2004 je članica Evropske unije, leta 2008 pa je začela v celoti izvajati Schengenski 

sporazum. Januarja 2007 je kot nacionalno valuto uvedla evro, ki je nadomestil tolar. 

Ljubljana, ki ima približno 280.000 prebivalcev ter je glavno mesto in gospodarsko središče 

Slovenije, leži sredi države, obkrožajo pa jo podeželska območja s kmetijskimi površinami. 

LJU Airport 

Kranj 

Slika 1: Prometno omrežje v Sloveniji 

Zagreb 

9

10 

Gospodarski razvoj 

Po letu 1993, ko se je končala faza slovenskega osamosvajanja, je začelo gospodarstvo rasti 

močneje od povprečja EU. V zadnjih desetih letih je skupna letna stopnja rasti (CAGR) realnega 

BDP znašala 4,4 %, medtem ko je bila takratna povprečna rast v Evropi 2,3-odstotna. Od 

vstopa v Evropsko unijo leta 2004 je realni BDP rasel celo po skupni letni stopnji rasti 5,1 

%. Leta 2007 je slovensko gospodarstvo dosegalo 6,8-odstotno rast, kar je bila tudi najvišja 

stopnja rasti, dosežena v zadnjih letih, ki pa je nato leta 2008 padla na 3,5 %. 

Danes ima Slovenija visoko donosno razvito gospodarstvo z najvišjim BDP na prebivalca 

med novimi državami članicami Evropske unije, ki je leta 2008 znašal 29.500 USD (v PKM) 

ali 88 % povprečja EU. Središčna geopolitična lega na križišču trgovskih in prometnih 

poti med Balkanom in Zahodno Evropo ter neposredni dostop do morja prek koprskega 

pristanišča postavljata Slovenijo med strateško najpomembnejše države. Državi prinaša 

dodatne prednosti tudi dobro izobražena in produktivna delovna sila, politične in gospodarske 

institucije v državi pa so odločne in učinkovite. 

Razvoj turizma 

Slovenija s svojo zemljepisno lego v Srednji Evropi, med Alpami in Sredozemskim morjem, 

ponuja turistom bogato raznolikost kulturnih, športno-rekreativnih in prostočasnih 

dejavnosti, kot so mestni turizem, smučanje v 45 smučarskih središčih, zdraviliški turizem 

v 25 zdraviliščih, golf na 11 igriščih, pustolovske dejavnosti (na primer plezanje, rafting, 

jadralno padalstvo, kolesarjenje ipd.), igralniški in konferenčni turizem ipd. 

Od konca devetdesetih let se je število tujih turistov precej povečalo, medtem ko je število 

domačih turistov beležilo le rahlo rast. 

To je bila deloma posledica vstopa Slovenije v schengensko območje leta 2008, ki je 

obiskovalcem iz EU omogočil lažji vstop v državo. Leta 2008 so v slovenskih turističnih 

nastanitvenih zmogljivosti zabeležili skoraj milijon domačih in 1,771 milijona mednarodnih 

turističnih prihodov, kar je skupno pomenilo 2,766 milijona turističnih prihodov in 8,412 

milijona nočitev. Leta 2008 je bilo obiskovalcem na voljo več kot 32.000 postelj s 45-odstotno 

povprečno zasedenostjo. 

Cilji 

Cilji in merila načrtovanja, ki smo jih uporabili kot podlago za pripravo glavnega načrta, 

opredeljujejo optimalno razporeditev objektov letališke infrastrukture, hkrati pa upoštevajo 

vplive na okolje in finančno izvedljivost ukrepov. 

Glavni načrt priznava potrebo po uravnoteženem pristopu k razvoju na podlagi naslednjih 

»temeljnih ciljev«: 

• s širitvijo letališke infrastrukture in večanjem prometa postati vodilni ponudnik 

letalskih povezav in storitev v tej regiji za potniški in tovorni promet;

• zagotavljati visoko kakovostne in varne letališke storitve; 

• okrepiti razvoj spremljajočih komercialnih dejavnosti in dejavnosti, ki niso neposredno 

povezane z obratovanjem letališča; in 

• zagotavljati prijetno okolje in skrbeti za dobro počutje potnikov, zaposlenih, lokalne skupnosti 

ter vseh drugih subjektov in članov osebja, ki sodelujejo pri izvajanju letaliških storitev. 

Po obsežnem posvetovanju s ključnimi nosilci interesov v zvezi z letališčem so bili ti temeljni 

cilji še razširjeni, tako da vključujejo tudi naslednje: 

Zagotavljanje zmogljivosti za izpolnjevanje prihodnjih zahtev: 

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana naj bi zagotavljalo zadostne zmogljivosti za predvideno 

rast. Pri načrtovanju in oblikovanju izboljšav zmogljivosti naj bi se ljubljansko letališče 

prilagajalo spreminjajočim se potrebam svojih strank in najemnikov ter nacionalnim 

in lokalnim zahtevam. Načrtovanje in oblikovanje naj bi omogočala modularno širitev 

zmogljivosti skladno z razvojem prometa ter zagotavljala dovolj fleksibilnosti za odzivanje na 

nepredvidene dogodke. 

Družbeni napredek, ki prepoznava potrebe nosilcev interesov v zvezi z letališčem: 

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana naj bi še naprej zagotavljalo varno, učinkovito in 

zavarovano operativno okolje za potnike in njihovo prtljago. Objekti na in ob vzletišču naj 

bi bili opremljeni z navigacijsko opremo in sistemi razsvetljave, potrebnimi za obratovanje v 

slabih vremenskih razmerah. 

Zagotavljanje zanesljivega in skladnega prostorskega načrtovanja: 

Glavni načrt se bo zaradi svojega državnega pomena uporabljal kot ena od strokovnih podlag 

za izdelavo državnega prostorskega načrta za celotno območje Letališča Jožeta Pučnika 

Ljubljana. Zagotovil naj bi vključenost letališča v urbani in regionalni kontekst. 

Ohranjanje visoke in stabilne stopnje gospodarske rasti in zaposlenosti: 

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana je odločilno za privabljanje in zadrževanje podjetij v 

Sloveniji ter je ključen del infrastrukture, ki podpira gospodarsko rast. Prevzelo naj bi vodilno 

vlogo pri podpiranju prizadevanj na področju gospodarskega razvoja, njegovo obratovanje pa 

naj bi bilo finančno neodvisno. Pri razvoju letališča naj bi se upoštevala finančna izvedljivost, 

pri čemer bi se potreba po novih zmogljivostih uravnoteževala z ohranjanjem razumnih taks 

za uporabnike. Družba Aerodrom Ljubljana d. d. se zaveda pomena prihodkov od dejavnosti, 

ki niso povezane z letalstvom, in izvaja strategijo za privabljanje potencialnih vlagateljev. 

Učinkovito varstvo okolja: 

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana naj bi še naprej izvajalo svoj proaktivni pristop k varovanju 

okolja z zagotavljanjem, da bodo vsi prihodnji projekti čim manj vplivali na okolje. Zlasti naj 

bi bile izboljšave vzletišča načrtovane tako, da izpolnjujejo prihodnje zahteve letalstva, hkrati 

pa čim bolj zmanjšajo vpliv hrupa na okoliško prebivalstvo. 

11

12 

Zagotavljanje visoko kakovostne potovalne izkušnje: 

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana naj bi uporabnikom in strankam ponujalo prijetno izkušnjo. 

Njegovi objekti naj bi bili zasnovani intuitivno, tako da bi jih lahko letalski potniki uporabljali 

nemoteno in brez nepotrebnih težav in neprijetnosti, ter naj bi zadovoljevali posebne potrebe 

starejših, invalidov in družin, ki potujejo z otroki. Letališke zmogljivosti naj bi zadostovale za 

ohranjanje visoke ravni ugodja in učinkovitosti. 

Letališke operacije, ki maksimirajo učinkovito uporabo infrastrukture: 

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana naj bi svoje zmogljivosti upravljalo učinkovito z jasno 

določenimi postopki, novimi tehnologijami in opremo ter visoko usposobljenim osebjem. 

Da bi lahko letalskim potnikom in skupnosti zagotavljalo cenovno ugodne storitve, naj bi 

uporabljajo najboljše prakse iz panoge. 

Ohraniti vlogo »okna« v državo: 

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana bo še naprej glavna povezava s Slovenijo in vodilno 

potniško letališče v regiji. Še naprej bo mednarodno letališče z vsemi potrebnimi 

zmogljivostmi za sprejem in odpravo mednarodnih potnikov. Zasnovano naj bi bilo tako, da bo 

lahko sprejemalo letala, ki letijo na medcelinskih linijah. Letališče bo zadovoljevalo vse večje 

potovalne potrebe, ki so posledica naraščajoče gospodarske aktivnosti regije, upoštevalo pa 

naj bi tudi prihodnjo rast čarterskega prometa in dejavnosti potovalnih (turističnih) družb. 

Glavni načrt Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana vzpostavlja program za izboljšanje obstoječih 

in razvoj novih zmogljivosti na letališču v naslednjih 30 letih.

4 

Napovedi 

in zahteve 

v prihodnosti 

Analiza prometa – 

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana 

Metodologija napovedovanja 

Sistem napovedovanja prometa se deli na dva dela: na analizo preteklega prometa in 

napoved prometa v prihodnosti. 

Metodologija napovedovanja vključuje letalske podatke, socialno-ekonomske podatke in 

naklonjenost letalskim prevozom. 

Letalski podatki temeljijo na prejšnjih prometnih trendih samega letališča, na splošnih 

trendih v letalski industriji in na državi (tj. Slovenija), v kateri je letališče. 

Zbirka socialno-ekonomskih podatkov vključuje turistične trende v preteklosti za lažje 

razumevanje potencialov v prihodnosti in vplivnih dejavnikov na tej ravni. Makroekonomski 

trendi, kot sta gibanje prebivalstva in gospodarstva, so glavni dejavniki, iz katerih se prepozna 

vplivne dejavnike na promet v prihodnosti. 

Da bi se pokazali spreminjajoči se elementi v napovedanem obdobju, je bila uporabljena 

kombinacija pristopa »bottom up« (kratkoročna napoved) in »top down« (dolgoročna napoved). 

Kratkoročna napoved 

Pristop »od zgoraj navzdol« 

=> Povzroča ga povpraševanje 

2007 2010 2015 2020 

Pristop od spodaj navzgor 

=> Povzroča ga ponudba 

Dolgoročna napoved 

13

14 

• Pristop »top down« upošteva gospodarski razvoj in tudi prihodnje turistične trende, 

naklonjenost potovanjem, dolgoročne strategije letalskega prevoznika in letališko 

infrastrukturo. 

• Pristop »bottom up« temelji na natančnem razvoju strategij letalskih prevoznikov in 

na ponudbi njihovih zmogljivosti, kar vključuje upoštevanje voznih redov in statistiko 

ter obvezo letalskih prevoznikov, da bodo v prihodnje delovali na letališču. 

Prejšnja gibanja – potniški promet 

POTNIKI (v miljonih) 

2 

1.5 

1 

0.5 

0 

- 0.5 

-1 

-1.5 

-2 

število potnikov od leta 2004 do 2010 

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 

Slika 2: Potniški promet LJU 2004 - 2010 

Vir: HTA, Symbios 

POTNIKI RAST 

20 

15 

10 

5 

0 

- 5 

-10 

-15 

-20 

RAST V % 

Ključni poudarki: 

• 60 % več potnikov od leta 2004 (1.048.231 ➞ 1.673.055 potnikov). 

• Veliko povečanje števila potnikov v obdobju od 2004 do 2008 po pristopu k EU. 

• Približno 21 % manj potnikov leta 2009 je bilo posledica gospodarske krize leta 

2008 (velika odvisnost od gospodarstva). 

Prejšnja gibanja – tovorni in poštni promet 

Ključni poudarki: 

• Gibanja tovornega prometa so močno odvisna od stanja gospodarstva po vsem svetu. 

• Z letom 2008 je Adria Airways prenehala leteti s tovornimi letali (2007: 20 % delež 

tovornih letal; 2 milijona kg). 

• 2/3 tovora v trupu potniških letal je prevažala Adria Airways (od januarja do julija 2009). 

• Letalski prevozniki z največjimi tovornimi letali 2009: European Air Transport, Farnair, 

TNT Airways, Solinair.

14.000.000 

12.000.000 

10.000.000 

8.000.000 

6.000.000 

4.000.000 

2.000.000 

0 

2004 

0 % 

Tovor Pošta 

Slika 3: Gibanje tovora in pošte LJU 2004 - 2008 


Območje potencialnih potnikov 

+42 % 

+87 % 

+31 % 

-28 % 

-4 % +6 % +5 % 

2005 2006 2007 2008 

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana je osrednje letališče v Sloveniji in leži severno od mesta 

Ljubljana. 

Na območju s polmerom, ki predstavlja 120 minut vožnje z avtomobilom, živijo približno 

štirje milijoni ljudi in obsega Slovenijo, južno Avstrijo, severovzhodni del Italije in del Hrvaške. 

Dobre cestne povezave omogočajo, da se večina potnikov pripelje na letališče z avtomobilom. 

Letališče je lahko dostopno iz Ljubljane v Sloveniji in tudi iz sosednjih držav ter turističnih 

krajev in gospodarskih središč, kot so: 

Ljubljana (mesto): 25 km (25 min) 

Portorož (slovenska obala): 139 km (90 min) 

Bled (gorski svet): 34 km (30 min) 

Zagreb (Hrvaška): 165 km (120 min) 

Celovec (Avstrija): 60 km (60 min) 

Trst (Italija): 150 km (90 min) 

Benetke (Italija): 260 km (180 min) 

Slika 4: Območje potencialnih potnikov po trajanju vožnje 

Vir: Letališče LJU 

15

16 

Kaj vpliva na promet 

Gospodarstvo 

• Slovenija se je leta 2009 srečala z največjo krizo, odkar je postala samostojna država, 

saj je pričakovan upad BDP za približno 4 %. 

• Leta 2010, ko se bo okrepil izvoz, je predvideno šibko okrevanje. 

• Inflacija bo zaradi naraščajoče proizvodne vrzeli in večje brezposelnosti še naprej 

zmerna. 

• Po napovedih bo stopnja rasti slovenskega gospodarstva dolgoročno višja kot 

povprečje v EU. 

Turizem 

• Turizem predstavlja pomembno razvojno in poslovno priložnost za Slovenijo. 

• Zdrave stopnje rasti so spodbodle razvoj slovenskega turističnega trga doma. 

• Rast razpoložljivega dohodka v Sloveniji je pozitivno vplivala na turizem zunaj meja 

Slovenije. 

• Svet WTTC (World Travel and Tourism Council) pričakuje realno rast potovanj in 

turizma za 4,4 % letno med letoma 2010 in 2019. 

Cena goriva 

• Povpraševanje po nafti in s tem tudi cene nafte so močno odvisni od makroekonomskih 

razmer po svetu. Strokovnjaki so prepričani, da se bo cena goriva po trenutni 

gospodarski krizi dolgoročno še zvišala. 

Letališče 

• Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana se želi v prihodnje osredotočiti na svoj potencial 

kot vozlišče. 

• Adria Airways pričakuje glavno rast prometa v transferjih z Balkana. 

• Večina prometa poteka iz države, medtem ko prileti v državo samo 40 % potnikov 

iz tujine. 

Adria Airways 

• Strategija Adrie Airways je nadaljevati razvoj Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana kot 

vozlišča in povečati število transfernih/tranzitnih potnikov iz/v zahodno Evropo v/iz 

jugovzhodne Evrope, zlasti iz balkanskih držav. 

• Zaradi gospodarske krize bo število potnikov leta 2009 manjše, glavni trg, ki bo 

najbolj prizadet v smislu zmanjšanja števila potnikov, pa bo zahodna Evropa. 

• Adria Airways je od julija 2009 ukinila tudi en dnevni let na linijah Dunaj, Frankfurt 

in München. 

• Adria Airways je marca 2009 z Airbusom podpisala pismo o nameri za nakup novega 

letala Airbus A319. Upravni odbor namerava svoja obstoječa letala Airbus A320 do 

leta 2013 zamenjati z novim letalom Airbus A319.

• Prednost tega letalskega prevoznika je članstvo v združenju Star Alliance, ki omogoča 

potniške povezave z 912 letališči po vsem svetu. 

Severna Amerika Daljni Vzhod, Azija 

Afrika 

Srednji Vzhod 

Slika 5: Evropski in mednarodni sistem žariščnih letališč (cesta, vlak, letalo) 

Vir: Študija izvedljivosti »Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana kot logistično središče«, 

Symbios, 2007 

Predvideni potniki, letalski promet in tovor 

Zaradi gospodarske krize po vsem svetu se je leta 2009 letalski promet v Ljubljani zmanjšal 

za 14,4 %. Z okrevanjem gospodarstva je bilo leta 2010 pričakovati rahlo povečanje 

zračnega prometa na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, vendar je zelo verjetno, da še 

nekaj let ne bo dosegel stopenj izpred krize. 

5.000 

4.000 

3.000 

2.000 

1.000 

0 

STATISTIKA AERODROM LJUBLJANA OSNOVNI TREND 

Slika 6: Predvideni potniki (osnovni trendi) 


Obdobje Letna rast 

2011-2020 4,30 

2020-2030 3,19 

2030-2040 2,67 

2011-2040 3,35 

Leto Potniki 

2015 1.909.860 

2020 2.330.848 

2030 3.191.805 

2040 4.155.313 

2001 2010 2020 2030 2040 

17

18 

Potniki 

Osnovni trendi skupnega števila potnikov, ki so koristili Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, 

kažejo naslednje: 

• Obseg prometa se bo še povečeval in leta 2030 bo znašal približno 3,2 milijona, leta 

2040 pa 4,1 milijona potnikov. 

• To povečanje predstavlja skupno letno stopnjo rasti 3,35 % v obdobju od 2011 do 2040. 



Obdobje Letna rast 

2011-2020 2,83 

2020-2030 2,14 

2030-2040 1,79 

2011-2040 2,23 

STATISTIKA AERODROM LJUBLJANA OSNOVNI TREND 

Leto Premiki 

2015 52.276 

2020 59.710 

2030 73.755 

2040 88.038 

100.000 

90.000 

80.000 

70.000 

60.000 

50.000 

40.000 

30.000 

20.000 

10.000 

0 

2001 2010 2020 2030 2040 

Premiki letal 

Glede na predvidene potnike je pričakovati, da bo po upadu, ki ga je povzročila kriza, še 

naprej naraščalo tudi število premikov letal na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. 

• Po izračunih bi moralo število premikov leta 2020 znašati skoraj 60.000, leta 2040 

pa 88.000. 

• To povečanje predstavlja skupno letno stopnjo rasti 2,23 % v obdobju od 2011 do 

2040. 

Tovor 

Tovorni promet na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana se bo razvijal pozitivno vse do leta 

2040. Ta napoved temelji na študiji izvedljivosti »Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana kot 

logistični center« iz leta 2007, ki je pokazala, da bo glavni razlog pozitivne rasti v naslednjih 

letih gradnja multimodalnega logističnega centra in terminala z železniško povezavo. S 

takšno infrastrukturo postane letališče privlačnejše za odpremo tovora. 

• Pričakovati je, da bo obseg zračnega tovornega prometa s skoraj 10.000 ton leta 

2008 narasel na več kot 60.000 ton; in 

• kamionski tovor bi se moral do leta 2040 povečati s 7.200 na več kot 100.000 ton.

Tovor v tonah 

120.000,00 

100.000,00 

80.000,00 

60.000,00 

40.000,00 

20.000,00 

0,00 

2001 2010 2020 2030 2040 



Zračni tovorni promet skupaj Kamionski tovorni promet skupaj 

Profili vzorčnega dne in najbolj obremenjene ure 

»Profil vzorčnega dne« je ključna sestavina za prepoznavanje zahtev letališča v prihodnosti 

in najbolj upoštevana za namene načrtovanja. Na podlagi izračunov letnih napovedi in 

obstoječih voznih redov letal je bilo mogoče predvideti nove vozne rede letal in napovedati 

kazalnike najbolj obremenjenih ur za premike potnikov in letal v 5-letnih intervalih. 

• Analiza najbolj obremenjenih ur kaže, da bo letališki terminal za ustrezno obratovanje 

leta 2030 zahteval zmogljivosti za približno 1.770 potnikov (obstoječe zmogljivosti 

so za 725 potnikov). 

• Najbolj obremenjene ure za premike na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana se 

nanašajo na število potnikov in tudi na zmogljivost obratujočega letala. 

• Kombinirani premiki letal v najbolj obremenjenih urah govorijo o obsegu 25 premikov 

v zračnem prometu leta 2030. 

19

20 

800 

700 

600 

500 

400 

300 

200 

100 

0 

20 

18 

16 

14 

12 

10 

8 

6 

4 

2 

0 

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 

23 

Potniki skupaj Potniki v prihodu Potniki v odhodu Premiki skupaj Premiki v prihodu Pemiki v odhodu 

Slika 9: Profil vzorčnega dne potniškega prometa LJU 2008 


Slika 10: Vzorčni dan premikov letal LJU 2008 

Vir: HTA, Symbios

Napovedi najgostejšega prometa 

Tabela prikazuje letne napovedi v številkah in natančne rezultate voznih redov vzorčnega dne 

do leta 2030 za značilen gost promet nekega avgustovskega dne. Kot vidite, so za leto 2040 

predvideni visoki obeti, in sicer samo na podlagi zahtevanih podatkov o urah najgostejšega 

prometa. 

Scenariji predvidenega prometa 

Na podlagi napovedi osnovnih trendov sta se upoštevala dva različna razvojna scenarija, ki 

upoštevata različne razvojne možnosti na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. 

Pozitiven scenarij upošteva obstoječi zaostali nizkocenovni sektor na letališču, in je zato 

izračunal pričakovane učinke na splošno močnejše rasti nizkocenovnega segmenta na 

letališču. Zaradi močnejše rasti nizkocenovnih operacij se bodo povprečne voznine znižale 

in domneva se, da se bo potovanje z letali močno povečalo na skoraj 4,8 milijona potnikov; 

predvideva se, da bo leta 2040 že 91.000 premikov. 

Negativni scenarij upošteva možnost večje krize in upad prometa z vsemi pričakovanimi 

učinki na gibanje prometa na letališču. Tako bi Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana izgubilo 

več kot 400.000 potnikov (-10,0%) v primerjavi z napovedjo osnovnih trendov leta 2040 

in po izračunih bi imelo leta 2040 3,7 milijona potnikov. Novi letalski prevozniki bodo 

prevzeli samo dobičkonosne linije in LJU morda ne bo njihovo središče, ampak se bodo 

raje osredotočili na direktne povezave. Ukinjene povezave z manjšimi letališči – predvsem 

v državah nekdanje Jugoslavije – bodo prekosili pogostejši leti in vse večje zmogljivosti na 

večjih evropskih linijah ter nizkocenovni prevozniki, ki vstopajo na slovenski trg, saj izkoriščajo 

nenadni vakuum na trgu. Del izgube bodo izravnali tudi močnejša rast na donosnih linijah, 

mestne linije nizkocenovnih prevoznikov in turistične linije. 

21

22 

Napoved Napoved Napoved Napoved Napoved 

Kazalec 2008 2010 2015 2020 2025 2030 2040 

Letna napoved LetaLišče LjubLjana 

POtNiKi SKuPAJ 1,673.055 1,470.000 1,909.860 2,330.848 2,750.534 3,191.805 4,155.313 

o&d potniki 1,517.180 1,316.329 1,631.627 2,005.960 2,384.695 2,787.632 3,682.131 

transferni potniki 145.013 144.244 266.254 310.616 349.401 385.556 450.100 

komerciaLni potniki 1,662.193 1,460.573 1,897.881 2,316.576 2,734.096 3,173.188 4,132.231 

komerciaLni potniki schengen 842.374 730.590 956.532 1,395.505 1,705.802 2,051.149 2,763.636 

komerciaLni potniki non-schengen 819.819 729.983 941.349 921.071 1,028.294 1,122.039 1,368.595 

nekomerciaLni potniki 10.862 9.427 11.979 14.272 16.438 18.617 23.082 

PReMiKi SKuPAJ 47.945 44.057 52.276 59.710 66.733 73.755 88.038 

komerciaLni potniški premiki 31.876 30.241 34.377 40.464 46.111 51.734 63.163 

komerciaLni premiki schengen 19.377 18.997 21.847 28.600 33.629 37.843 46.342 

komerciaLni premiki non-schengen 12.499 11.244 12.530 11.864 12.482 13.891 16.820 

cargo premiki 3.559 2.945 3.348 3.656 3.899 4.102 4.402 

komerciaLni premiki 35.435 33.186 37.725 44.120 50.010 55.836 67.564 

nekomerciaLni premiki 12.510 10.871 14.551 15.590 16.723 17.919 20.474 

Slika 11: Scenarij predvidenih potnikov 

Vir: HTA, Symbios

6.000.000 

5.000.000 

4.000.000 

3.000.000 

2.000.000 

1.000.000 

0 

2001 2010 2020 2030 2040 

Statistika Aerodrom 

Ljubljana 

Slika 11: Kazalniki najgostejšega prometa 


Osnovni 

trend 

Optimističen 

scenarij 

Pesimističen 

scenarij 

Predvideno povpraševanje – operativne zahteve v prihodnosti 

Operativne zahteve LJU v prihodnosti prvotno izhajajo iz zgoraj opisanih napovedi prometa 

in prometnih konic. Poleg tega upoštevajo tudi raven storitev in mednarodne standarde, še 

posebno raven storitev IATA Service level C. 

Zahteve za vzletno-pristajalne steze 

Premiki 2015 2025 2040 

število potnikov letno (v milijonih) 1,91 2,75 4,16 

število premikov letno (v tisočih) 52,3 66,7 88 

premiki v vzorčni uri (obe smeri) 16 23 31 

Kontrola zračnega prometa Slovenije pravi, da določene okoliščine omejujejo trenutno 

zmogljivost vzletno-pristajalne steze na 25 premikov na uro. Vendar pa so za večjo 

zmogljivost pristajalne steze potrebne naslednje spremembe: 

• gradnja hitre izhodne vozne steze (RET) na optimalni lokaciji in vključitev voznih stez 

za letala tipa C, kjer je to primerno 

• namestitev radarskega sistema na tleh; in 

• gradnja novega stolpa ATC na novi in veliko boljši lokaciji. 

Vzletno-pristajalna steza lahko zlahka poskrbi za pričakovani dolgoročni promet. 

23

24 

Zahteve za parkirne pozicije letal 

Ploščad za potnike 

Število parkirnih pozicij za letala je določeno na podlagi vzorčnih dnevnih voznih redov, da 

zagotovi število nočnih parkirišč, potrebnih za vzorčni dan. 

Ploščad za splošna/poslovna letala 

Povpraševanje po parkiriščih za letala je za splošna/poslovna letala na splošno večje kot za 

redne potniške lete, saj poslovna reaktivna letala ne letijo tako pogosto. 

Parkirne pozicije 2015 2025 2040 

tip b 13 12 4 

tip c 7 10 22 

tip e 1 1 3 

dolgoročno in nepredvideno npr. nočno parkiranje itn. 

tip b 3 3 1 

tip c 2 2 5 

tip e - - 1 

skupaj 26 28 36 

Vzdrževanje 

Pred vsako parkirno pozicijo v hangarju mora biti ena parkirna pozicija na ploščadi na 

prostem za lažje vzdrževanje in testiranja. 

Prevoz tovora 

Število parkirnih pozicij je izračunano na podlagi vzorčnega dnevnega voznega reda do leta 

2030. Za leto 2040 je pripravljena samo ocena.

Potniški terminal - terminal 2 

Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana je ocena trenutnih zmogljivosti terminala pokazala, 

da obstoječi potniški terminal deluje na robu svojih zmogljivosti ter da zaradi omejenega 

prostora in same enote ne more zadostiti obravnavi potnikov v prihodnosti. 

Letališče v bližnji prihodnosti že načrtuje razvoj novega terminala. Nov terminal bo stal 

zraven obstoječega. Tisti deli obstoječega terminala, ki mejijo na vzletni in pristajalni del 

letališča, se bodo razširili v nov terminal. Načrti za izgradnjo novega terminala so že v 

napredni fazi in upoštevani v glavnem načrtu. Načrti so že revidirani v smislu funkcionalnosti 

in velikosti. Terminal 2 bo nov procesor z vsemi funkcionalnimi zmogljivostmi, potrebnimi za 

obravnavo potnikov. 

Nov terminal bo predvidoma odprt leta 2014. Dodana skupna bruto površina tlorisa znaša 

31.175 m2. Približno 5.100 m2 obstoječega terminala se bo še naprej uporabljalo za 

potrebe potniškega terminala. Leta 2010 bo skupno na voljo 36.275 m2. 

Najbolj funkcionalni deli načrtovanega terminala bodo dolgoročno zadoščali do leta 2040. 

Samo nekaj funkcionalnih delov, zlasti tistega za prtljago, je treba razširiti do leta 2040. 

Glavni načrt priporoča modularno razširitev terminala leta 2030. 

Potniški terminal – funkcionalne zahteve 

Analiza glavnega načrta kaže, da ima LJU s priključitvijo Terminala 2 k obstoječemu 

potniškemu terminalu dovolj prostora, da zadosti vse večjim zahtevam letališke infrastrukture, 

z izjemo nekaj manjših predelov. Ti predeli so tudi del glavnega načrta in v načrtu so že 

ustrezne razširitve. Druga ključna odkritja te revizije vključujejo: 

• zmogljivost Terminala 2 na splošno zadošča do leta 2030; 

• nekatere predele ali enote je treba v prihodnje nadgraditi; 

• odhodni del je treba povečati leta 2040; 

• v novem terminalu je treba namestiti naprave za samostojno prijavo na let; 

• dolgoročno je treba namestiti dodatne zaslone s prikazanimi odhodi in kontrolne 

točke za kontrolo potnih listov ob odhodu/transferju; 

• leta 2040 bo potreben še en izhod za potnike znotraj schengenskega območja (za 

potnike zunaj schengenskega območja so potrebni 3, na voljo so 4); 

• leta 2040 bo potrebna še ena kontrolna enota za transferje; 

• Od leta 2025 ne bo več dovolj kontrolnih točk za kontrolo potnih listov ob prihodu; 

• potrebni so dodatni tekoči trakovi za prtljago; 

• leta 2040 je treba povečati carinski del na prihodih. 

25

26 

Širitev T2 

TERMINAL 2 - PRITLIČJE 

Širitev T2 

TERMINAL 2 - PRVO NADSTROPJE 

T2 

T2 

T1 

T1 

Zahteve za prihodnost - pregled 

Podobno so bili ocenjeni vsi funkcionalni deli letališča. Ta ocena je ugotovila zmožnost 

letališča, da zadosti prihodnjim zahtevam do lastne infrastrukture na podlagi kazalnikov 

predvidenega prometa in prometnih konic. V glavni načrt so vključene potrebne razširitve in/ 

ali olajšave, da se zagotovi ustreznost letališča za vzdrževanje visoke ravni njegovih storitev. 

Nekatera ključna odkritja, ki jih osvetljuje ta revizija, vključujejo: 

Komercialni del potniškega terminala 

• Skupni komercialni del, ki je v načrtu za nov Terminal 2, bo zadoščal tudi po letu 2030. 

• Nekaj komercialnih delov, kot so prostor VIP, konferenčni prostori in trgovine, so 

lahko v obstoječem Terminalu 1. 

Parkirišča za avtomobile 

• Obstoječa skupna javna parkirišča bodo zadoščala do leta 2012. 

• Če se bo obstoječa večnadstropna parkirna hiša koristila samo kot kratkoročno javno 

parkirišče, bodo trenutne zmogljivosti zadoščale do leta 2030. 

• Aeropolis (letališki poslovni park, ki je že v načrtu) bo zahteval dodatna parkirišča za 

osebje. 

• Domneva se, da se bodo zahteve po parkiriščih za osebje od leta 2030 naprej 

zmanjšale zaradi vzpostavljene železniške povezave.

• Če upoštevamo obstoječi operativni koncept, bodo agencije za najem vozil in taksi 

družbe potrebovale dodatna parkirna mesta v večnadstropni parkirni hiši. 

• Zaradi povpraševanja po javnih avtobusnih prevozih in parkirnih mestih za avtobuse v 

prihodnosti moramo razmisliti o premestitvi ali razdelitvi obstoječega parkirišča za avtobuse. 

Aeropolis – poslovni park zunaj letališča 

• Po številnih sestankih z različnimi krajevnimi strokovnjaki lahko domnevamo, da 

se na območju Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana kaže določena potreba po več 

gradbenih projektih zunaj letališča. 

• Uspešno koriščenje zmogljivosti poslovnega centra je močno odvisno od tržnih pobud. 

• Do leta 2015 bi lahko imeli hotel v kategoriji od štiri do štiri ali več zvezdic z začetno 

kapaciteto 120 sob. 

• V poznejši fazi bi povpraševanje trga lahko zadovoljil hotel z dvema do tremi 

zvezdicami s kapaciteto 100 sob. 

• Lahko bi odprli outlet trgovino, supermarket, in sicer v dveh fazah, začenši s 1.000 

m2 prodajnega prostora, ki bi ga lahko razširili na 1.720 m2. 

• Logistični center vključuje brezcarinsko skladišče in več drugih skladišč, ki so lahko 

zasedeni neodvisno eden od drugega. 

• Podrobneje na 33. strani. 

tovorne zmogljivosti, hangarji in podporna oprema na tleh 

• Ustrezen razvoj tovornega terminala Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana bi potreboval 

lokacijo z možnostjo ustrezne širitve . 

• Tovorni center bi upravljale tretje stranke in najboljša lokacija zanj bi bila v bližini 

tovornega terminala Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. 

• Po besedah Adrie Airways je potreben dodaten hangar za letala tipa C in dolgoročno 

hangar za letala tipa E. 

• Za hrambo podporne opreme na tleh bo zagotovljena še ena enota za dodatnega 

upravitelja podporne opreme na tleh. 

• Načrtovano zemljišče za podporno opremo na tleh prikazuje celotno območje za to, 

vključno z zgradbo. 

Sekundarne zmogljivosti letališča 

• Razširitev enote za oskrbo med letom zahteva premestitev celotne enote. 

• Pričakovano povpraševanje upravnega osebja letališča po pisarniških prostorih ne 

kaže potrebe po novi stavbi. 

• Stopnje rasti za prostore Splošnega letalstva določajo povprečne stopnje rasti BDP; 

le Solinair in LinxAir sta postavila določene zahteve za leto 2015. 

• Solinair zahteva hangar za vzdrževanje letal. 

• Center za Splošno letalstvo bo večji in premaknjen na nadomestno lokacijo, ki bo 

omogočala nadaljnjo širitev. 

27

28 

5 

Makroekonomske 

koristi za Ljubljano 

in okolico 

Splošno 

Že od samega začetka obstaja jasna in dokazana povezava med regionalnim ali nacionalnim 

gospodarskim razvojem in povpraševanjem po mobilnosti. Transport ima koristi od 

regionalnega razvoja industrije, toda vzporedno s tem je tudi temeljni katalizator, ki zagotavlja, 

da se gospodarska rast lahko doseže in vzdržuje. 

Potreba 

po mobilnosti 

Katalitični učinki 

Katalitični učinki 

Gospodarska 

rast 

Mobilnost je dandanes skupna osnova za inovativno, vztrajno in svetovno gospodarsko 

rast. Zato je priložnost za transport blaga, ljudi in informacij v čim krajšem času temeljna 

lokacijska prednost na svetovnem konkurenčnem trgu. Za vsako državo ali regijo je vse večji 

izziv, kako dohitevati vse večje povpraševanje po mobilnosti. 

30 

25 

20 

15 

10 

5 

tisoč km/leto 

0 

2000 2010 2020 2030 2040 2050 

OEDC Severna Amerika Vzhodna Evropa Kitajska Indija 

OECD Pacifik Nekdanja Sovjetska zveza Preostala Azija Afrika 

OECD Evropa Latinska Amerika Bližnji Vzhod 

Slika 13: Regionalna rast v transakcijah na osebo 

Vir: World Business Council for Sustainable Development

Metodologija 

Ekonomska ocena koristi Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana za mesto Ljubljana in za 

osrednjeslovensko regijo temelji na študiji o makroekonomskih učinkih. 

Kot prikazuje slika (desno), lahko oceno učinka razdelimo na dve večji kategoriji učinkov. Prva 

kategorija je predvsem posledica proizvodnje zračnih prevoznih sredstev, druga kategorija 

pa se osredotoča na učinke, ki so posledica njihove uporabe. 

ugotovitve 

Da bi določili osnovo za izenačenje gospodarskih koristi in morebitno škodo, ki bi bila 

posledica prihodnjega razvoja Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, to poročilo poudarja 

največje gospodarske koristi za mesto Ljubljana in osrednjeslovensko regijo, ki jih lahko 

pripišemo prihodnjemu razvoju Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. 

Ključni kazalniki za gospodarske potrebe letališča za lokalno regijo so razdeljeni na 

neposredne, posredne, posledične in katalizirane učinke, ki jih odraža povečanje: 

• zaposlovanja , 

• dohodkov, 

• kupne moči regije in 

• neto dodane vrednosti regije. 

Letalski prevoz 

Učinki, ki so posledica 

uporabe (proizvodnje) 

letalskega prevoza 

Neposredni, posredni, 

katalizirani učinki 

Neposredni Na kraju 

učinki zunaj 

lokacije 

Kupna moč 

neposredno 

in posredno 

Posredni 

učinki 

zaposlenih 

Katalizirani 

učinki 

Gospodarski dejavnik Dejavnik lokacije 

Inducirani 

učinki 

Učinki zaposlovanja, dohodka in neto dodane vrednosti 

29

30 

Poleg tega je dokazano, da so zgoraj našteti kazalniki neposredno povezani s povečanjem 

prometa v prihodnosti (potnikov in tovora) na tem letališču. Čim večje bodo stopnje rasti 

prometa, tem večje bodo torej vsesplošne gospodarske koristi Letališča Jožeta Pučnika 

Ljubljana. 

Na podlagi stopnje rasti prometa v prihodnosti v višini 4 % (letna rast) lahko sklepamo, 

da bo letališče v naslednjih dveh desetletjih več kot podvojilo svoj učinek na zaposlovanje 

v regiji. Leta 2030 se bo zaradi vsesplošnega razvoja Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana 

odprlo več kot 4.500 neposrednih in 5.079 posrednih/posledičnih delovnih mest. Zato teh 

9.500 posledičnih zaposlenih še bolj krepi regionalno gospodarstvo, saj bo njihov dohodek 

leta 2030 skupno znašal več kot 50 milijonov EUR (neposredni dohodek) in 60 milijonov 

EUR (posredni dohodek). V realnem smislu in na podlagi plač iz leta 2008 bo letališče torej 

aktivno ustvarilo dodatno kupno moč regije v višini 115 milijonov EUR (2030). 

Makroekonomski učinki letališča LJu 2008 2030 

Neposredni učinek na zaposlovanje 2,000 4,514 

Posredni/posledični učinek na zaposlovanje 2,200 5,079 

Skupni učinek na zaposlovanje 4.200 9,593 

Neposredni učinek na dohodek 1,2 [mio EUR] 24.3 54.9 

Posredni/posledični učinek na dohodek 1,2 [mio EUR] 26.3 60.7 

Skupni učinek na dohodek 1,2 [mio EUR] 50.6 115.7 

Neposredni učinek na neto dodano vrednost 1,3 [mio EUR] 91.8 207.3 

Posredni/posledični učinek na neto 

dodano vrednost 1,3 [mio EUR] 

101.0 233.3 

Skupni učinek na neto dodano vrednost 1,3 [mio EUR] 192.9 440.6 

Delež bruto domačega proizvoda 

osrednjeslovenske regije 

1 realno 

2 na podlagi plač iz leta 2008 

3 na podlagi produktivnosti dela iz leta 2008 

1.5% -

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana trenutno ustvarja neto dodano vrednost v višini 192,9 

milijona EUR (2008), ki se bo zaradi večjega prometa v prihodnosti še povečala na 

440 milijonov EUR leta 2030. Letališče že zdaj ustvari približno 1,5 % skupnega BDP v 

osrednjeslovenski regiji, zato je njegova potencialna rast v prihodnosti bistvenega pomena 

za regionalno in nacionalno gospodarstvo. 

Letališče poleg teh denarno gospodarskih koristi aktivno prispeva k vse večji privlačnosti 

te regije kot nacionalne in mednarodne poslovne lokacije, ki prinaša vsesplošen regionalni 

gospodarski razvoj. 

Čeprav so širše izvedene koristi Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, kot so: 

• nižji stroški trgovinskega pretoka, 

• višji lokacijski faktor in 

• hitri premiki potnikov in blaga, 

manj oprijemljive, so za Slovenijo enako pomembne kot neposredne, posredne in posledične 

gospodarske koristi. 

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, ki predstavlja mednarodna vrata Slovenije za zračni 

promet, zato: 

• aktivno prispeva k lažjemu razvoju nacionalne trgovine, 

• je nujno potrebno za razvoj turizma, ki prihaja v Slovenijo, in iz Slovenije; in 

• je ključni katalizator za večjo produktivnost v državi. 

Zato je približno 20 let po osamosvojitvi Slovenije skupni prispevek Letališča Jožeta Pučnika 

Ljubljana k varovanju delovnih mest in vztrajnemu razvoju nacionalne neto dodane vrednosti 

eden največjih stebrov obstoječe družbene, gospodarske in kulturne blaginje Slovenije. 

Na podoben način letališče dandanes predstavlja mednarodna vrata Slovenije in daje vsem 

Slovencem možnost, da do popolnosti užijejo svojo svobodo gibanja. 

Za nadaljnji razvoj transportne strategije Slovenije in za povezavo nacionalnega transportnega 

sistema z omrežjem Trans European Transport Network je torej nujno, da se oceni potreba 

po nadaljnjem razvoju Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, vključno z njegovo železniško 

povezavo, in da se oceni morebitna gospodarska in socialna škoda, ki je lahko posledica 

pomanjkanja zmogljivosti v prihodnosti. 

Jasna nacionalna razvojna strategija se lahko določi le na podlagi primerjave gospodarskih 

in družbenih koristi Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana za morebitno okoljsko in družbeno 

škodo. 

31

32 

6Načrtovanje 

rabe zemljišč 

Potreba po kupovanju zemljišč 

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana je glavno letališče nacionalnega pomena za Slovenijo. 

Kot letališče predstavlja strateško nacionalno sredstvo in je socialno-ekonomski katalizator 

za razvoj države. 

Za namene bodočega načrtovanja je prav tako pomembno priznati, da je vztrajno ohranjanje 

tega zemljišča daleč bolj gospodarno in vsekakor manj težavno kot kakršna koli nujna 

potreba v prihodnosti po izgradnji novega letališča na neobdelanem zemljišču. 

Koncept rabe zemljišč 

Kupovanje zemljišč v prihodnosti je mogoče samo, če obstaja jasen in soglasen dogovor 

o končni rabi vsakega posameznega dela letališkega zemljišča. V skladu s tem je kot prvi 

korak in v tesnem sodelovanju z upravo letališča zasnovan naslednji koncept rabe zemljišč, 

da bi določili trenutno in prihodnjo rabo letališkega zemljišča. 

1. 

Območje 

namenjeno 

za poslovno 

in trgovsko 

dejavnost na 

javnem delu 

letališča 

2. 

Območje za vzdrževanje 

in letališko operativno dejavnost 

3. 

Območje za 

oskrbo tovora 

in splošno 

letalstvo 

Koristi razvoja dolgoročne strategije delitve zemljišča so: 

• organizirati letališko območje z namensko dodelitvijo določenih predelov, 

• zagotoviti, da se posamezni deli letališča lahko po potrebi in v skladu s vsakokratnimi 

posebnimi zahtevami razširijo, 

• zagotoviti, da bo vsaka takšna širitev čim manj ovirala obratovanje letališča, 

• zagotoviti širši skupnosti, delničarjem in letališki družbi pomembno komunikacijsko 

orodje, 

• varne naložbe in razvoj, 

• zagotoviti, da razvoj poteka strukturirano, varno in gospodarno.

Nadzorovano letališko območje 

Območje za tovor in logistiko 

Poslovno in trgovsko območje 

Območje za multimodalni logistični center 

Območje za tehniko in vzdrževanje 

Območje za golf igrišče 

Občinska poslovna cona 

Območje za potniški terminal 

Rezervno območje 

Območje za parkirišča 

Območje za splošno letalstvo 

Vojaško območje 

Območje za sekundarni razvoj 

33

34 

7Glavni načrt 

letališča LJU 

Obstoječe stanje 

Vzletno-pristajalna steza: 

Mere: 3300 m x 45 m + 7,5 m, varnostni pas na obeh straneh, asfaltna prevleka (v prenovi), 

PCN 110, obračališča, 4E . 

Vozne steze: 

Učinkovit sistem za sedanje povpraševanje, z vzporedno vozno stezo in več povezovalnimi 

voznimi stezami do vzletno-pristajalnih stez in ploščadi. 

Ploščadi: 

Glavna ploščad (19+5 novih standardnih parkirišč), vzdrževalna ploščad, ploščad splošnega 

letalstva, zadostujejo sedanjemu povpraševanju. 

Navigacijska sredstva: 

Opremljeno z vizualnimi in radijskimi navigacijskimi sredstvi v skladu z ICAO (ILS31 CAT IIIb, 

oznake, znaki, luči, DVOR, NDB, DME). 

Opis glavnega načrta Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana 

Namen glavnega načrta je, ob upoštevanju skladnosti s prijavljenimi cilji tega projekta in za 

ohranjanje eksistencialnih možnosti letališča, doseči naslednje cilje: 

• glavni načrt je pripravljen tako, da bo zadostil vsem prihodnjim zahtevam, kot je 

opisano v razdelku 2 tega dokumenta, 

• če bi se v prihodnje pokazala potreba, so za možnost povečanja zmogljivosti vzletnopristajalnih 

stez pripravljeni ukrepi za sprejemanje in izkoriščanje hitrih izvoznih 

voznih stez (RET). Ukrepi obsegajo povečanje globine ploščadi in zagotovitev voznih 

stez za letala tipa C, kadar koli je mogoče, da se pri vožnji po vozni stezi omogoči 

zavijanje, 

• ugotoviti potrebo po preselitvi vojaškega/policijskega območja, da se odprejo 

možnosti za prihodnjo rast in ohraniti skladnost s smotrnim civilnim in komercialnim 

obratovanjem letališča,

• upoštevati vse vplive na okolje, ki so posledica širjenja letališča v predvidenem 

časovnem okviru, 

• pri racionalizaciji zahtev po naložbah v dolgoročna sredstva v glavnem načrtu se 

obstoječa sredstva ohranijo in uporabijo v največji možni meri, 

• za najboljšo uporabo zemljišča na območju celotnega letališča z logično razdelitvijo 

različnih funkcionalnih/operativnih elementov (npr. obravnava potnikov in tovora, 

popravilo in vzdrževanje letal, splošne letalske in letališke tehnične funkcije) na 

območja (povezovanje v skupine ali centralizacija). 

Razvojne možnosti so predstavljene v letih 2015, 2025 in 2040 in so posledica dogodkov, 

ki naj bi se zgodili v časovnem razponu glavnega načrta. Navedeni dogodki so opisani v 

spodnjem grafu: 

2010 

2014 

2025 

2030 

2040 

Začetna faza glavnega načrta 

Nov terminal T2 začne z delovanjem, 

T1 se začne uporabljati za alternativne dejavnosti 

Vojaško in policijsko območje 

se začne uporabljati za civilno letalstvo 

Predvidena vpeljava železnice na letališče 

Zaključna faza glavnega načrta 

35

36 

ZASNOVA RAZVOJA LetALiščA (2015) 

Projekt: Glavni načrt letališča Ljubljana 

Naslov risbe: Razvojna faza glavnega načrta leta 2015 

Št. risbe: 06 

Sprememba risbe: 00 

Vrsta risbe: Situacija 

Datum: 12. marec 2010 

Merilo 1:10.000 

Datoteka: LJU - MASTER PLAN DEVELOPMENT PHASES 2015 

Pripravil(i): DS 

Legenda: 

Asfaltirane površine 

na nadzorovanem 

delu letališča 

Na novo asfaltirane 

površine na nadzorovanem 


Obstoječe ceste 

Letališke zgradbe 

Nove letališke zgradbe 

Nove ceste 

Letališka infrastruktura/objekti 

1. Potniški terminal 2 


3. Parkirna hiša 

4. Uprava letališča (Poslovna stavba 1) 

5. Poslovna stavba 2 


7. Poslovno središče 

8. Prodajalne 

9. Center za vodenje in kontrolo zračnega 

prometa 

10. Postaja mejne policije 

11. Hotel s štirimi zvezdicami 

12. Objekt za tehnična sredstva 

Potniški terminal 

Zelene (nepozidane/ 

nezasedene) površine 

Železnica 

13. Poslovna stavba 3 (Prej objekt “Catering”) 

14. Skladišče 

15. Dostop javni del letališča/nadzorovani 

del letališča 

16. Objekt gasilske službe/Vzdrževalne službe 

17. Vzdrževanje vozil 

18. Hangar Adrie Airways 


20. Velika letališka vozila 



23. Električna transformatorska postaja 


25. Bivši prostori Linxaira 

26. Hangar Solinair 

Letališče 

Multimodalno 

logistično središče 

Ograja letališča 

27. Center splošnega letalstva 


29. Zgradba Adrie Airways 

30. Skladišče goriva 

31. Bivša zgradba DHL 

32. Objekt “Catering” 

33. Vodno črpališče 

34. Kanalizacijsko črpališče 

35. Logistično središče 

36. Letališki tovorni (cargo) center 

37. Cargo center drugih strank 

38. Splošno letalstvo - GIO 

39. Linxair 

40. Preizkuševališče letalskih motorjev 

Glavni načrt mednarodnega letališča Ljubljana 

Razvojna faza leta 2015 

NAROČNIK: Aerodrom Ljubljana, d.d. Zg. Brnik 130a 

SI-4210 Brnik-Aerodrom • Slovenia 

IZDELOVALEC: HOCHTIEF AirPort GmbH 

Alfredstr. 236 • 45133 Essen • Germany








Merilo 1:10.000 



Legenda: 










Nove ceste 









8. Prodajalne 

9. Center za vodenje in kontrolo zračenga 

prometa 




13. Poslovna stavba 3 (Prej objekt “Catering”) 





Železnica 












25. Bivši prostori Linxaira 






Letališče 

Multimodalno 



31. Brezcarinsko skladišče 





36. Letališki tovorni (cargo) terminal 



39. Linxair 

40. Preizkuševališče letalskih motorjev/ 

Izolirani položaj za parkiranje letal 

41. Hotel s tremi zvezdicami 

42. Novi kontrolni stolp 






Alfredstr. 236 • 45133 Essen • Germany 

37

38 








Merilo 1:10.000 



Legenda: 
















8. Prodajalne 

9. Center za vodenje in kontrolo zračnega 

prometa 




13. Poslovna stavba 3 (prej objekt “Catering”) 



Nove ceste 












25. Bivše območje za vojsko in policijo 

26. Objekt Solinair 







Železnica 

Letališče 

Multimodalno 




31. Brezcarinsko skladišče 





36. Letališki tovorni (cargo) terminal 



39. Linxair 

40. Preizkuševališče letalskih motorjev/ 

Izolirani položaj za parkiranje letal 

41. Hotel s tremi zvezdicami 

42. Novi kontrolni stolp 






Alfredstr. 236 • 45133 Essen • Germany

8Glavni deli glavnega 

načrta Letališča Jožeta 

Pučnika Ljubljana 

Vzletno-pristajalna steza 

• V obdobju načrtovanja obstoječa vzletno-pristajalna steza zadostuje za obvladovanje 

prometa, ki v konicah doseže do 35 premikov letal na uro. 

Ploščad 

• Razširitev potniške ploščadi proti severozahodu. 

• Razširitev vzdrževalne ploščadi ob vzdrževalnih hangarjih. 

• Razvoj nove tovorne ploščadi južno od vojaškega in policijskega območja. 

• Razvoj nove poslovne/splošne letališke ploščadi na jugovzhodnem delu letališča. 

Vozne steze 

• Gradnja nove vozne steze bi morala v tretji fazi izpolnjevati predpise ICAO za tip E. 

• Povezovalna steza med potniško ploščadjo in vzdrževalno ploščadjo. 

• Dodatne povezovalne steze v nove dele ploščadi. 

• Preureditev vozne steze G v hitro izvozno vozno stezo. 

39

40 

potniška ploščad ploščad 

za vzdrževanje 

Širitev glavne letalske ploŠčadi 

prihodnje standardne parkirne pozicije 

prihodnje alternativne parkirne pozicije 

nova vozna steza nova vozna steza s površino za razledenitev 

tovorna 

ploščad 

ploščad 

splošnega 

letalstva

Dovozna cesta 

• Prestavitev glavne ceste v okviru prve faze. 

• Tri nova krožišča za dostop do letališča (načrt zagotovi letališče), 

• prvo krožišče = dostop do terminala (povezava s terminalom). 

• drugo krožišče = dostop do poslovnega območja (povezava s poslovnim območjem). 

• tretje krožišče = dostop do tovornega terminala in območja splošnega letalstva 

(povezava z tovornim terminalom). 

• V tretji fazi bo treba na glavni cesti urediti še po en vozni pas v vsako smer. 

povezava s 

terminalom 

glavna cesta 

povezava s poslovnim 

območjem 

obstoječa cesta 

povezava s tovornim 

terminalom 

Prostor za ustavljanje pred terminalom 

Celotna dolžina novega prostora za ustavljanje pred terminalom je 215 m in vsebuje: 

• postajališča za taksije, za odlaganje in sprejemanje potnikov, neposredno pred terminalom, 

• prostor za obračanje na koncu postajališča, 

• enosmeren vozni pas prek postajališča. 

V tretji fazi bo treba na glavni cesti urediti še po en vozni pas v vsako smer. 

vozni pas za parkirišče 

vozni pas prek postajališča 

obračališče 

parkirišče 

postajališče in vozni pas za avtobuse 

terminal 2 

postajališče 

41

42 

Parkirišča – Območje omejenega gibanja 

• Letališče že načrtuje odprtje novega parkirišča A na prostem leta 2012, ki bo 

vzdrževalnemu območju letališča zagotovilo 600 parkirnih mest za zaposlene. 

• Postopna razširitev parkirišča B družbe Adria Airways (2015, 2021 in 2030) na 

skupno okoli 450 parkirnih mest. 

• Tretje stranke bodo uporabljale obstoječa parkirišča (C) 

• Glavni načrt predvideva ustrezne parkirne zmogljivosti za zaposlene v tovornem 

kompleksu (D) ali središču splošnega letalstva (E). 

• Odprtje prve faze je predvideno v letu 2015 z razširitvijo na skupaj okoli 560 parkirnih 

mest leta 2030. 

Parkirišča – Območje prostega gibanja 

• Obstoječa večnadstropna garažna hiša (A), parkirišče (B) na prostem in parkirišče za 

avtobuse (G) so vključeni v prihodnjo zasnovo parkirišč. 

• Leta 2015 naj bi bila odprta nova večnadstropna garažna hiša (C) s 1680 parkirnimi 

prostori in novim središčem za najem avtomobilov v pritličju. 

• Pričakuje se, da bo prva faza novega parkirišča D na prostem odprta leta 2015 (140 

parkirnih mest), z načrtovano razširitvijo (leta 2021) pa bi parkirišče imelo skupaj 

okoli 500 parkirnih mest. 

• Pričakuje se, da bo novo parkirišče E na prostem odprto leta 2021, razširjeno pa 

leta 2030. 

• Novo parkirišče za avtobuse (H) naj bi bilo odprto leta 2013. 

• Dodatna parkirna mesta so načrtovana v centru Airport City (F).

1. FAZA - 2015 

gio gio 

linxair 

Meja letališkega območja 

Splošno letalstvo 

• Družba Linxair potrebuje nove objekte v prvi fazi. 

• Zaradi potrebe Solinaira po novem vzdrževalnem hangarju, je treba prostore družbe 

GIO preseliti v prvi fazi. 

• V tretji fazi bi se na jugovzhod preselilo središče splošnega letalstva. 

• V fazi 3 je predvidena ponovna uporaba starega središča splošnega letalstva za 

Solinair. 

linxair 

3. FAZA - 2040 

Center splošnega letalstva 

43

44 

trgovina 

• Optimalen položaj trgovine na izhodu proti glavni letališki cesti. 

• Potniki in obiskovalci, ki odhajajo z letališča, bi šli mimo trgovine. 

• Zaposleni na potniškem terminalu ali v tehničnem območju letališča bi lahko šli 

v trgovino peš. 

• Razvoj trgovine je priporočljiv v dveh fazah. Prodajni prostor bi sprva meril okoli 

1000 m2 leta 2015, nato pa bi leta 2023 dobil še 1000 m2 . 

Hotel 

• Izgradnja hotela s 3+ do 4 zvezdicami pred novo večnadstropno garažno hišo, s 

predvidenim odprtjem leta 2015. 

• Pokrita pot do terminala 2 in povezava s parkiriščem omogočata hotelskim gostom 

priročno in hitro povezavo s temi objekti. 

• Načrtovan je bil tudi nizkocenovni hotel, ki bi razširil hotelsko ponudbo na letališču 

(z odprtjem leta 2020), nekoliko dlje od potniškega terminala kakor hotel s 3+ do 4 

zvezdicami. 

trgovina 

nizkocenovni hotel 

parkirišče 

novo več nivojsko 

parkirišče 

pokrita pot

Poslovno središče 

• Ta lokacija po glavni letališki cesti zagotavlja hiter dostop do gorenjske avtoceste. 

• Potniški terminal je dosegljiv peš. 

• Za spodbujanje tržnega povpraševanja je odprtje zgradb A in B načrtovano že leta 

2015 in leta 2017. 

• Zgradbi C in D bi sledili leta 2021 in 2026, zgradba E pa leta 2031. 

45

46 

Logistično središče 

• Priporočljivo je znova določiti namen sedanje DHL-ove zgradbe v novem 

brezcarinskem skladišču. 

• Brezcarinski operater bi leta 2016 oddal polovico DHL-ove zgradbe in leta 2026 celo 

zgradbo. 

• Nasproti novih tovornih objektov je priporočljiva namestitev nadaljnjih velikih skladišč. 

• Odprtje prvega 4.000 m2 velikega skladišča je predvideno že leta 2015. 

tovorni terminal (pod vodstvom Aerodroma Ljubljana) 

• Nepozidana območja zagotavljajo dovolj prostora na območju nadzorovanega in 

javnega dela letališča za storitve pri letalskem prevozu blaga. 

• Gradnja tovornih objektov se začne na robu vojaškega območja. 

Skladišče za duty-free 

Servisna cesta 

Parkirišče javni del Parkirišče za uslužbence 

Od 2015 do 2025 

Od 2026 do 2040 

Ploščad 

Skladišča 

Nove kargo zmogljivosti 

Linxair (2015) 

Parkirišče nadzorovani del GIO (2015)

od 2015 do 2025 

tovorno skladišče 

od 2026 do 2040 

dostop z nadzorovanega dela 

tovorno središče (pod vodstvom tretjih strank) 

• Odprtje prve faze novega tovornega središča se priporoča v začetku leta 2015. 

• V novo središče naj bi se preselili najemniki, kot so DHL, UPS, Kuehne + Nagel ali 

Panalpina. 

47

48 

GSe, vzdrževanje vozil, težka letališka vozila 

• Priporočljivo je, da se na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana razvije centralizirano 

območje za tehnične in vzdrževalne zmogljivosti blizu območja omejenega gibanja. 

• Dostop do območja omejenega gibanja bo zgrajen na mestu, kjer se zdaj nahaja 

tovorni terminal. 

• Na centraliziranem tehničnem območju bo v prihodnje razvita oprema na letališču za 

še enega ponudnika storitev zemeljske oskrbe. 

• Nova postavitev objektov v dolgoročnem razvoju omogoča dovolj prostora za 

namestitev opreme okoli zgradb. 

Vzdrževanje letal 

• Adria Airways načrtuje svoj tretji hangar tipa C poleg obstoječih hangarjev. 

• V prvi fazi do leta 2015 je potreben hangar za Solinair. 

• Dolgoročno se lahko na Adrijinem prostoru razvije še en hangar tipa E 

za Adrio Airways 

gse skladišče 

gse skladišče 

težka letališka vozila 

vzdrževanje dostop z 

nadzorovanega območja 

vozila za vzdrževanje

obstoječa hangarja adrie airways dodatni hangar adrie airways 

Meja, do katere je dovoljena gradnja do leta 2015 

novi hangar adrie airways Hangar solinair 

Hangarji adrie airways 

Hangarja solinair 

49

50 

Gasilci 

• Gasilska postaja se nahaja v središču letališča, neposredno poleg tovornega 

kompleksa. 

• Na splošno je gasilska brigada na letališču usposobljena za reševanje in gašenje 

v skladu s 6. kategorijo po predpisih ICAO. Na zahtevo lahko gasilci izpolnijo tudi 

zahteve 9. kategorije. 

• Gasilska brigada ima trenutno štiri gasilska vozila. 

Gasilska 

postaja 

• V prihodnje bo gasilska brigada nadgrajena na 8. kategorijo. To pomeni, da bodo na 

voljo tri gasilska vozila in oprema za 8. kategorijo. 

• Gasilska postaja na sedanji lokaciji zadostuje, da zavaruje vzletno-pristajalno stezo 

in sosednja območja v primeru letalske nesreče. Nahaja se skoraj v sredini letališča. 

Do praga steze 13 je okoli 1700 m, do praga steze 31 pa okoli 2500 m (po dovoznih 

poteh in vzletno-pristajalni stezi). To je dovolj, da se prag doseže v sprejemljivem 

času. Ta gasilska postaja lahko zavaruje tudi javni del letališča in terminal. 

• Priporoča se, naj v prihodnje gasilska postaja ostane na sedanji lokaciji in se nadgradi 

do 8. kategorije.

Oskrba z energijo 

• Nov priključni kabel z napetostjo 110 kV bo zagotavljal 2x20 MVA. 

• Na letališču bo zgrajena nova razdelilna transformatorska postaja z napetostjo 

110/20 kV (priporočena lokacija je prikazana na sliki). 

• Novi terminal potrebuje preskrbo z električno energijo 3,2 MVA. Potrebe bo pokrila 

transformatorska postaja s tremi transformatorji po 1,2 MVA. Po razširitvi terminala 

leta 2030 bo treba namestiti še en dodatni transformator. 

• Transformatorji se bodo nahajali v novem terminalu ali poleg njega, na primer v »beli 

hiši«. 

Oskrba z vodo 

• V prihodnosti bo potrebna nova vodna črpalna postaja. 

• Nova potniška ploščad, tovorna ploščad in ploščad splošnega letalstva bodo 

opremljene z gasilskimi hidranti. 

• Območje za poslovno središče, hotela in novo parkirišče bodo do leta 2015 povezani 

z vodovodnim sistemom, da se zagotovi infrastruktura. 

Ogrevanje 

• Priporočljivo je, da se v prihodnje ohrani decentralizirano ogrevanje in se ne zgradi 

centralizirano ogrevalno središče. 

• Letališče bo povezano z novim plinovodom, objekti na letališču pa se bodo ogrevali 

na plin. 

• Vse obstoječe načine ogrevanja bo treba preurediti v ogrevanje na plin. 

• Treba je zgraditi glavno plinsko transformatorsko postajo (GTS). 

Kanalizacija 

• V prihodnje se načrtuje povezava letališke kanalizacije z novim vodom na lokalni 

kanalizacijski sistem. 

• Zgrajena bo povezava do obstoječe čistilne naprave, kjer je treba zgraditi črpalno postajo. 

• Zgrajena bo povezava do obstoječe čistilne naprave, kjer je treba zgraditi črpalno postajo. 

• Treba je zgraditi nov kanalizacijski vod od terminalov do obstoječe čistilne naprave in nove 

črpalne postaje. 

51

52 

Površinska voda 

• Skupaj z gradnjo novih ploščadi je treba načrtovati in zgraditi tudi nove zadrževalnike 

(npr. bazene). 

• Na vseh ploščadih je treba namestiti nove separatorje. 

• Na vzhodnem delu letališkega zemljišča bo potreben nov pokrit zadrževalni bazen. 

• V zimskih mesecih je treba sredstva za razledenitev napeljati v center za omejevanje 

onesnaževanja na površinah za razledenitev na potniški ploščadi. 

• Načrt je skladen z zahtevami ljubljanskega letališča. 

Železniška povezava 

Hkrati s pripravo tega glavnega načrta je ločeno svetovalno podjetje pripravilo študijo 

izvedljivosti železniške povezave. Med pripravo projekta glavnega načrta sta se obe projektni 

ekipi srečevali na uskladitvenih sestankih. Posvetovanje je pokazalo, da: 

• bo povezava med letališčem in mestom Ljubljana; 

• bo z glavne proge povezava s potniškim terminalom, 

• bo glavna proga verjetno potekala na severni strani vzletno-pristajalne steze, čeprav 

južna stran ostaja alternativa. 

Alternativa – Povezava z lahkimi tirnimi vozili (modra)

Glavni načrt predpostavlja, da naj bi bilo letališče do leta 2030 povezano na železniški 

sistem (tramvaj ali stranska železniška proga do glavne železniške proge) visoke zmogljivosti 

in zanesljivosti. 

Multimodalno logistično središče 

Multimodalno logistično središče (MLS) se omenja v okviru tega glavnega načrta na podlagi 

predhodne študije, ki jo je za Aerodrom Ljubljana leta 2007 pripravilo podjetje Symbios. MLS 

je za glavni načrt pomembno tudi zato, ker bistveno vpliva na oceno tovornega prometa. 

MLS je v okviru prihodnjih zahtev za tovorne zmogljivosti katalizator rasti, ki prispeva k 

Alternativa – Stranska povezovalna železniška proga (modra) 

bistvenim povečanjem tovornega prometa na ljubljanskem letališču v prihodnosti. V skladu 

s predvidevanjem Symbiosa lahko odsotnost MLS ob letališču ogrozi možnosti ljubljanskega 

letališča za rast tovornega prometa. Ker gre za multimodalni objekt, njegova izgradnja 

sovpada z razvojem predlagane železniške povezave v bližini ljubljanskega letališča. 

ŽELEZNIŠKA POVEZAVA (MODRA) 

MULTIMODALNI LOGISTIČNI CENTER (ZELENA) 

53

Delno že opisan poslovni park (na strani 27) smo poimenovali Aeropolis Ljubljana. 

Ob osrednjem slovenskem letališču bo v naslednjih desetih letih na 80 hektarjih zemljišča 

zraslo pravo mesto. Gre za enega najsmelejših razvojnih projektov nacionalnega pomena na 

strateško pomembnem sečišču V. in X. evropskega prometnega koridorja. 

Projekt Aeropolis združuje vse lastnosti perspektivnega nepremičninskega projekta: 

Strateška lega 

Atraktivna lokacija na sečišču dveh prometnih koridorjev na prehodu med centralno 

in JV Evropo. 

Dostopnost 

Lega ob avtocesti A2, bližina Ljubljane (glavnega mesta) in Luke Koper (pristanišča), samo 

nekaj ur vožnje do velikih poslovnih centrov v sosednjih državah in odlične letalske povezave 

z evropskimi metropolami so optimalno izhodišče za uspešno mednarodno poslovanje.

Sodobna zasnova 

Objekti v Aeropolisu bodo načrtovani po sodobnih principih donosnosti in stroškovne 

učinkovitosti ob upoštevanju kriterijev trajnostnega razvoja. 

Donosnost 

Kombinacija aktualne lokacije in vsebinske zasnove, utemeljene na razvoju storitev, ki jih na 

letališču že danes primanjkuje, zagotavlja rentabilnost investicij ob relativno nizkem tveganju. 

Ilustracija 14: Aeropolis 

Vir: Protim Ržišnik Perc 

Prilagodljvost 

Modularna zasnova objektov omogoča prilagajanje interierjev različnim vsebinskim 

konceptom in tržnim razmeram, investitorjem pa pušča dovolj manevrskega prostora, da 

objekte prilagodijo svojim željam in potrebam. 

Več o Aeropolisu Ljubljana: http://www.aeropolis.si 

55

56 

9Varstvo okolja 

Splošno 

Zvočno onesnaženje 

Hrup letal je seveda eden od glavnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na okolje v bližini letališča. 

Za ljubljansko letališče je bil hrup letal izračunan na podlagi ocene letalskega prometa in v 

skladu z določbami slovenske uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. 

Ocena prometa vsebuje informacije o številu premikov v letalskem prometu (ATM) za leto 

2030. Zbrane so bile še dodatne informacije (npr. o bolj obremenjenih smereh prihoda in 

odhoda) in pripravljene predpostavke (npr. o sestavi letal). Izid je pripravljen z obrisi hrupa v 

različnih časovnih pasovih, ki so prikazani v načrtih 1 – 4 presoje vpliva na okolje. 

Izkazalo se je, da so ustrezne kritične vrednosti za poslovna območja, ki se pojavijo ob 

vzletno-pristajalni stezi, omejene na območje letališča. Teh območij v nobenem primeru ni 

mogoče pozidati. Zato hrup letal ne omejuje načrtovanega razvoja glavnega načrta. Tudi 

obstoječa ali načrtovana stanovanjska območja niso prizadeta zaradi zadevnega hrupa. 

Na jugovzhodni strani ležijo v mejah hrupa samo kmetijska zemljišča ali gozdovi. Tam ni 

zgradb (ne stanovanjskih ne poslovnih), niti niso načrtovane. Nasprotno pa na severozahodni 

strani kritične ravni hrupa v večernem času (od 18.00 do 22.00 ure) vplivajo na del naselja 

Šenčur, kot je prikazano v naslednji preglednici (vrednosti so navedene za mesto, kjer se 

nahaja obstoječa merilna postaja vzhodno od Šenčurja). To je edini del študijskega območja, 

na katerem hrup letal v večji meri vpliva na človeško okolje. 

Na tem območju sta potrebna tako protihrupna izolacija za obstoječe stanovanjske zgradbe 

kot tudi prepoved gradnje novih stanovanjskih zgradb 

Merilna 

postaja 

šenčur 

Izračuni 

2030 

LDeN 

dB(A) 

00 – 24 ure 

LDay 

dB(A) 

06 – 18 ure 

Levening 

dB(A) 

18 – 22 ure 

LNight 

dB(A) 

22 – 06 ure 

63 62 62 46 

Mejne vrednosti 65 65 60 55 

Slika 15: Prihodnje ravni hrupa v Šenčurju 

Vir: Lastni izračuni, uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Priloga 1, preglednica 3)

Onesnaževanje zraka 

Glede emisij v zrak lahko iz napovedi zračnega prometa ugotovimo, da bo število letalskih 

premikov leta 2030 približno 1,5-krat višje od današnjega. Promet na javnem območju bi se 

lahko še bolj povečal zaradi načrtovanih poslovnih, komercialnih in trgovinskih dejavnosti. 

Vendar pa ni na voljo nobenih podatkov, ki bi podajali izčrpno sliko z upoštevanjem vseh virov 

onesnaževanja. Ponavadi so na letališčih najbolj kritična mesta za emisije v zrak vzletnopristajalne 

steze, vozne steze, ploščati in dovozne poti. Območja gibanja na letališču in 

glavna cesta, ki povezuje letališče z avtocesto A2/E61, so nekoliko oddaljena od najbližjih 

stanovanjskih območij. Priporočljivo je začeti izvajati ustrezne študije o prometu v javnem 

delu letališča in o emisijah iz letal ter motornih vozil za potrditev predpostavke, da iz teh virov 

ni pričakovati večjega vpliva. 

Podtalnica 

Trenutno je za onesnaževanje podtalnice kriva zlasti ureja, ki se uporablja za razledenitev. 

Zato je treba kemikalije v uporabi nadomestiti z bolj okolju prijaznim sredstvom. Morebitni 

vpliv načrtovanega razvoja na podtalnico je zlasti posledica obsega novih pozidanih 

površin in odpadne vode iz novih zgradb. Pozidane površine se bodo do leta 2040 z 

okoli 84 ha novih pozidanih površin na območju letališča podvojile. Zato je treba sprejeti 

primerne ukrepe za zbiranje deževnice in zagotavljanje, da se v podtalnico izpušča 

samo neonesnažena deževnica (in se tako ohrani obstoječa raven napajanja podtalnice). 

Onesnažena deževnica se bo zbirala skupaj s kanalizacijo iz zgradb in se bo obdelovala 

v čistilni napravi. 

Opis naravnega okolja na območju, zajetem v študijo, je vzet iz več okoljskih poročil. Slednja 

so se primerjala z rezultati preiskave samega kraja. V bližini ljubljanskega letališča ni 

zaščitenih območij ali zaščitenih vrst. Najpomembnejši habitati so travinje na letališču in 

okoliški gozdovi. Sklepati je mogoče, da v območju, zajetem v študijo, ni večjih prostorskih 

razlikovanj, oziroma da vsaj ni območij, zaradi katerih ne bi bilo mogoče izvesti projektov. 

Zato z okoljskega vidika ni nobenih očitnih ovir za razvoj. 

Rastlinstvo in živalstvo 

Za oceno vpliva na rastlinstvo in živalstvo ter njihove habitate je bilo sedanje stanje rabe 

zemljišč na območju, ki je zajeto v študijo, primerjano z območji načrtovanega razvoja. Izid 

je prikazan na načrtu 5, ki kaže, kje se območja prekrivajo. Naslednja preglednica in slika 

prikazujeta prizadeta območja glede na sedanjo rabo zemljišč in razvojno fazo. Tretjina novih 

pozidanih območij leta 2040 prizadene gozdove, tretjina pa travinje. Zadnja tretjina so že 

pozidana zemljišča, opuščena urbana zemljišča in zemljišča za kmetijsko rabo, ki nimajo 

okoljskega potenciala, ali pa je ta zelo omejen. 

57

58 

Za omejevanje vpliva na prizadete habitate bo sedanja gozdna vegetacija ohranjena v 

največji možni meri. Tisti deli območij razvoja, ki ostajajo odprt prostor, bodo vsebovali 

ostanke sedanjih gozdov ali pa bodo pogozdovani z domorodnimi vrstami dreves ali grmovja. 

Za nadomestitev izgube travinj na območju letališča bodo sedanja polja spremenjena v 

trajne travinje na območjih zunaj letališke ograje. 

Obseg 

zemljišča v ha 

2010 – 

2015 

2016 – 

2025 

2026 – 

2040 

2010 - 

2040 

2010 – 

2040 (%) 

Gozd 12,5 2,5 13,5 29 33,9 

Travinja 11 1 13 25 29,8 

Kmetijsko zemljišče 1 0,5 7,5 9 10,7 

Opuščena/pozidana 

zemljišča 

9 0,5 12 22 25,6 

Skupaj 33,5 4,5 46 84 100 

Slika 16: Prizadeta zemljišča glede na rabo in fazo razvoja 

Ravnanje z odpadki 

Količina odpadkov, nastalih na letališču, se bo povečala zaradi predvidenega števila potnikov 

in načrtovanih poslovnih, komercialnih in trgovinskih dejavnosti. V nasprotju s sedanjim 

stanjem se bo moral torej delež recikliranih odpadkov bistveno povečati. Ločevanje 

odpadkov je nujno za njihovo zmanjševanje in recikliranje. Ločeno zbiranje odpadkov se bo 

opravljalo po občinskih predpisih. S pomočjo obveznega načrta odstranjevanja odpadkov je 

zagotovljeno, da naraščajoča količina odpadkov ne bo povzročila okoljskih težav. 

15,0 

12,0 

9,0 

6,0 

3,0 

0,0 

2010 - 2015 2016 - 2025 2026 - 2040 

Gozd Travinja Opuščena/pozidana zemljišča Kmetijsko zemljišče 

Slika 17: Prizadeta zemljišča glede na rabo in fazo razvoja

Sociološki vidik 

Poleg vpliva hrupa letal, ki je opisan zgoraj, ima razvoj letališča in njegove poslovne 

okolice tudi nadaljnje sociološke vidike. Dodatna neposredna in posredna delovna mesta 

na letališču in zunaj njega bodo ustvarila nove priložnosti za prebivalce sosednjih občin 

za zaposlovanje in poklice poleg kmetijstva in turizma. Potrebe območij v razvoju po 

infrastrukturi lahko povzročijo pozitivne stranske učinke za lokalne prebivalce, npr. boljše 

pogoje na cesti ali večjo izbiro trgovin ali storitev. Priporočilo za načrtovanje rabe zemljišč 

kot ukrep za zmanjševanje hrupa ne posega v obstoječe občinske prostorske načrte (OPN). 

Prepoved novih zgradb bo prizadela samo majhno območje, kar bo občinam omogočilo 

dovolj priložnosti za stanovanjsko, poslovno ali industrijsko gradnjo na drugih območjih. 

Varnost 

Kar zadeva varstvo pred požari, eksplozijami, nesrečami in elektromagnetnim sevanjem, iz 

razvoja glavnega načrta ni mogoče razbrati bistvenih vplivov. Če se upoštevajo vse pravne 

omejitve in priporočila za delovanje v zvezi s preseljeno ali na novo nameščeno opremo, z 

okoljskega vidika niso potrebni posebni ukrepi.

60 

Povzetek 

V naslednji preglednici (naslednji 2 strani) je pregled različnih okoljskih vidikov in predlaganih ukrepov za zmanjševanje možnih vplivov načrtovanega razvoja: 

Okoljski vidik Predlagani ukrep Predlagano leto izvedbe 

1. Hrup letal 

Dodatni obratovalni postopki za zmanjševanje hrupa 

Nadzor hrupa 

Protihrupna zaščita 

2. Emisije v zrak 

Razprava z letalskimi družbami, Direktoratom za civilno letalstvo in Kontrolo 

zračnega prometa o nadaljnjem izboljševanju postopkov za zmanjševanje 

hrupa pri odhodih v smer 31 v večernih urah (18 - 22h) 

Nadaljevanje z obstoječim programom nadzora s štirimi postajami 

in četrtletnimi poročili za javnost 

Priprava študije o nujnosti protihrupne zaščite za načrtovane površine 

preizkušanje letalskih motorjev 

2010 – 2015 

Tekoče, 

2010 – 2040 

V skladu s tehničnim načrtom 

2010 – 2015 

Izčrpna preiskava Priprava napovedi cestnega prometa na javnem delu 2010 – 2015 

Izčrpna preiskava 

Nadgrajena prestavljena cesta 104 

Priprava študije, ki vključuje izračun onesnaženosti zraka zaradi letal, 

cestnih vozil na javnem delu in zgradb 

Uvedba 30 metrov širokega zelenega pasu na obeh straneh ceste, ki bo vseboval 

ostanke obstoječih gozdov ali pogozditev z naravnimi vrstami dreves in grmičevja 

2010 – 2015 


2026 – 2040


3. Podtalnica 

Nadzor ravni onesnaženosti in kakovosti vode Nadaljevanje in razširitev na območja razvoja 

Razledenitev manevrskih površin in ploščadi 

Razledenitev / Postopki proti zamrzovanju letal 

Uvedba alternativnih okolju prijaznih kemikalij 

(na osnovi kalija / natrijevega acetata) namesto uree 

Razledenitev / Postopki proti zamrzovanju letal na posebej zasnovanih 

razledenitvenih površinah s povezavo v sistem odpadnih voda in čistilne naprave 

Fekalni odpadki iz zgradb Povezava v sistem odpadnih voda, ki vodi do čistilne naprave 

Deževnica s pozidanih območij (strehe, ceste, 

parkirišča, zbirna območja na javnem delu in 

nadzorovanem območju, manevrske površine 

in ploščadi ) 

Deževnica s potencialno onesnaženih pozidanih površin 

(npr. skladišče goriva, črpalke, garaže, razledenitvene 

ploščadi, vzdrževalne ploščadi) 

Povezava s sistemom odvodnjavanja, ki vključuje peščene filtre, 

lovilnike olja in zbiralnike za pronicanje vode 

Povezava v sistem odpadnih voda, ki vodi do čistilne naprave 

Bogatenje podtalnice Zbiranje deževnice s streh in tlakovanih površin ter pronicanje v podtalnico 

Tekoče, 

2010 – 2040 

2010 – 2015 

Tekoče, 

2010 – 2040 


2010 – 2040 


2010 – 2040 


2010 – 2040 


2010 – 2040 

61

62 


4. Rastlinstvo in živalstvo ter njun naravni življenjski prostor 

Kompenzacija za izgubo gozdov in travnatih površin 

Ohranjanje obstoječih gozdnih površin z naravnimi vrstami dreves in grmičevja v 

največji možni meri, s preobrazbo polj v bližini letališča v trajne travnate površine 

Zaščita gozdne meje 

Uvedba 30 metrov širokega zelenega pasu na zemljišču ob obstoječih gozdovih, kar 

omogoča blažji prehod 

Postopki načrtovanja, projektiranja in odobritev Izvajanje okoljskega in prostorskega kartiranja, v skladu s predpisanimi zahtevami 

5. Odpadki 

Ločevanje nenevarnih odpadkov 

Nevarni odpadki Oddajanje pooblaščenim zbiralcem 

Koncept upravljanja z odpadki 

6. Sociološki vidiki 

Stanovanjska območja 

Komercialna območja 

Program protihrupne zaščite 

7. Protipožarna varnost, varnost 

pred eksplozijami, nesreče 

Uvedba omrežja zbirnih točk po letališču in na predvidenih razvojnih območjih z 

različnimi smetnjaki 

Priprava in uvedba podrobnega koncepta upravljanja z odpadki za letališče in 

predvidena razvojna območja, ki bo obvezen za vse deležnike na letališču 

Uvedba prepovedi za razvoj stanovanjskih območij (t.j. gradnjo novih stanovanjskih 

zgradb) znotraj meja hrupa L = 60 dB(A) 

Večer 

Uvedba prepovedi razvoja komercialnih območij (t.j. gradnjo novih komercialnih 

zgradb) znotraj meja hrupa L = 65 dB(A) 

Večer 

Uvedba programa protihrupne zaščite (izolacije) za vse obstoječe stanovanjske 

zgradbe znotraj meja hrupa L = 60 dB(A), upoštevajoč rast prometa 

Večer 

Z okoljskega vidika niso potrebni nikakršni ukrepi 

8. Elektromagnetno sevanje Z okoljskega vidika niso potrebni nikakršni ukrepi 


2010 – 2040 


2010 – 2040 


2010 – 2040 


2010 – 2040 

Tekoče, 

2010 – 2040 

Tekoče, 

2010 – 2040 

2010 – 2015 

2010 – 2015 

V skladu z rezultati nadzora hrupa v letih 

2010 – 2040

Aerodrom Ljubljana, www.lju-airport.si, E: info@lju-airport.si; T: +386 4 20 61 100; Pripravljeno avgusta 2010

Povzetek glavnega načrta razvoja letališča - Aerodrom Ljubljana

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?