maj - Gasilci.org

LETO 9 , ŠTEVILKA 2, MAJ 2004
Na ognjeni ~rti
ANDREJ FINK vodja Re{evalne postaje KCLJ
Izobra`evanje
POSREDOVANJE OB PROMETNIH NESRE^AH

Dne 31.3. 2004 je podjetje Mi-Star d.o.o. organiziralo izobra`evalni seminar. Predstavitev je potekala na ICURSZR na Igu.
Tematika seminarja je bila usmerjena predvsem na novosti in novo tehnologijo opreme, ki jih ponujajo proizvajalci gasilske
opreme.
- BRISTOL, Anglija (eden najve~jih proizvajalcev gasilskih za{~itnih oblek)
- MSA AUER, Nem~ija (njihova glavna dejavnost je dihalna tehnika in ostala oprema)
Gasilske intervencijske obleke BRISTOL
GASILSKA ZAŠ^ITNA
^ELADA MSA GALLET,
MODEL F1 SA
Dihalna naprava “AIR ELITE” deluje
na osnovi absorbiranja ogljikovega
dioksida v doziranje kisika.
VSI, KI BI •ELELI GRADIVO IZ PREZENTACIJE, NAS OBVESTITE
IN VAM GA BOMO POSLALI BREZPLA^NO PO POŠTI
IZ ZALOGE VAM NUDIMO
ZAŠ^ITNE ROKAVICE
SOUTHCOMBE, MODEL
“FIRE MASTER II”
ZAŠ^ITNE GASILSKE
ROKAVICE ROSENBAUER,
MODEL “SAFE GRIP”
VRHUNSKA DIHALNA TEHNIKA MSA AUER
OSNOVNI APARAT BD 96-S-Z NADTLA^NA MASKA ULTRA
ELITE PS S HITRO SPOJKO
PLJU^NI AVTOMAT LA96-
AS S HITRIM PRIKLOPOM
ZAŠ^ITNE GASILSKE
ROKAVICE ROSENBAUER,
“MODEL FIRE PRO E”
KOMPOZITNE
TLA^NE POSODE

MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
GZL
ob~ni zbor Gasilske zveze Ljubljana 5
4. redna seja predsedstva GZL 6
NA OGNJENI ^RTI
Andrej Fink, vodja re{evalne postaje KC v Ljubljani 7
INTERVENCIJE
po`ar skladi{~nih hal – Cimos 10
VAJE
vaja Hladilnica 2003 12
obrambni dan na O[ [martno pod [marno goro 13
IZOBRA@EVANJE
ljubljanski gasilci na usposabljanju 14
specialno gasilsko vozilo za celjske poklicne gasilce 17
ogled tovarne Ziegler v Giengnu 18
posredovanje ob prometnih nesre~ah 20
oprema za nudenje prve pomo~i 22
TO BO VRO^E
to bo vro~e ... 23
NA[A OPREMA
gasilske rokavice 26
WWW
ime mi je Vulkan 28
www.pgd-bizovik.si 29
NA[E STRANI
samo ena odgovorna oseba v dru{tvu 31
drugi kviz Ljubljanske gasilske mladine 32
DRU[TVA
PGD Kozarje 34
PGD Lipoglav 35
kazalo
Zgoraj:
ga{enje po`ara
na skladi{~ni hali
podjetja Cimos
Naslovnica:
Foto: Re{evalna
postaja KCLJ
Spodaj: Andrej Fink, vodja
re{evalne postaje KCLJ
Ljubljanski Gasilec
Glavni urednik:
Jure ^okl
Namestnik gl. urednika:
Peter Ro{
Odgovorni urednik:
Tone Podobnik
Uredni{ki odbor:
Jure Dolinar
Ur{ka Omers
Matja` Omahen
Ale{ Pe~jak
Ale{ Zalaznik
Du{an Bosnar
lektorica: Sa{a Poljak
oblikovanje: Du{an Bosnar
tisk: tiskarna Artelj
prelom: Tomyco d.o.o.
Naklada: 1500 izvodov
Izdajatelj: GZL
info@gasilskazveza-lj.si
www.gasilskazveza-lj.si
Kontaktna {tevilka:
041/263-774
Naslovi e-po{te:
urednik@gasilskazveza-lj.si
narocnine@gasilskazveza-lj.si
pisma.bralcev@gasilskazveza-lj.si
Ljubljanski gasilec je brezpla~en za
PGD iz Gasilske zveze Ljubljana
www.gasilskazveza-lj.si

uvodnik
www.gasilskazveza-lj.si
uvodnik
Sneg v aprilu me je spomnil na izid Bele knjige, ki jo je
Vlada kon~no sprejela. Mislim na Belo knjigo z naslovom “Na{a
gasilska in re{evalna slu`ba”. V tem dokumentu postavlja na{o
vizijo in dolo~a strategijo za njeno uresni~itev. Glavna ugotovitev
je, da imamo gasilsko slu`bo, ki je lahko ponosna na
svojo preteklost, a mora v prihodnosti {e pove~ati svojo vlogo,
da bi lahko {e izbolj{ala svoje delo v okolju, ki ga varuje. Zato
bomo to slu`bo preimenovali v “Gasilsko in re{evalno slu`bo”,
ker ji ta naziv najbolj ustreza.
Gasilsko slu`bo so do sedaj ovirali:
- zastareli normativni okviri,
- zastarel ustroj,
- {ibka podpora oblasti,
- nezadosten poudarek preventivnim aktivnostim in
- slabo delo s ~love{kimi potenciali.
Bela knjiga opisuje bistvene spremembe v organiziranosti
in na~inu delovanja gasilske slu`be. Spremembe predstavljajo
najve~ji izziv za vsakega ~lana te slu`be. Knjiga predstavlja,
kaj nam predlagane spremembe lahko prinesejo.
V prihodnje mora javna gasilska in re{evalna slu`ba:
- igrati aktivno vlogo tudi na preventivnem (in ne le operativnem)
podro~ju,
- imeti podporo oblasti pri uresni~evanju svoje vloge in ciljev,
- biti dobro vodena in u~inkovita; in
- biti stalno v razvoju in biti sposobna prilagajati se spremembam
razmer.
To bo zahtevalo nov pristop pri organiziranju in vodenju
gasilske slu`be. Sprejeli (dr`ava!) bomo nacionalne strate{ke
smernice (Nacionalni program) za gasilsko slu`bo in zagotovili,
da bodo naloge prevzeli kadri, ki bodo sposobni uresni~iti
sprejeto strategijo. Vodstva gasilske slu`be bodo odgovorna
za izvedbo nalog. S postopno uveljavitvijo sprememb, ki jih
Bela knjiga zahteva, bomo zagotovili bolj racionalno in u~inkovito
gasilsko slu`bo. Gasilska slu`ba, ki deluje na lokalni ravni,
se bo ljudem kazala na isti na~in kot danes. Vendar bodo ljudje
imeli velike koristi zaradi bolj{e rabe denarnih sredstev, bolj{e
strokovnosti in dobre “prakse”.
Gasilsko slu`bo danes usmerjajo, vodijo in nadzirajo {tevilne
institucije. ^eprav ima vsaka svojo vlogo in namen, pa za svoje
delo ne zaslu`ijo pozitivne ocene. S ~asom so se naloge ve~ale,
vi{ala se je zahtevnost, institucije pa zaradi zgre{ene sestave
tega niso prenesle. Razmejitev vlog in pristojnosti se je zabrisala.
Za temeljito prenovo teh institucij je sedaj `e prepozno.
Prihodnosti gasilstva ni mogo~e graditi na tistih, ki so delovale
primerno. Zaradi tega so v Beli knjigi predlagane nove, ki bodo
jamstvo za kakovostno gasilsko slu`bo.
Spremembe na podlagi Bele knjige bodo pripeljale do
naslednjega:
- oblast bo dolo~ila normativne okvire in druge podlage za
delovanje gasilske slu`be, manj pa bo imela vpliva na
operativne zadeve;
- poveljniki bodo imeli na razpolago sredstva za uresni~itev
sprejetih na~rtov in nalog; imeli bodo ve~jo operativno
neodvisnost; in
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
Toma` Ku~i~
- pripadniki gasilske slu`be bodo lahko svojo dejavnost
samozavestno usmerili v prihodnost, k mo~nej{i in bolj{i slu`bi.
Uvaja se nov sistem usposabljanja in napredovanja v gasilski
slu`bi. Ta velja za vse gasilce (poklicne in prostovoljne)
kakor tudi za delavce centrov za obve{~anje in druge (“neoperativne”)
~lane gasilskih enot. Sistem pokriva vsa podro~ja,
tj. od za~etnega “rekrutiranja”, selekcije, usposabljanja in urjenja,
razvoja in napredovanja … pa vse do izstopa iz gasilske
slu`be.
Spremembe, ki jih navaja Bela knjiga, bodo koristile vsem:
- javnost bo imela zagotovilo, da bo gasilska slu`ba
organizirana skladno s potrebami (ogro`enostjo, nevarnostmi
…) in da bodo sredstva porabljena u~inkovito in optimalno;
- oblastem bo koristila jasna zgradba slu`be in jasna
dolo~itev odgovornosti;
- vodstvo gasilske slu`be bo imelo ve~ svobode pri delovanju;
- ~lani gasilske slu`be bodo imeli ve~je mo`nosti za razvoj
in napredek, delovni postopki bodo bolj jasni in dolo~eni in
tudi sistem nagrajevanja bo po{ten do vseh.
^eprav gre za dokument o zelo obse`nih spremembah, je
res, da je bil nujno potreben. Predolgo smo se vsi izogibali
storiti karkoli glede pere~ih vpra{anj. Gasilska slu`ba ima dolgo
tradicijo, na katero smo lahko ponosni. To ceni tudi javnost, ki
ji slu`imo. Vendar to ne pomeni, da bi morali biti imuni na
spremembe oziroma se ne bi smeli lotiti slabosti in
nesposobnosti sedanjega sistema. Moramo in tudi bomo se
jih lotili in jih odpravili. Z Belo knjigo smo dolo~ili pot za
uresni~itev programa sprememb. Gasilsko slu`bo bomo
preoblikovali tako, da bo osredoto~ena na preventivno in
operativno delo. To bo dobro vodena in u~inkovita slu`ba. Zato
bomo storili vse, da bo vizija o sodobni in u~inkoviti gasilski
slu`bi za 21. stoletje uresni~ena.
Vas je zgoraj zapisano razveselilo ali pa morda prestra{ilo?
No, ni razloga niti za prezgodnje veselje niti paniko. Belo knjigo
je sprejela britanska vlada*. Naloge nameravajo uresni~iti na
dva na~ina – na hitri na~in in na po~asni oz. dolgoro~ni. Prvi
vklju~uje naloge, ki jih je mogo~e uresni~iti takoj, brez odla-
{anja; drugi pa zadeve, ki zahtevajo temeljite spremembe tudi
na normativnem podro~ju.
In kje smo mi? Pri nas imamo tudi belo … pokrajino … in to
aprila!!!
V tokratnem uvodniku ne predstavljam bilance (ne)uspehov
za nazaj, ne napovedujem dogodkov za naprej in ne polemiziram
z druga~e misle~imi.
Za bilanco na{ih uspehov bo `e {e ~as. Njena vsebina pa
je odvisna predvsem od nas. Zato veselo na delo.
Pa brez rok (in fig) v `epih.
* Our Fire and Rescue Service, © Crown copyright 2003.
4

5
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
ob~ni zbor Gasilske
zveze Ljubljana Foto: LG
Ob~ni zbor je odprl predsednik GZL
Tone Podobnik. Pozdravil je vse delegate
in goste ter pozval prisotne, naj po~astijo
spomin na umrle gasilce v obdobju med
obema ob~nima zboroma ter pod`upana
Stanka Brezovarja z minuto molka.
Dnevni red, ki je bil soglasno sprejet,
je bil naslednji:
• otvoritev in pozdrav
• sprejem poslovnika ob~nega zbora
• izvolitev delovnega predsedstva in
organov zbora
• poro~ilo predsednika
• poro~ilo poveljnika
• finan~no poro~ilo
• poro~ilo NO
• poro~ilo verifikacijske komisije
• razprava po poro~ilih in sprejem poro-
~il
• pozdravni nagovori gostov
• obravnava in sprejem finan~nega
na~rta za leto 2004
• statut GZL
• podelitev priznanj in odlikovanj
• volitve podpoveljnika in ~lana gospodarske
komisije in
• zaklju~ek
Predsednik je predlagal naslednjo sestavo
delovnega predsedstva in druge
organe ob~nega zbora:
delovno predsedstvo: Vinko Tomc,
Tone Babnik in Janez [krbinc
zapisnik: Sabina Pokovec.
V poro~ilu predsednika smo poleg poro~ila
sli{ali tudi ve~ o problemu zavarovanja
operativnih gasilcev, problematiki
zdravni{kih pregledov (visoka cena),
problemu servisiranja in vzdr`evanja
IDA, problematiki zvez, problematiki
financiranja dejavnosti gasilskih dru{tev
in zveze glede na omejitev sredstev, o
statusu PIGD ter zborniku Ljubljanski gasilci
skozi ~as.
Poveljnik GZL Iztok Zajc je povedal,
da se je spremenilo delovanje poveljstva.
Dosedanjega podpoveljnika Andreja
Predali~a naj bi zamenjal Ale{ Pe~jak.
Dolo~ili so tri pomo~nike za IDA, PIGD
in nevarne snovi. V leto{njem letu so se
lotili tudi izdelave po`arnih redov, nameravajo
pa {e narediti izjavo nevarnosti z
oceno tveganja. Porodila se je tudi ideja
o tako imenovani specializaciji dru{tev,
o kateri pa bomo lahko ve~ sli{ali v prihodnosti.
Sprememba kategorizacije
dru{tev bo kon~ana do poletja. Za vse
poveljnike je bila zagotovo najbolj zanimiva
napoved nenapovedanega aktiviranja
dru{tev. Poveljnik je posebej pohvalil
delo komisije za informatiko in tekmovanje.
Nekaj prahu je dvignil predsednik GD
Ljubljana Mesto Du{an Bosnar, ki je opozoril
na napa~no navajanje NO glede statuta.
Poleg tega je Komisijo za tehniko
GZL
opozori na nekatere sprejete sklepe, ki
so v navzkri`ju s pravilniki in zakoni ter
na problematiko zavarovanja gasilcev.
Veliko polemik je spro`il tudi predstavnik
PIGD, ki je vpra{al predstavnike
MOL, zakaj so izlo~ili PIGD iz sistema
financiranja JGS. Predstavnik MOL Robert
Kus mu je takoj pozitivno odgovoril,
vendar pa bomo o tej problematiki zanesljivo
{e sli{ali, zelo verjetno pa tudi brali.
Sledilo je glasovanje o predlogu za
razre{itev komisije za tehniko, ki ga je
predlagal Du{an Bosnar. Po glasovanju
je komisija ostala v enaki sestavi saj sta
za razre{itev glasovala le dva ~lana.
Sledili so pozdravni govori gostov.
Pred mikrofonom so se zvrstili predsednik
GZS Ernest Eory, `upanja MOL Danica
Sim{i~, poveljnik GBL Toma` Ku~i~
v imenu GBL in Zdru`enja poklicnih gasilcev,
predsednik GZ Brezovica in predsednik
regijskega sveta Marko Susman,
predsednik ZZ ^rnomelj in {e nekateri
drugi.
Finan~no poro~ilo za leto 2004 je bilo
soglasno sprejeto. Obrazlo`itev sprememb
v statutu je podal predsednik Tone
Podobnik. Po nekaterih pripombah in
predlogih za spremembe in dopolnitve
statuta ter opozorilih je ob~ni zbor sprejel
tako dopolnjen statut GZL. Proti so glasovali
trije delegati.
Du{an ^rtanec je bil odlikovan z gasilsko
sekirico, Mira Poje pa je postala
~astna ~lanica GZL.
www.gasilskazveza-lj.si

GZL
Seja se zgodila 1. aprila v prostorih
PGD Vi`marje – Brod. Razlog za izbiro
prizori{~a je bila prav gotovo 100. obletnica
obstoja dru{tva s severa Ljubljane,
ki bo svoj jubilej letos proslavilo s {tevilnimi
dogodki – sektorsko vajo, Florijanovo
ma{o in slavnostno akademijo. Predsednik
dru{tva Janez [krbinc je v svojem
uvodnem govoru vse prisotne tudi povabil
na omenjene prireditve in izrazil veliko
zadovoljstvo nad odlo~itvijo predsedstva,
da bo seja prav v njihovem dru{tvu.
Dnevni red seje je bil v celoti sprejet.
Hkrati je bil sprejet tudi zapisnik prej{nje
seje. Predsednik GZL Tone Podobnik je
poudaril, da so bili realizirani vsi sklepi
tretje seje predsedstva. Takoj zatem so
pregledali sklepe 4. in 5. seje sekretariata
GZL. Povzemamo najva`nej{e to~ke:
Sklepi 4. seje:
1. udele`ba vodstva na ob~nih zborih
dru{tev
2. namenska sredstva za udele`bo ekip
na dr`avnem tekmovanju
3. vulkan – komisija za priznanja
4. prito`ba PGD Je`ica glede vi{ine
sredstev za nadgradnjo GVC 16/25
Sklepi 5. seje:
1. nakup 75 kompletov osebne za{~itne
opreme
www.gasilskazveza-lj.si
2. osnutek na~rta
3. sklic predsedstva in ob~nega zbora
4. zbornik Ljubljanski gasilci skozi ~as
5. - PIGD Belinka – ob~ni zbor,
- priznanje Matev`a Haceta,
- priznanje gasilska sekirica,
- usposabljanje na Po~ku,
- poro~ilo s seje gospodarske komisije,
- nadomestne volitve ~lana gospodarske
komisije /Vi~/
Sledilo je poro~ilo o predlogu na~rta
za leto 2004, ki ga je predstavil predsednik
GZL. Izvedeli smo razveseljivo
novico, da nam je MOL namenil 25
milijonov dodatnih sredstev, ki pa jih
bomo morali v celoti nameniti za nakup
za{~itne opreme. @al pa ima vsaka dobra
novica tudi temnej{o stran, in to je tisti
del sredstev, ki jih mesto namenja za
delovanje gasilske organizacije. Vanj so
v{teti stro{ki za izobra`evanje, zavarovanje
~lanstva, vozil in domov, vzdr`evanja
vozil in opreme, zdravni{kih pregledov
in seveda sredstev za delovanje
dru{tev in zveze. Ta sredstva pa so ostala
nominalno na isti ravni kot v lanskem letu,
ko pa niso zadostovala za pokritje vseh
potreb.
Predlog na~rta je bil soglasno sprejet
in posredovan ob~nemu zboru GZL, da
ga potrdi.
Kasneje je poveljnik GZL Iztok Zajc
predstavil {e to~kovnik za leto 2004. Gradivo
za slednjega je bilo posredovano `e
z vabilom in so si ga delegati `e lahko
ogledali. Pripombe na vsebino to~kovnika
je mo`no posredovati do 15. junija
letos. Pozneje to ne bo mogo~e. To~kovnik
za leto 2003 je bil sprejet.
Na 4. seji predsedstva je bil sprejet tudi
nov pravilnik o podeljevanju odlikovanj.
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
4. redna seja predsedstva GZL
Foto: LG
Gradivo je bilo prav tako posredovano `e
z vabilom na sejo, predstavil pa ga je Jo`e
Vidmar, regijski poveljnik regije Ljubljana
1. Vse spremembe in dopolnitve pravilnika
so bile soglasno sprejete.
Sprejet pa je bil tudi kon~ni termin, v
katerem bo potekal redni ob~ni zbor GZL.
To je 20. april ob 17:00 v gosti{~u Tome
v Glincah pri Ljubljani. Dnevni red bo
ustaljen, delegati pa bodo tudi potrjevali
statut GZL. Letos, ko volitev ne bo, bodo
delegati na podlagi poverilnice prejeli dva
kartona (zelenega in rde~ega), s kate-
rima bodo lahko glasovali. Poslovnik ob~nega
zbora je bil sprejet.
Prisotne so obvestili tudi o razpisu za
sofinanciranje gasilske za{~itne in re{evalne
opreme za obdobje od 1. 7. 2003
do 30. 6. 2004.
Osrednja proslava GZL v letu 2004 bo
po predhodnih dogovorih v PGD Bizovik,
ki letos praznuje 120. obletnico obstoja.
Ta sklep je bil sprejet. Ostale proslave v
GZL so {e:
1. 100 let: Vi`marje – Brod
2. 90 let: Stane`i~e – Dvor
3. 80 let: Podgorica – [entjakob
4. 50 let: Trnovo
Zadnja to~ka je bila namenjena Ob-
~nim zborom v PGD in IPGD. Izvedeli
smo, da so potekali kot obi~ajno in da se
`al ponovno nismo dogovorili o enakomernej{i
terminski porazdelitvi. Nekaj
kritike je bilo namenjene tudi izostanku
predstavnika vodstva GZL na ob~nih
zborih v IPGD Belinka in PGD Ra{ica.
Za prvega je opravi~ilo v tem, da vabilo
na zbor ni pri{lo na Zvezo, medtem ko
pa za drugo odsotnost ni opravi~ila in se
je predsednik predstavnici PGD Ra{ica
tudi opravi~il.
Predlog, ki je bil kasneje tudi sprejet,
je, da je udele`ba na vseh ob~nih zborih
dru{tev, tudi zaradi sve~anosti, v sve-
~anih, lahko pa tudi v delovnih uniformah.
V primeru podeljevanja odlikovanj je pred
podelitvijo treba prebrati kratko obrazlo-
`itev priznanja.
6

7
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
Za~etki re{evalne dejavnosti v Ljubljani
segajo `e v ~as nastanka ljubljanske
prostovoljne po`arne brambe, ki
je bila ustanovljena daljnega leta 1870.
Za~etki te dejavnosti so nadvse podobni
gasilski – re{evalci so opravljali svoje
delo z dvema re{evalnima vozovoma na
konjsko vprego, od katerih je bil eden
rezerviran samo za prevoze bolnikov z
nalezljivimi boleznimi – od takrat izvira
tudi zna~ilna rumena barva. Torej je
sodelovanje re{evalcev in gasilcev `e
dolgo in – kak{no? Kako ga ocenjujete?
Sodelovanje gasilcev in re{evalcev je `e
tradicionalno zelo dobro. Na{e korenine
pravzaprav izvirajo iz gasilstva. In kolikor
dale~ se`e moj spomin, zgodovino pa
poznam iz arhivov, se to vidi in ~uti. Kolikor
lahko osebno komentiram – sodelovanje
je solidno, se pa {e nadgrajuje. Na{i slu`bi
se ~edalje bolj zbli`ujeta, na nekaterih
podro~jih prihaja do strokovnih prepletanj,
ki so za uporabnike na{ih storitev, se pravi
ponesre~ence, vsekakor dobrodo{la.
Kako pa ocenjujete sodelovanje
vseh treh interventnih slu`b, torej policistov,
gasilcev in re{evalcev?
^e to sodelovanje raz{irim {e na tretjo
interventno slu`bo, torej policijo, lahko
re~em, da je sodelovanje sicer korektno,
vendar pa se pojavljajo dolo~ene te`ave
pri koordinaciji izvajanja same intervencije.
Do nekaterih od teh te`av prihaja predvsem
zato, ker ne poznamo dovolj drug
drugega. Konkretno – nekaj stikov smo `e
vzpostavili na lokalni ravni, imeli smo nekaj
sestankov in pri{li do nekaterih klju~nih
ugotovitev – da imamo skupen interes
izbolj{ati stvari. Dogovorili smo se, da bomo
tudi z njimi sodelovali podobno kot z
gasilci: se torej predstavili drugi drugim in
tako naredili prvi korak k postavitvi na{ega
sodelovanja na vi{jo raven. To je tudi vizija
na{ega dela v prihodnosti – na{e tri slu`be
bi se morale {e tesneje povezati, in sicer
na podro~ju intervencij, pa tudi na socialnem
podro~ju – pri dru`enja, dru`abnih
prireditvah … Kot mi je znano, tako te stvari
potekajo tudi v tujini. Tam so te stvari
mo~no prepletene in postajajo del tradicije.
Formalno pa bi te stvari morale biti urejene
z nekimi pravili igre – standardnimi navodili
za operativno delo.
Je znanje gasilcev o prvi pomo~i
zadostno ali bi ga bilo treba nadgraditi?
Znanje prve pomo~i pri gasilcih po
mojem ni zadostno. Predvsem bi to znanje
moralo biti poglobljenej{e od ravni
osnovne prve pomo~i. Kar bi morali poznati,
je strokovna prva pomo~, da bi torej
znali uporabljati sodobne pripomo~ke za
imobilizacijo in da se bi se lahko po potrebi
vklju~ili v delo zdravstvenih re{evalnih
slu`b. Da bi poznali osnovne operativne
postopke, na{o opremo, da bi
vedeli, kako in zakaj bomo neko intervencijo
izpeljali na na~in, ki smo ga mi
izbrali … ne, raven tega znanja zaenkrat
ni zadostna. Moralo pa bi biti tako, kakr-
{nega imajo v tujini.
Po {tevilu intervencij ste med ostalimi
interventnimi slu`bami re{evalci
zanesljivo na prvem mestu. Povpre~no
126 intervencij na dan je res spo{tovanja
vredna {tevilka. Koliko ljudi bi
bilo potrebnih za kaj takega in kak{no
je realno stanje?
Res je, smo najbolj obremenjeni. Letno
imamo 30.000–45.000 intervencij. Intervencije
indeksiramo glede na te`avnost,
od 90 navzdol. Indeks 90 imajo najte`je
intervencije, do prioritete oziroma indeksa
10, kar pomeni la`ni klic.
Se je intervencija indeksa 90 `e
zgodila?
Seveda, dogaja se vsak dan. Tudi 10–
15 takih intervencij smo `e imeli v enem
dnevu. To je na primer huda prometna nesre~a,
kjer je po{kodovani politravmatiziran
– ima zastoj dihanja, je nezavesten … Na
podlagi teh prioritet, ki jih dolo~a dispe-
na ognjeni ~rti
Andrej Fink, vodja re{evalne
postaje KC v Ljubljani
Foto: LG
Jure ^okl
~er, se mi odlo-
~amo, kak{no
ekipo bomo poslali
na katero
lokacijo. Imamo
logi~en sistem,
ki nam pomaga,
da dejansko pridemo
s pravo ekipo
ob pravem ~asu s pravo
opremo na pravo mesto. Opravljamo
pa tudi prevoze, ki niso nujni, in ti morajo
v takih primerih po~akati. Tako nastane
nekak{na ~akalna doba, kar je povsem
normalna stvar.
Delavce Re{evalne postaje Klini~nega
centra pri vsakdanjem delu spremljajo
tudi razli~na tveganja, od tega, da
ste lahko udele`eni v prometnih nesre~ah,
do tveganj pri interveniranju in
posredovanju pri razli~nih kriminalnih
dejanjih. Kak{ne so va{e izku{nje?
To tveganje je izjemno veliko. V moji
karieri sem pre`ivel {tiri karambole, od
tega sta bila dva »totalki«. Zaradi ene
izmed teh dveh nesre~ sem bil kar osem
mesecev na bolni{ki, tako da lahko potrdim
va{o ugotovitev – tveganje je veliko.
Kar se ti~e tveganja ob kriminalnih dejanjih,
zaenkrat k sre~i pri nas {e ni pri{lo
do tega, da bi bili namerno ogro`eni. Tega
{e ni. Imeli pa smo incident, ko je pred
leti eden izmed svojcev bolnice izgubil
`ivce, ker je menil, da smo pri{li prepo-
www.gasilskazveza-lj.si

zno. Potegnil je pi{tolo in petkrat ustrelil,
tako da je ekipa morala s kraja dogodka
pobegniti. Ampak {lo je za kriminalca,
starega znanca policije, ki je bil delikvent
sam po sebi. Ni pa bilo kriminalno dejanje
tisto, zaradi katerega smo intervenirali. V
tujini so te zadeve zelo sporne, saj se
dogaja, da streljajo tudi na re{evalce. In
glede na to, kar vidim in sli{im, se ta ~as
bli`a tudi nam. Zato tudi mi uvajamo posebne
na~ine nastopanja pri takih intervencijah.
^e nismo prepri~ani, da je mesto
intervencije za nas varno, po~akamo
na prihod policije, in ko ta da zagotovilo
da je nastop varen, za~nemo z intervencijo.
Za ponesre~enca pa teh nekaj minut
lahko pomeni smrt. Ta postopek je novost,
ki jo {ele uvajamo. ^e pa kdo to vendarle
naredi, to po~ne na lastno odgovornost.
Podobna situacija je pri ve~jih po`arih.
Mi v take zgradbe ne vstopamo, ampak
razvijemo delovi{~e zunaj. Takrat del
na{ih pristojnosti prepustimo gasilcem.
Ti morajo na kraju samem nuditi prvo
pomo~, potem pa ponesre~ene spraviti do
na{ih slu`b. In to so primeri, zaradi katerih
menim, da bi raven znanja prve
pomo~i morala biti vi{ja. Gasilec, poklicen
ali prostovoljen, se bo prej ali slej zna{el
v situaciji, ko bo moral nekaj pokazati. To
je realnost. V tujini imajo v eni osebi kar
dva profila – gasilca in re{evalca. Tako
imenovani »paramedic – firefighter« ima
izolirni dihalni aparat in osnovna gasilna
sredstva in lahko na kraju nesre~e
izvaja tudi za~etno ga{enje,
~eprav je v osnovi zdravstveni re-
{evalec. V Ameriki in Nem~iji
zdravstveni re{evalci ponekod
spadajo pod gasilsko slu`bo in
nimam nobenih zadr`kov, zaradi
katerih se to ne bi moglo zgoditi tudi
pri nas. Je pa to stvar sistemskih sprememb.
Kak{ni so ob~utki, ko se re{evalci
vozite na intervencije? Lahko govorite
tudi o adrenalinu ali jemljete vse skupaj
zgolj kot slu`bo?
Zagotovo lahko potrdim, da gre za
adrenalin. Brez adrenalina ne gre. Odvisni
smo od njega, ~eprav to ni glavni motiv
za na{e delo. Zase in za ve~ino svojih
kolegov lahko zatrdim, da jim to delo ne
predstavlja zgolj slu`be. Predstavlja tudi
izziv. Zadovoljstvo. Razlika je le v tem,
da smo za to pla~ani. Ve~inoma pa to delo
opravljamo tudi v prostem ~asu. To se vidi
– prtlja`niki na{ih avtomobilov so nabasani
z razli~no opremo, da so na{e `ene
vedno jezne, kadar gremo na dopust in
ni dovolj prostora. Ampak – kaj pa ~e naletimo
na nesre~o? Potem ne moremo biti
praznih rok. Pri{li smo celo tako dale~,
da imamo re{evalci s seboj ~elade in
za{~itno obleko, ki jo vedno nosimo s
seboj. In povedati moram, da imam letno
vsaj tri intervencije (prav tako moji kolegi),
www.gasilskazveza-lj.si
na ognjeni ~rti
na katere naletim zunaj delovnega ~asa.
Kolegi so na poti na usposabljanje pri
Pijavi Gorici naleteli na hudo prometno
nesre~o. Seveda so takoj ustavili, pobrali
opremo in se vklju~ili v delo re{evalnih
ekip. Se pa zavedamo nevarnosti in smo
na to pozorni pri kadrovanju – ~e je nekdo
pri{el samo zaradi adrenalina, ga zavrnemo.
Adrenalinskih akcij je v prvem letu
veliko, ker se ti vse zdi grozno. Potem pa
pridejo izku{nje in takih intervencij je le
{e kak{nih 10 odstotkov.
Re{evalci pri svojem delu vidite marsikaj.
Povpre~nemu ~loveku bi prizori,
ki ste jim pri~a, verjetno pustili posledice.
Kako se s tem soo~ate vi?
Posledice ~utimo vsi. Ni normalnega
~loveka, na katerega taki dogodki ne bi
vplivali. To, kar vidimo. Posledice se ka-
`ejo na razli~ne na~ine. Asocialno vedenje,
te`ave doma … Pred leti, ko se s
tem {e nismo aktivno ukvarjali, je bil v
hi{i prisoten tudi alkoholizem. S tem je
bilo veliko te`av. Zdaj tega ni ve~ – imamo
neformalni sistem zmanj{evanja stresa
– o intervenciji se pogovarjamo, naredimo
kratek »briefing«, se torej razgovorimo
takoj po dogodku. Posledica je tudi
obe{enja{ki, ~rni humor. To se pozna tudi
v na{em `argonu, v~asih obna{anju, in
tako nas imajo nekateri za ~udne. Za
nekatere ima to negativen predznak, ampak
smo to, kar smo – ljudje, krvavi pod
ko`o. Eni to skrivajo, drugi ne, pri nekaterih
se to prej opazi, pri drugih
ne … Posledice pa so – jaz sem
jih imel in jih imam. Imel sem
nekaj kriznih obdobij. Dokler se
s tem nisem za~el zavestno
ukvarjati, sem imel te`ave. Potem
pa sem za~el te stvari prek {porta
filtrirati iz sebe. Tista napetost, stres
… dve ali tri ure na kolesu, premislim
celotno zadevo – kaj je bilo in kaj ni bilo v
redu. Potem zadevo lahko zaklju~im. So
pa tudi dogodki, ki jih stalno premleva{. Ti
ostanejo. Recimo primer iz vojne – vonj
po za`ganem … ne, ne bom rekel ~em.
Ta vonj ostane v nosu za zmeraj. Ali pa
dolo~eni prizori, ki ne izginejo.
Vas je kak{ne intervencije tudi strah?
Strahu je precej. Kdor pravi da ga ni
strah, ta la`e. To se vidi, ko gredo nekateri,
preden odidejo na intervencijo, na
strani{~e. Gre za fiziolo{ki fenomen. @e
{tudente na fakulteti pred izpiti stiska tam
spodaj, pred intervencijami je vse {e toliko
huje. Mi nimamo petnajst minut ~asa,
da bi se pripravili, ampak moramo reagirati
takoj – huda prometna nesre~a, na
primer. Gremo takoj, nih~e pa ne ve, v
kaj se podajamo. In pri vsaki intervenciji
gre kaj lahko zelo narobe. [ele ko je
vsega konec, lahko dobro vdihnemo zrak
in si re~emo: »V redu je, zvozili smo.«
Kot svojo najhuj{o intervencijo imam v
spominu tisto prvo, ~eprav vem, da ni bila
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
najhuj{a. Zgodila se je na tretji dan moje
slu`be. Roke so se mi tako tresle, da mi
je povoj petkrat padel iz rok. Imel sem dve
torbi, polni povojev, pa nisem vzel novega,
ampak sem vedno znova zvijal tistega, ki
mi je padel na tla. Od zadaj pa komentarji:
»Glej ga, zelenca, kaj dela …« V to igro
sem bil porinjen premlad, premalo izobra`en,
star sem bil {ele 17 let. To pa je
delo za osebo, ki je osebnostno zgrajena,
ki ima pojme v glavi urejene. Od dvajsetega
leta navzgor, recimo. Prej za tako
odgovorno delo ne moremo biti dovolj
zreli. So tudi izjeme, vendar pa tisto, kar
sem videl, mojo tezo potrjuje.
Najbr` se vam je na kak{ni intervenciji
`e zgodilo tudi kaj manj resnega.
Nam lahko zaupate katero izmed
teh zgodb?
Komi~ne stvari se na intervencijah ne
dogajajo vsak dan. Se pa. Ene so za objavo,
druge ne. Za javnost bi bila recimo
tale: ob treh zjutraj smo dobili klic za nujen
prevoz porodnice. Pojavimo se na lokaciji,
pozvonimo … ni~. [e enkrat … ni~. Preverimo
naslov – pravilen. Po {tirih ali petih
poskusih pa se le prika`e mo{ki mojih let.
Potrdi, da smo pri{li na pravi naslov, potrdi
ime v prijavi navedene osebe … Potem pa
nas vpra{a, zakaj smo tukaj. Povemo mu,
da smo pri{li ponjo zaradi poroda, on pa
takoj odgovori nazaj, da to ne bo v redu.
Spra{ujemo ga, zakaj vendar ne, on pa
nam mirno pove, da je oseba, po katero
smo pri{li, njegova babica. La`na prijava
… (v tem trenutku sirena na intervencijskem
vozilu preglasi najin pogovor). Mi
smo se nasmejali, ampak za nekoga bi se
to lahko slabo kon~alo. ^e bi isto~asno
morali intervenirati nekje drugje, nam to ne
bi uspelo v doglednem ~asu. Seveda bi se
na{la {e kak{na bolj so~na, bolj zanimiva
zgodba, ampak take niso za v ~asopise.
^e bi nekdo hotel postati re{evalec, kaj
bi se moral po va{em najprej vpra{ati?
Najprej, kako bi na vse to gledal. Na to
vpra{anje pa ne bi mogel odgovoriti brez
obiska pri nas. Vsakemu, ki ga to zanima,
ponudimo, da en dan pre`ivi z nami. Na
8

9
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
prvi bojni liniji, da gre torej z nami na
intervencijo. Da opravi pogovore z na{imi
zaposlenimi in da mu oni povedo, kaj ga
~aka. Potem pa se mora odlo~iti sam. Zase
ne more{ nikoli vedeti, kako bo{ reagiral
na situacijo. Vendar lahko povem tole – kdor
je pri{el k nam in za tole mizo zagotovil, da
je to njegova `elja, je pri nas tudi ostal. Se
pravi, da je v tem nekaj vi{jega, ne samo
zaposlitev. V praksi sem imel le en primer,
ko je oseba po treh dneh pri{la k meni in
rekla »Ne, to ni za mene.« Prehodni
postanek pa je pri treh letih. V tem ~asu se
vidi, ali nekdo je za to delo ali ni. Stres,
pritisk … Je pa te`ko vnaprej vedeti, ali si
za re{evalca ali ne. Veliko {kode naredijo
mediji – nadaljevanke prikazujejo na{e delo
zelo idealisti~no, samo akcijo … v resnici
pa ni tako. Prava akcija je vse prej kot to,
kar ka`ejo na televiziji.
Sli{ali smo `e ve~ ugibanj o pla~ah
zaposlenih na re{evalni postaji. Pa je
sploh mo`no opravljati tako delo zaradi
denarja?
Postavlja se mi vpra{anje, ali je to delo
sploh mo`no opravljati samo zaradi denarja.
^e nekdo dela samo zaradi denarja,
prej ali slej zapusti to hi{o. Glede
na delo, ki ga ljudje pri nas opravljajo, pa
trdim, da so pla~ani slabo. To je dejstvo.
Sploh ~e se primerjamo s sorodnimi slu`bami
v tujini. ^e pa se primerjamo s tistimi
v na{i dr`avi, pa na{i re{evalci sodijo v
sam vrh. To pomeni, da ima ve~ina najvi{ji
koli~nik. Vendar ponavljam – to ni tisto,
kar bi si zaslu`ili.
Izvedeli smo, da si ~imprej `elijo
ustanoviti u~ni ter logisti~ni center za
pomo~ pri mno`i~nih nesre~ah. Kak-
{en naj bi bil ta center?
@elimo ustanoviti splo{ni center za
izobra`evanje in usposabljanje v ve~ pogledih
– med drugim tudi za vajo intervencij
ob ve~jih nesre~ah ter logisti~ni center. V
dveh letih se bo del na{e slu`be selil na
novo lokacijo, v nove prostore, ki bodo zgrajeni
v sklopu prenove urgentnega bloka
Klini~nega centra. Tja se seli dispe~erski
center, urgentni del in nekaj skladi{~ in pa
funkcionalni prostori. Vodstvo in pa uprava
bosta ostala na isti lokaciji.
Ostala pa bo tudi skupina za medklini-
~ne transporte za potrebe Klini~nega centra.
Preostali izpraznjeni prostor pa bomo
zapolnili z internim u~nim centrom za
usposabljanje lastnega kadra in seveda z
dolo~enimi programi, ki jih bo mo`no tr`iti.
Tukaj bo mo`no usposabljati tudi gasilce,
seveda na podro~ju, ki nam je skupno. @elimo
si tudi logisti~ni center za ukrepanje
ob ve~jih nesre~ah, ki ne bi bilo zgolj prikolica,
kot je tista, ki jo imamo spravljeno
na ljubljanski poklicni gasilski enoti, pa~
pa vozilo, ki se pelje na svoj pogon. Ki bi
imelo tudi svojo energijo, tudi agregat. Na
podoben na~in imajo to urejeno na Dunaju
– njihova enota je sestavljena iz desetih
vozil in vsako vozilo ima svojo funkcionalno
vlogo – od komandnega do komunikacijskega
vozila in celo kuhinje.
Seveda toliko vozil pri nas ne moremo
imeti. Potrebovali pa bi poveljni{ko vozilo,
vozilo za komunikacije in vozilo z
rezervnim materialom, {otori … tri ali {tiri
vozila, ki bi pokrivala na{e podro~je
oziroma celo dr`avo, ~e bi se pokazala
potreba.
Kako dale~ je do uresni~itve tega cilja?
^e bo {lo vse po na~rtih, se bo to zgodilo
v dveh letih. Izobra`evalni center bo
postavljen `e prej, logisti~ni center malo
pozneje. Nekateri prostori tukaj so `e izpraznjeni
in jih je treba le {e adaptirati.
Usposabljanja `e potekajo, na tem trgu
`e nastopamo. Pred kratkim smo izvedli
visokokakovostno usposabljanje pripadnikov
slovenske vojske, se prav njihovih
medicinskih tehnikov in sester, ki delajo
na terenu. Zelo uspe{no. Zdaj izvajamo
interno usposabljanje na{ih delavcev, da
bodo dobili tako imenovano interno licenco.
Ukvarjamo pa se tudi s postavitvijo
nacionalne poklicne kvalifikacije in
novega poklica – zdravstvenega re{evalca.
Seveda pa mislimo tudi na izvajanje
izpitov ter usposabljanja za te poklice.
Marsikdo ne ve, da imate tudi re{evalci
tekmovanja. Kak{na?
Iz medicinske prve pomo~i. Ta zajema
ne samo oskrbo bolnikov, ampak tudi zavarovanje
kraja dogodka, pristopa do
ponesre~enega in podobno. Lansko leto
smo se udele`ili tudi mednarodnega tekmovanja
v Zagrebu, kjer smo dosegli
drugo mesto. Kolegi iz Maribora so nas
prehiteli za eno to~ko. Razlika je bila zgolj
v tem, da so sodniki diplomatsko popustili,
saj sva bila dva izmed njih, Tone
Posavec in jaz, iz na{ih vrst. Nih~e si
namre~ ne `eli nepotrebnih zamer in rivalstva.
V tem ~asu se pripravljamo za
odhod na Slova{ko, kjer bo letos 8. mednarodno
tekmovanje medicinske prve
pomo~i. Ta tekma traja tri dni, udele`ilo
pa se ga bo 35 ekip s celega sveta, iz 12
dr`av. Imamo izziv. Tri leta zapored so
zmagali Ameri~ani. V tisku se pojavljajo
~lanki o superiornosti ameri{kih re{evalcev
in na{i cilji so visoki. Ho~emo zmago.
na ognjeni ~rti
Kak{no bo po va{em sodelovanje
vseh treh interventnih slu`b ~ez deset let?
Te`ko napovem karkoli. O sistemu
imam lastno mnenje. ^e se ne bo zgodilo
nekaj dramati~nega, kar bo stvari postavilo
na svoje mesto, se bojim, da v desetih
letih ne bo bistvenih sprememb. ^e
se bo pri nas zgodila ve~ja katastrofa, kot
na primer v Madridu ali morda {e manj-
{a, bo to tako pretreslo intervencijske
slu`be, ki ne bodo zmogle ustrezno intervenirati,
da bo treba spremeniti ves
sistem. Govorim na podlagi izku{enj, ki
sem jih dobil v pogovoru s tujimi strokovnjaki.
Povedali so mi, da so bili na primer
Izraelci na za~etku poti tam, kjer smo mi
danes. Njih je `al kruto `ivljenje v najkraj-
{em ~asu postavilo na realna tla in hitro
so se morali prilagoditi razmeram – ~e
jim tam na primer raznese bombo in imajo
40 ponesre~enih, stvar funkcionira.
Sistem je poenostavljen. Pri nas pa je zbirokratiziran
do onemoglosti. Za aktiviranje
helikopterja pri nas potrebuje{ petnajst
minut. Ve~ o tem raje ne bi …
Ste vedno hoteli biti re{evalec? Bi
to postali {e enkrat, ~e bi se morali {e
enkrat odlo~iti?
To je posebna zgodba. Jaz sem hotel
postati {e kot mladeni~, star 14 ali 15 let,
vojak. Pa je star{em uspelo to idejo nekako
izbiti iz moje glave. Odlo~il sem se, da
bom postal medicinski brat. Pa sploh
nisem vedel, kaj je to. Med {olanjem v
srednji {oli sem po spletu okoli{~in pristal
tukaj, na re{evalni postaji, kot iskalec
{tipendije in tako sem se tukaj tudi
zaposlil. ^e bi se moral {e enkrat odlo~iti?
Te`ko je vedeti … Mogo~e bi bil kuhar.
To je `elja. Ali fotograf. Zdaj imam veliko
izku{enj. Morda se prav zaradi tega ne
bi {e enkrat odlo~il, ker vem, s kak{nimi
te`avami se je treba soo~ati na tej poti.
Ne govorim o delu zdravnikov. Pa~ pa o
birokratizaciji, nemo~i, ko ne more{
zadev urediti ali jih postaviti na svoje
mesto, ker to ovira sistem sam. ^e pa bi
bil kuhar, so stvari jasne. Ima{ recept,
kuha{ zadevo in stvar je jasna. Pri nas je
isto – obstajajo recepti za re{evanje teh
stvari. V tujini `e 30 let. Samo malo bi jih
bilo treba prilagoditi. Mi pa vedno na novo
izumljamo recept, kako skuhati `gance.
www.gasilskazveza-lj.si

www.gasilskazveza-lj.si
intervencije
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
po`ar skladi{~nih hal – Cimos
Foto: Du{an Bla`i~ Sebastjan Kozar
Ob 17.27 nas je Regijski center za
obve{~anje Nova Gorica obvestil o
po`aru skladi{~nih hal v bli`ini HIT sport
centra na ulici Polje 5 v [empetru pri
Gorici. Takoj smo na kraj dogodka izvozili
gasilci PGD [empeter pri Gorici s 25
gasilci in petimi vozili PV-1, GVM-1, GV-
2, GVC 16/25 in GVC 16/50 ter JZ GRD
GE Nova Gorica s tremi gasilci in enim
vozilom GVC 16/25. Na kraj dogodka so
pri{la prva vozila PV-1 in GVC 16/25 (ob
17.36), minuto za tem pa vsa druga vozila.
Zavarovali smo okolico nesre~e in
ocenili stanje. V ~asu nastanka po`ara v
objektu ni bilo zaposlenih. Gorela sta dela
hale na severni strani kompleksa nekdanje
tovarne CIMOS, zdaj v lasti podjetja
HIT d. d. Nova Gorica. Prostore ima
v najemu doma~e gradbeno podjetje. V
skladi{~u je bilo po besedah lastnika podjetja
skladi{~eno gradbeno orodje in
mehanizacija. Drugi del hale uporablja
dru{tvo Extrem [empeter pri Gorici.
Dimenzije hal: pribl. 200 x 10 m. Takoj po
prihodu najemnika teh skladi{~ sem
poizvedoval po prepotrebnih podatkih,
kaj sploh je v teh objektih (nevarne snovi,
glavno stikalo elektrike, material, skladi{~en
v objektu itd …). Glede na oceno
stanja, da je po`ar raz{irjen na dve
skladi{~ni hali v velikosti pribl. 700 m 2 ,
sem kot vodja intervencije prek centra
za obve{~anje zahteval dodatne sile dveh
gasilskih cistern JZ GRD GE Nova Gorica
GVC 24/50. Cisterni sta na po`ari{~e
prispeli ob 17.45, njihova naloga je bila
napajanje GVC 16/25. Zaradi gostega
dima je bilo te`ko oceniti samo {irjenje
po`ara po prostoru, tako da bi po`ar za-
~eli gasili z ene in druge strani ter tako
omejili {irjenje po`ara v halah. Izdal sem
povelje, naj za~nejo odpirati zaklenjena
vhodna vrata v skladi{~ne prostore.
Hkrati so strojniki vozila postavili na
severno in ju`no stran gore~ega objekta,
saj nam dostop do objekta ni povzro~il
te`av. Imeli smo veliko postavitveno
povr{ino. Ko je bil po`ar lociran, sem izdal
povelje za tri notranje napade v
popolni za{~itni opremi, za zunanje strani
objekta pa tri zunanje napade (glej skico).
Pri samem ga{enju smo iz objekta iznesli
dve jeklenki gospodinjskega plina (5kilogramski)
in tako prepre~ili najhuj{e,
saj sta bili jeklenki v samem `ari{~u po-
`ara. Drugih nevarnih snovi v objektu ni
bilo. Kljub visoki temperaturi in gostem
dimu, ki se je vil iz po`ari{~a, smo po`ar
uspeli lokalizirati v slabih dvajsetih minutah.
Iz skladi{~a smo odstranili vso
mehanizacijo (kombinirano vozilo, tovornjak,
kopa~, osebno vozilo), s ~imer smo
prepre~ili nadaljnje {irjenje po`ara na
druge objekte v neposredni bli`ini in tako
tudi ogromno {kodo, ki bi lahko nastala.
10

11
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
Pri ga{enju smo uporabljali dva talna
hidranta v bli`ini objekta, ki sta delovala
brezhibno. Gasilci JZ GRD GE Nova Gorica
so se ob 18.35 vrnili v enoto. Na kraju
po`ari{~a je ostalo PGD [empeter pri
Gorici. Z delavci gradbenega podjetja
smo za~eli s sanacijo po`ari{~a. Zgorele
dela objekta, gradbenega orodja in
TAKTI^NA SKICA
intervencije
materiala smo z delovnimi stroji odpeljali
na bli`nje makadamsko parkiri{~e ob objektu.
Ob 20.10 je bil po`ar dokon~no poga{en.
Na kraju dogodka je do polno~i
ostala gasilska po`arna stra`a PGD
[empeter pri Gorici. Ob 00.05 je bila
intervencija zaklju~ena.
ZAKLJU^EK
Materialno {kodo in nastanek po`ara
pristojne slu`be {e ugotavljajo. Pri samem
posredovanju nismo imeli velikih
te`av, saj smo za take vrste intervencije
dobro opremljeni in dobro podkovani z
znanjem.
NA INTERVENCIJI SO SODELOVALI
• po`arna in{pektorica
• poveljnik CZ ob~ine [EMPETER – VRTOJBA
• @UPAN ob~ine [EMPETER – VRTOJBA
• POD@UPAN ob~ine [EMPETER – VRTOJBA
• TAJNIK ob~ine [EMPETER – VRTOJBA
• direktor gradbenega podjetja
• delavci gradbenega podjetja
• mediji.
www.gasilskazveza-lj.si

vaje
vaja Hladilnica 2003
Foto: Mitja Gregori~
V soboto, 20. 12. 2003, se je na obmo~ju
hladilnice AGROGORICA d. d. odvijala
na~rtovana gasilsko-re{evalna vaja
HLADILNICA 2003. V vaji naj bi predvidoma
pri{lo do izpusta amoniaka v strojnici
hladilnega sistema.
Vaja je zahtevala naslednji scenarij:
- preveriti organiziranost podjetja
AGROGORICA d. d. v primeru izpusta
amoniaka iz strojnice hladilnega sistema
- preveriti aktiviranje sil za za{~ito in
re{evanje po osnutku na~rta o aktiviranju
sil za za{~ito in re{evanje ob~ine [empeter
– Vrtojba in drugih slu`b on nesre~i
z nevarno snovjo
- preveriti stanje organiziranosti, usposabljanja
in opremljenosti vseh dejavnikov
za{~ite in re{evanja, ki se po na-
~rtih vklju~ujejo v za{~ito, re{evanje in
pomo~ ob izpustih nevarnih snovi
- preveriti na~rte za za{~ito in re{evanje
v primeru izpustov nevarnih snovi na
ve~jih objektih
- realnost
- u~inkovitost vodenja
- hitro in strokovno ukrepanje
- na podlagi izku{enj dopolniti na~rte
in sistem re{evanja.
Za pripravo vaje in neposredno operativno
vodenje vaje je bilo imenovalo vodstvo
vaje v sestavi:
- vodja vaje, poveljnik PGD [empeter
pri Gorici Sebastjan Kozar
- koordinator za podro~je CZ, poveljnik
Stanislav ^rvi~
- za podro~je RBK: Vasja Pirc.
Kronolo{ki potek vaje
HLADILNICA 2003
Regijski center za obve{~anje Nova
Gorica je po prejetju sporo~ila o nesre~i
z nevarno snovjo, ki ga je posredovala
varnostna slu`ba VARNOST d. o. o. NO-
VA GORICA, takoj aktiviral vse potrebne
sile za za{~ito in re{evanje ob nesre~ah
z nevarno snovjo po osnutku elaborata
ob~ine [empeter – Vrtojba. ReCo je med
samo vajo spremljal re{evalne enote in
izpolnjeval vse dane naloge in zahteve
vodje intervencije. Vse sodelujo~e slu`be
www.gasilskazveza-lj.si
na vaji so se v pri~akovanem ~asu pojavile
na prizori{~u in izpolnjevale dane naloge.
Prve gasilske enote so bile po slabih
{estih minutah od prejetja klica o nesre~i
na kraju intervencije in takoj za~ele z
aktivnostmi. Vaje oziroma obvestila o nesre~i
z nevarno snovjo se ni udele`il
in{pektor za okolje in prostor. In{pektor ima
pri takih nesre~ah kar veliko odgovornost
in nalogo (sanacija nesre~e po re{evanju).
@e po poti na kraj intervencije sem kot
vodja zbiral prepotrebne informacije iz
priro~nika za nevarne snovi (velikost con,
meje eksplozivnosti, meje najve~je dovoljene
koncentracije plina, tali{~e, vreli{~e,
velikost obmo~ja, ki ga bo treba evakuirati
ob nesre~i z amoniakom). Preverjal sem,
~e so vse sile za za{~ito in re{evanje aktivirane.
Vsak korak re{evanja nesre~e sem
sporo~al regijskemu centru Nova Gorica.
Takoj po prihodu sem si hitro ogledal stanje.
@e takoj bi bilo treba pridobiti potrebne
podatke o koncentraciji nevarne snovi v
zraku in vremenske razmere na kraju nesre~e,
hitrost in smer vetra, na podlagi teh
podatkov pa dolo~iti taktiko re{evanja. Ugotovljeno
je bilo, da sta v neposredni bli`ini
strojnice dve po{kodovani osebi, da amoniak
izteka iz rezervoarja v strojnici hladilnice
in da veter piha v smer naselja [empeter.
Tako je bilo jasno, da bo potrebna
evakuacija obmo~ja od 800 do 1600 m, ki
naj bi ga izvedle slu`be civilne za{~ite.
Gasilske enote bodo delale vodno zaveso
na severovzhodnem delu objekta. Na podlagi
stanja enega od po{kodovancev, ki je
nosil na glavi za{~itno masko s filtrom, sem
dal povelje, naj se prva re{evalna skupina
gasilcev maksimalno za{~iti, kolikor nam
omogo~a oprema v gasilskih vozilih GE
Nova Gorica s tretjo stopnjo za{~ite. Ozna-
~ili smo cono neposredne nevarnosti v
vseh smereh, ki je zna{ala dvesto metrov
oz. dvakrat toliko v smeri vetra. Ozna~ili
smo tudi servisno izolacijsko cono, v katero
imajo vstop samo gasilci in re{evalci. Re{evanje
ponesre~encev je bilo uspe{no, saj
jih je v slabih 5 minutah po obvestilu gasilsko-re{evalnih
enot oskrbelo osebje Prehospitalne
enote ZD Nova Gorica. Po{kodovane
osebe bi morali gasilci pred predajo
v oskrbo re{evalcem dekontaminirati, a
tega zaradi pomanjkanja opreme za dekontaminacijo
niso naredili. Ob resni~ni nesre~i
bi morali kontaminirane ljudi vsaj sle~i in
jih s vodno meglo oprati v za to namenjenem
dekontaminacijskem {otoru. Po re-
{evanju oseb sem gasilcem naro~il izklopiti
elektri~ni tok, zatesniti rezervoar, za~epiti
odto~ne ja{ke in izvesti prvi napad z vodno
meglo iz bli`njega hidranta za red~enje
toksi~nega oblaka. To delo so opravili {tirje
gasilci v dveh napadalnih skupinah. Delo
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
Sebastjan
Kozar
v oblekah je zelo te`ko in naporno. Takti~no
pravilno bi morali delati v trojkah, a nam te
opreme primanjkuje. Delo bi bilo tudi la`je,
u~inkovitej{e, kakovostnej{e in pravilnej{e
z vidika varstva pri delu. Pri takih nesre~ah
so pomembne tudi sekunde, ki, ~e jih
izgubljamo, znajo prinesti veliko {kode za
okolje in ljudi za ve~ let naprej. Moral bi
dolo~iti tudi re{evalno skupino gasilcev za
primer po{kodbe prvih napadalnih skupin,
a je zaradi pomanjkanja za{~itne opreme
nisem dolo~il. Obleke za vstop v kontaminiran
prostor ima samo gasilska enota
Nova Gorica, in to samo {tiri, kar je o~itno
premalo, kot nam je pokazala praksa. ^as
dela pod tako obleko je maksimalno 20
minut. Obe napadalni skupini sta imeli
veliko te`av pri posredovanju, saj je eni
med delom zmanjkalo zraka. Tako se je
med najbolj dragocenimi minutami morala
vrniti nazaj na izstopno to~ko, da je zamenjala
jeklenko z zrakom. V tem ~asu bi
izteklo veliko plina in posledice za okolje
bi bile katastrofalne. Napadalca, ki sta
tesnila, sta imela velike te`ave pri delu.
Vidljivost v prostoru je bila slaba, morala bi
uporabljati svetilke v ex-izvedbi, ki pa jih
gasilci nimamo. Druga dva gasilca sta
dobro opravila nalogo. Dosegla sta odli~-
no vodno zaveso, a ko sta delala vodno
zaveso na drugi strani objekta, jima je
zmanjkalo vode. Probleme jima je delal tudi
ventil za dodatno napajanje hidrantnega
omre`ja, saj je bila ta del omre`ja brez
vode. Med samim izvajanjem vodne zavese
bi morali kontaminirano vodo loviti v posode,
bazene oziroma pobirati s sesalcem, a
smo gasilci tudi brez te opreme. PHE ZD
NG je odli~no opravila nalogo. Osebi je takoj
12

13
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
oskrbela s kisikom in jima preverjala osnovne
`ivljenjske funkcije. Re{evalno osebje
je zahtevalo od vodje intervencije podatke
o koncentraciji plina, a jih nisem mogel
posredovati, saj jih nisem imel. Ekipa CZ
[empeter – Vrtojba je v bli`ini nesre~e
postavila {otor za morebitne po{kodovane
gasilce. Poveljnik CZ [empeter – Vrtojba
je bil vedno pripravljen za logisti~no podporo
vodji intervencije. Po prihodu drugih
gasilskih enot PGD [empeter in PGD Nova
Gorica se je na severovzhodnem delu objekta
izvedlo vodno zaveso. Gasilci so jo
sicer naredili, a le za kratek ~as, saj je vode
v gasilskih cisternah zmanjkalo kljub napajanju
iz hidrantnega omre`ja. Tako smo
ugotovili, da je v hidrantnem omre`ju vode
premalo. Ugotovljeno je tudi, da primanjkuje
gasilskih ro~nikov za vodno meglo in vodnih
{~itov. Narejenih je bilo deset napadalnih
skupin in tako se je naenkrat rabilo vse
izolirne dihalne aparate, kar jih premoremo
gasilci. Ob dejanski nesre~i bi morali v takih
situacijah vsi gasilci na vodnih zavesah
uporabiti IDA. Izolirni dihalni aparat bi morali
uporabiti tudi strojniki vozil in drugi gasilci
na vodnih zavesah.
Vaja se je zaklju~ila, ko je zmanjkalo
vode in ko je bil rezervoar zatesnjen. Nadtla~no
prezra~evanje prostorov hladilnice
se ni izvedlo, saj bi ostali amoniak porinili
v okolje. Kot vodja intervencije bi ob resni~ni
nesre~i moral takoj zahtevati dodatne
gasilske cisterne z velikimi koli~inami vode,
a jih nisem, saj je bila le vaja. V vajo bi
lahko vklju~ili tudi avtolestev AKL 32, da
bi se ~im bolj pribli`ali mestu izhajanja
amoniaka iz objekta in ga tam red~ili.
Vendar bi moral biti top na lestvi prirejen
za vodno meglo. Vaja je bila zaklju~ena
ob 17.30 z zborom vseh sodelujo~ih na
vaji in s kratko analizo, pri kateri so sodelovali
vsi vodje enot, drugih slu`b, pod`upan
in tajnik ob~ine [empeter – Vrtojba in
vodilno osebje podjetja AGROGORICA d.
d. Pri analizi vaje je bil prisoten tudi
namestnik na~elnika izpostave za za{~ito
in re{evanje Nova Gorica.
Pri analizi so vsi vodilni podali svoje
mnenje:
- problem dekontaminacije (PHE ZD
Nova Gorica in PGD [empeter)
- pomanjkanje kemijskih oblek (JZ
GRD GE Nova Gorica)
- pomanjkanje naslednje opreme:
merilec koncentracije plina, merilec vetra,
armature za vodno zaveso (PGD
[empeter in JZ GRD GE Nova Gorica)
- pomanjkljivost opreme vzdr`evalcev
podjetja AGROGORICA d. d. (direktor).
Namestnik na~elnika izpostave za
za{~ito in re{evanje je poudaril, da ima
severnoprimorska regija tri ekipe civilne
za{~ite za RBK, ki lahko posredujejo pri
takih intervencijah in imajo tudi potrebno
opremo. Njihov ~as od aktiviranja do
prihoda na kraj intervencije pa je dve uri,
kar je za tovrstne nesre~e `e prepozno.
Dne 6. marca je PGD Tacen v dogovoru
z ravnateljico {ole Tatjano Furlan
pripravilo vajo re{evanja otrok iz vi{jih
nadstropij. Predpostavka za vajo je bilo
ukrepanje ob po`aru v {oli in re{evanje
otrok, ki bi ostali ujeti v {olski stavbi.
Po ogledu {ole sva s podpoveljnikom
naredila na~rt vaje in predvidela enote,
ki bi jih aktivirali ob nastanku po`ara. Glede
na to, da se je na vaji re{evalo z vi{ine,
smo morali zagotoviti enote, ki razpolagajo
s tako opremo.
V soboto, 6. marca, ob 9.30, so bili ~lani
PGD Tacen o domnevnem po`aru
obve{~eni prek pozivnikov in so izvozili
z GV – V1, PV – 1 in AC/70. Po prihodu v
{olo je namestnik ravnateljice na kratko
pojasnil stanje na {oli. Povedal je, da je v
1. nadstropju izbruhnil po`ar in da je dim
prepre~il umik desetim u~encem, ki so
bili ujeti v ra~unalni{ki u~ilnici na severni
strani {ole in v knji`nici na podstre{ju.
Izdal sem povelje za re{evanje po lestvi
in notranji napad. Skupina z lestvijo je
postavila lestev na severni strani {ole in
za~ela z re{evanjem. Napadalna skupina
{tirih gasilcev se je opremila z IDA, nosili
ter ostalo re{evalno opremo, morala pa
je pogasiti po`ar v 1.nadstropju in preiskati
u~ilnice.
Po UKV postaji sem poklical RCO in
zahteval aktiviranje PGD Je`ica, ki ima
spustnico za re{evanje z vi{in, GB Ljubljana
z avtolestvijo, PGD Vi`marje, PGD
Gameljne in PGD Spodnje Pirni~e –
Vikr~e – Zavrh za oskrbo z vodo.
Prvi so na kraj prispeli gasilci iz PGD
Vi`mareje z GVC 16/25; poveljniku sem
dal nalogo, da izvedejo notranji napad v
podstre{ni del {ole, kjer se nahaja knji`nica
in so ujeti u~enci.
vaje
obrambni dan na O[
[martno pod
[marno goro Toma`
Foto: Martin Artelj
@ukovec
Isto~asno so prispele tudi enote iz
Gameljn z GV 1, z Je`ice z GVC 16/25
in GVM ter GB Ljubljana. PGD Je`ica je
postavila spustnico na severni strani in
re{evala otroke iz prvega nadstropja; za
vstop so uporabili lestev, ki so jo postavili
gasilci iz Tacna. PGD Gameljne in Je`ica
sta izvedla tudi po en notranji napad, da
sta preiskala spodnje prostore {ole. GB
Ljubljana z avtolestvijo se je postavila na
glavni vhod na ju`ni strani {olo ter re{ila
otroke, ujete v knji`nici, ki so jim v »ko-
{aro« pomagali gasilci iz Vi`marji .
Sam sem se odpravil na ogled, da bi
ugotovil, kako napreduje re{evanje po
lestvi in spustnici, ki sta ga izvajali enoti
PGD Tacen in PGD Je`ica.
Po eni uri je bila vaja kon~ana in vsi
otroci so bili varno re{eni. Po kraj{i analizi
smo poveljniki dru{tev, ki smo sodelovali
na vaji, vajo ocenili kot dobro. Njen namen
sta bila evakuacija {ole in re{evanje
z vi{in. Na vaji smo posebno pozornost
namenili dostopnosti poti za intervencijska
vozila, ki so mnogokrat nedostopne.
Na koncu bi rad opozoril na dejstvo,
da imamo v GZ Ljubljan in MOL zelo malo
primerne opreme za re{evanje z vi{jih
objektov, kar bi v resni~nem po`aru nedvomno
pomenilo veliko te`avo.
Zahvalil bi se vsem enotam, ki so
sodelovale na vaji, posebno pa GB Ljubljana
in O[ [martno pod [marno goro.
www.gasilskazveza-lj.si

www.gasilskazveza-lj.si
izobra`evanje
ljubljanski gasilci na
usposabljanju
Foto: LG
Gasilci GZ Postojna, ki delujejo na
obmo~ju ob~in Pivka in Postojna, se poleg
raznovrstnega ga{enja in re{evanja
v veliki meri ukvarjamo z ga{enjem po-
`arov v naravi. Teh po`arov je v strukturi
po`arov ve~ kot 50 %. Poklicni in prostovoljni
gasilci imajo zato veliko izku{enj
z ga{enjem po`arov v naravi. ^eprav
majhni, sta ob~ini Pivka in Postojna po
{tevilu po`arov v naravi `e vrsto let med
prvimi desetimi ob~inami v Sloveniji. Lani
je v ob~ini Pivka poleg ve~jega {tevila
manj{ih po`arov zaradi ~love{ke malomarnosti
nastal velik po`ar, ki je opusto{il
okoli 180 hektarjev gozda, pa{nikov in
gmajne. Pri ga{enju so sodelovali tudi helikopterji.
V poletnem obdobju pa so na{i
gasilci pomagali pri ga{enju po`arov na
obmo~ju Kra{ke gasilske zveze, med katerimi
je bil najve~ji konec julija pri Komnu
(poro~ilo objavljeno v LG). Na pomo~ je
Darko
Muhi~
pri{lo tudi veliko enot iz drugih delov Slovenije.
@e v prvih urah lanskega leta pa
smo hiteli na pomo~ tudi gasilcem v Koper,
kjer je izbruhnil po`ar v podjetju Tomos.
Prakso dobrega medsebojnega
sodelovanja med gasilci razvijamo in
spodbujamo `e vrsto let, saj smo bili pred
leti ob po`aru klavnice na Kalu tudi mi
dele`ni hitre pomo~i.
Zaradi tega so vodilni gasilci iz GZ
Ljubljana dali pobudo o izvedbi usposabljanja
gasilcev za ga{enje po`arov v
naravi na kra{kih terenih v okolici Postojne.
Po dogovorih v mesecu marcu je
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
bil dolo~en program usposabljanja. Enodnevni
program naj bi obsegal teoreti~ni
in prakti~ni del. Ker pa je bilo vreme letos
v pomladanskem obdobju zelo muhasto,
je bilo prvo usposabljanje izvedeno {ele
3. aprila. Gasilci iz gasilskih dru{tev z obmo~ja
GZ Ljubljana so se z vozili pripeljali
v Postojno, kjer je potekalo teoreti~no
usposabljanje, ki sta ga izvajala Darko
Muhi~ in Franc [ajn. Po teoreti~nem je
sledil prakti~ni sklop, ki ga je vodil Bo{tjan
Triler (poveljnik PGD Postojna) ob pomo~i
gasilcev – in{truktorjev PGD Postojna.
Gasilci so najprej spoznali orodje za
ga{enje in na~ine pravilne uporabe. Po
tem pa so se gasilci razdelili v dva sektorja,
kjer so pod vodstvom sektorskih
poveljnikov izvajali preventivni po`ig in
ga{enje po`ara. Pri ga{enju so uporabljali
tudi vozila za ga{enje gozdnih po`arov.
Prakti~ni del je potekal na vadbi{~u
Po~ek pri Postojni. Z omenjenimi dejavnostmi
smo prispevali tudi k bolj{i po`arni
varnosti na vadbi{~u, kjer je bil s preventivnim
po`igom izdelan varovalni pas.
Le ta bo v prihodnje prepre~eval prehod
po`ara iz vadbi{~a na druge dele zna-
~ilne nenaseljene kra{ke pokrajine. Drugo
usposabljanje je bilo izvedeno 4. aprila,
za naslednje pa se {e dogovarjamo.
Letos bo verjetno pripravljen tudi na~rt
oz. navodilo za nudenje pomo~i ob velikih
po`arih v Sloveniji, kjer bodo dolo~eni
postopki aktiviranja enot iz {ir{ega obmo~ja
in drugi postopki. Ob dobrih prometnicah
sta si GZ Postojna in GZ
Ljubljana relativno blizu in zato ob velikih
po`arih, nesre~ah ali izrednih dogodkih
lahko tudi ra~unamo na medsebojno
pomo~. Prvi koraki spoznavanja gasilcev
so `e izvedeni in `elimo si dobrega sodelovanja
tudi v naprej. Verjetno se vidimo
tudi v oktobru na vaji Potres 2004 v
Ljubljani.
14

15
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
izobra`evanje
Po~ek 2004 – u~enje taktike
in tehnike ga{enja po`arov
v naravnem okolju
V nedeljo, 4. aprila zjutraj, se je vsem
tistim, ki so se po avtocesti vozili proti
Postojni, verjetno zdelo, da se je moralo
zgoditi kaj hudega. Cela falanga gasilskih
avtomobilov se je v strnjeni koloni peljala
proti Postojni. Prizor, ki ga na na{ih cestah
v takem {tevilu k sre~i ne vidimo prav
pogosto – ~e gre seveda za intervencije.
^e pa gre za izobra`evanje gasilcev, je
to vsekakor hvalevredno. Vsako usposabljanje
za tak{no ali druga~no gasilsko
delo doprinese k jasnemu cilju, ki bi moral
biti prvi in glavni vsakemu gasilcu –
pomagati ljudem v nesre~i in biti na kaj
takega tudi dobro pripravljen, sicer je tak-
{no po~etje nevarno in neodgovorno. Pripravljenost
ljubljanskih gasilcev na ga{enje
po`arov v naravi pa bo odslej zanesljivo
na vi{ji ravni. Pojdimo po vrsti.
Gasilska zveza Ljubljana je s pomo~jo
Gasilske zveze Postojna organizirala
usposabljanje za ga{enje po`arov v naravnem
okolju. V primerjavi s podobnimi
tovrstnimi usposabljanji je bilo slednje
prav gotovo izjemno koristno, saj ni {lo
zgolj za teoreti~no premlevanje proble-
mov ga{enja tovrstnih po`arov, pa~ pa
smo se kandidati morali spopasti s pravimi
plameni. Na lastne o~i smo se lahko
prepri~ali, kako hitro lahko ogenj v tem
okolju napreduje, ~e ima za to ustrezne
razmere. V katerih razmerah po`ar nastane
oziroma se {iri v naravnem okolju,
pa tudi opremo in taktiko za u~inkovito
ga{enje slednjih sta nam
strokovno predstavila Darko
Muhi~ in Franc [ajn. Popolnoma
jasno je, da prakti~nega
dela brez teoreti~ne priprave
ni. Tudi v na{em primeru se je
teoreti~ni del izkazal kot zelo
koristen in zelo potreben. Prepri~an
sem, da so nekateri
nekaj kosov orodja, ki so uporabni
pri ga{enju travni{kih in
gozdnih po`arov, videli prvi~.
Isto velja tudi za taktiko in
tehniko ga{enja slednjih po-
`arov, ki jo boste lahko podrobno
spoznali v naslednji {tevilki. Najbolj
uspe{no lahko tovrstno teorijo dopolni
kakovostno prakti~no delo, ki smo ga seveda
nestrpno ~akali. Marsikdo se je s
to obliko ognja na takem terenu spopadel
prvi~, saj v Ljubljani tovrstnih po`arov ni
veliko. Ob tej prilo`nosti smo izvedli tudi
usposabljanje za uporabo prenosnega
centra zvez GZL, ki se ga je z veliko vnemo
in tudi zelo uspe{no lotil Martin @en
iz PGD Toma~evo – Jar{e. Kandidati smo
se ve~inoma strinjali, da gre za naporno
in te`avno delo ter da ima fizi~na pripravljenost
veliko vlogo pri uspehu. Po pogovoru
z nekaterimi udele`enci lahko tudi
zapi{em, da je bilo usposabljanje zelo
koristno, dobro organizirano in nadvse
zanimivo. Ljubljanski gasilci se zahvaljujemo
Darku Muhi~u, Francu [ajnu, Bo{tjanu
Trilerju in postojnskim gasilcem za
vlo`en trud pri pripravi izobra`evanja.
Do izida te {tevilke se je usposabljanja
na Po~ku udele`ilo 23 dru{tev GZL. Prva
skupina je usposabljanje opravila v soboto,
3. aprila, druga skupina v nedeljo
naslednjega dne, tretja skupina pa bo
usposabljanje predvidoma opravila v
mesecu maju.
www.gasilskazveza-lj.si

www.gasilskazveza-lj.si
izobra`evanje
Foto: Simona Oblak Zorko
Gasilska zveza Slovenije in Izobra-
`evalni center za za{~ito in re{evanje RS
Ig pripravljata usposabljanja za strojnike
avtolestev. Za izvedbo tega u~nega programa
potrebujemo usposobljene predavatelje
in in{truktorje. To je bil tudi vzrok,
da je v mesecu marcu od{la skupina in-
{truktorjev pod vodstvom strokovne sodelavke
za izobra`evanje in usposabljanje
pri GZS na usposabljanje v Nem-
~ijo. Cilj usposabljanja je bil spoznati se
z razli~nimi tipi avtolestev in od tujih kolegov
povzeti tudi metode in na~ine usposabljanja.
Skupino so sestavljali: Simona
Oblak Zorko, Ale{ Cedilnik, Marijan Krajnik,
Milan Krofli~, Milan Poto~nik, Bo{tjan
@agar in Cveto [umec.
V ponedeljek zjutraj nam je na{ gostitelj
g.Arnd Kunzmann najprej na kratko
predstavil podjetje Metz, nato pa se je
osredoto~il na predstavitev proizvodov.
Po teoreti~nem delu nas je prevzel in-
{truktor g. Alfonz in nas odpeljal na ogled
proizvodnje. Ogledali smo si celoten
proces izdelave lestve. Del lestve je proizvod
tudi na{ega podjetja Mettis iz
Gornje Radgone. Na{ gostitelj je povedal,
da so s poslovnim sodelovanjem zelo
zadovoljni. Nadrobno nam je pojasnil
izdelavo posameznih delov lestve in namestitev
na podvozje. Po ogledu proizvodnje
so nas na na{o pro{njo peljali na
ogled ene od dveh postaj poklicnih gasilcev
mesta Karlsruhe. Po ogledu enote
smo se vrnili nazaj v tovarno, kjer smo
za~eli s prakti~nim delom z avtolestvijo.
Za~eli smo s pravilno postavitvijo in
stabiliziranjem vozila in se seznanili z
vsemi mo`nostmi namestitve podpornikov
in ukrepi za varno delo, ki jih je treba
pri tem upo{tevati. Sistem za podpiranje
omogo~a stabilizacijo vozila tudi na
neravnem in nagnjenem terenu. Ve{~i
in{truktor Alfonz je pri tem po~el prave
vragolije. Sami smo se dela lotili bolj previdno,
vendar smo bili pri tem iz ure v
uro bolj suvereni.
V torek zjutraj pa sta nas na dvori{~u
~akali dve lestvi tipa L32. Pre{li smo na
upravljanje lestve z razli~nih komandnih
mest – s podno`ja in iz ko{are. Zopet
nam je na{ in{truktor predstavil vse mo`nosti
in nam nazorno pokazal nekatere
izmed njih ter nas opozoril na varno delo.
Nato pa nam je prepustil obe lestvi, da
smo pridobljeno znanje preizkusili {e
sami in nam bil na voljo za vpra{anja in
demonstracije. Preizkusili smo razli~ne
na~ine upravljanja in mejna podro~ja delovanja
lestve. Preizkusili smo tudi, kako
se natan~no, na centimeter, pribli`ati objektu.
V zadnjem sklopu prakti~nega
usposabljanja pa nam je in{truktor {e
predstavil delovanje lestve v primeru
okvare, kak{ne so mo`nosti, ~e odpove
motor lestve. Obdelali in preizkusili smo
vse na~ine delovanja, tja do ro~nega pospravljanja
podpornikov, v primeru odpovedi
celotnega sistema. Predstavil nam
je tudi dodatno opremo: sistem za ga{enje
z lestve in vrtljiv most za vpetje nosil
za prenos ponesre~enca, ki se jih namesti
na ko{aro. Zopet smo lahko {e sami
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
usposabljanje in{truktorjev za
izvedbo te~aja za strojnike avtolestev
Na pot smo se odpravili v nedeljo dopoldne,
pot pa nas je vodila do mesta
Karlsruhe na zahodu Nem~ije, kjer je
sede` podjetja Metz Aerials GmbH, ki je
od leta 1998 ~lan skupine Rosenbauer.
Podjetje se `e od leta 1842 ukvarja s proizvodnjo
gasilske opreme. Z dejavnostjo
je pri~elo v mestu Heidelberg, od leta
1905 pa podjetje deluje na zdaj{nji lokaciji.
Leta 1913 so izdelali prvo avtolestev.
Tovarna, kjer izdelujejo avtolestve, se
razprostira na podro~ju velikem 27.000
m2, 240 zaposlenih pa letno izdela letno
pribli`no 100 avtolestev. Najnovej{i izdelek
podjetja pa so zglobna dvigalaplo{~adi.
Cveto [umec
prakti~no preizkusili osvojeno teoreti~no
znanje. Ko nam je zmanjkalo idej, kaj vse
bi bilo {e vredno preizkusiti in ko smo
iz~rpali vsa svoja vpra{anja, smo od{li
nazaj v predavalnico, kjer smo naredili
zaklju~ek, opremili so nas s kupom prospektov
in na{ gostitelj nam je prijazno
odstopil svoje predstavitve, filme in fotografije.
Za konec smo se zahvalili za izkazano
prijaznost in za izvedeno usposabljanje.
Pred nami pa je bila {e pot domov, na
katero smo se odpravili v sredo zgodaj
zjutraj. Na poti domov pa smo se za kratek
~as ustavili {e v Ulmu v podjetju
Magirus, ki prav tako izdeluje avtolestve.
Tudi tu so nam zelo na kratko predstavili
njihovo podjetje, delovanje njihove najnovej{e
lestve in njihovo proizvodnjo. Po
kosilu pa smo se odpravili proti domu.
Dvodnevno bivanje v Karlsruheju in
usposabljanje v podjetju Metz nam je
omogo~ilo in organiziralo podjetje Mi-
Star, kratek ogled podjetja Magirus pa
nam je organiziralo podjetje Webo. Obema
podjetjema se zahvaljujemo za sodelovanje.
Pred nami je nov izziv. Pridobljeno
znanje `elimo prenesti na slovenske
gasilce. Upamo, da nam bo uspelo vsaj
tako dobro, kot je to uspelo na{emu in-
{truktorju Alfonzu v podjetju Metz.
16

17
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
Foto: Mi Star
Kako smo za~eli
Celjsko gospodarstvo je v prej{njih
gospodarskih razmerah zaznamovano z
mo~no bazi~no industrijo. Osrednja gasilska
enota je leta 1979, predvsem za potrebe
industrije – Aera, Cinkarne, Ema,
Zlatarne ipd. - kupila kemi~no vozilo. Vozilo
je bilo opremljeno z dvema rezervoarjema
po 1000 kg prahu, po gasilski
tipizaciji je imelo oznako GVS 2000.
Celjsko gospodarstvo se je po letu
1990 prestrukturiralo predvsem v storitveno
dejavnost z dolo~enimi zdravimi
bazi~nimi obrati. Trenutne gospodarske
razmere, malo{tevilno mo{tvo osrednje
enote in pomanjkljive prve informacije
o~ividcev o vrsti po`arov je snovalce ob
zamenjavi kemi~nega vozila spodbudilo
k izbiri specialnega gasilskega vozila.
Kako smo zasnovali
in kupili
Ideje o vozilu, ki bi v svoji notranjosti
imelo »vsa gasilna sredstva«, seveda v
omejenih koli~inah, so bile obelodanjene
pred dobrimi tremi leti. Sledilo je ugotavljanje
opremljenosti ostalih primerljivih
osrednjih gasilskih enot tako v Sloveniji
kakor izven na{ih meja. Slednje smo
po~eli z namenom, da potrdimo na{a razmi{ljanja
in konkretiziramo tehni~ne
lastnosti vozila. Kaj hitro smo ugotovili, da
so na{a razmi{ljanja pravilna, in se odlo~ili
za specialno gasilsko vozilo s takimi
izobra`evanje
specialno gasilsko vozilo za
celjske poklicne gasilce
tehni~nimi lastnostmi, kot smo ga pozneje
kupili. Skeptikom povem, da smo temeljito
tehtali razli~ne variante vozila, pa vendar:
odlo~itev je na koncu lahko le ena!
Po dokon~ni opredelitvi tehni~nih lastnosti
vozila smo se za~eli ukvarjati z nakupom.
Zahteven postopek javnih naro~il in
precenjena miselnost posameznih izdelovalcev,
da je tako zahtevno vozilo sposoben
izdelati vsakdo, tudi izdelovalci brez
referenc, nam je nakup zavrlo za dobro leto.
Pogodba o dobavi vozila je bila podpisana
dne 10. 6. 2003, vozilo pa je prispelo
v Slovenijo 19. 2. 2004. Sledila so
temeljita usposabljanja vseh tridesetih
operativnih gasilcev po skupinah. Dodatno
so vsi {oferji pred uporabo vozila
naredili {e preizkusno vo`njo po mestnih
ulicah, magistralnih cestah in avtocesti.
In kon~no, 10. marec 2004 je bilo vozilo
slavnostno predano operativi v uporabo.
Uporabni vtisi
Specialno gasilsko vozilo je izredna
pridobitev za ob~ino Celje in lokalno gospodarstvo,
s katerim bomo poklicni
gasilci u~inkoviti pri ga{enju vseh vrst
po`arov, saj ima vozilo {tiri osnovne vrste
gasilnih sredstev: vodo, peno, prah in
CO2. Pri zasnovi tega vozila smo zdru`ili
klasi~no gasilsko vozilo z napravami in
gasilnimi sredstvi za zahtevne po`are, ki
se pojavljajo prete`no v gospodarstvu.
To vozilo ima skorajda vse, kar potrebujemo
gasilci pri ga{enju trdih gorljivih
snovi, vnetljivih teko~in, vnetljivih plinov in
kovin ter po`arov na elektri~nih napravah.
S specialnim gasilskim vozilom se
bomo v prihodnje izognili problemom, ki
so opisani pri odlo~itvi, saj bo `e prva
gasilska skupina ob prvem izvozu imela
s seboj vsa gasilna sredstva.
^eprav je vozilo kratek ~as v uporabi,
je `e ve~krat prestalo svoj »uporabni
krst«, saj se uporablja pri vseh zahtevnih
po`arih. Vsestranska operativna uporabnost
vozila nam iz intervencije v intervencijo
vse bolj potrjuje na{o pravilno odlo-
~itev o njegovi zasnovi in njenih tehni~nih
lastnosti.
Jo`e Spevan
Tehni~ni podatki o specialnem
gasilskem vozilu (GVC-S-CO 2 28/40)
Dobavitelj vozila: Mi Star II d. o. o., Tbilisijska
85, 1000 Ljubljana
Proizvajalec: Rosenbauer, Leonding/Linz,
Avstrija
1) Tehni~ne karakteristike vozila:
- podvozje Mercedes Benz, model 1828
AK/4x4/ ATEGO S
- mo~ 205 kW, pogon 4x4, kabina 1 + 2
sede`a
- skupna dol`ina 7700 mm, skupna vi{ina
3250 mm, skupna te`a vozila 18.000 kg
2) Karakteristike nadgradnje in opreme:
- nadgradnja je samonosna konstrukcija
iz aluminijaste plo~evine s pohodno streho
- nadgradnja ima vgrajene hladilne vodne
{obe v primeru pristopa k po`aru
Vgrajena oprema:
- rezervoar za vodo vsebine 4000 l, s priklju~ki
in avtomatsko regulacijo nivoja vode
- rezervoar za penilo vsebine 400 l
- gasilna naprava za prah ABC vsebine 500
kg, pogonski plin N, 2 navijaka po 30 m
- gasilna naprava CO 2 kapacitete 3 x 40
l, polnitev 3 x 30 kg, navijak s 30 m cevi
- kombinirana ~rpalka Rosenbauer NH 30
kapacitete 2.800 l/min pri 10 barih (nizki
tlak) ali 300-400 l pri 40 barih (visoki tlak)
z avtomatiko, priklju~ki in varovanjem ter
dvema navijakoma dol`ine cevi po 60 m
- dodajalni sistem za peno ND-FIX-MIX
- monitor za peno/vodo konstantne kapacitete
2.400 l/min pri 10 barih, name{~en
na strehi; domet vode pribl. 70 m, domet
penila pribl. 60 m
- monitor za prah kapacitete 20 kg/sec,
name{~en na strehi, domet do 25 m
- generator izmeni~nega toka konstantne
mo~i 6,25 kVA/5000 W
- izpro`ljiv reflektorski steber vi{ine 5,5
m s halogenskimi reflektorji 4 x 500 W, z
avtomatiko in varovanjem
- vitel vle~ne sile 7000 kg z jekleno
pletenico ¨14 mm dolþine 60 m
- elektri~na oprema vozila, oprema za intervencijsko
vo`njo, komunikacijska oprema
- gasilsko-re{evalna oprema in orodje,
name{~eno v predalih in pregradnih stenah
(cevi, nastavki, ro~niki, spojke, klju~i,
gasilniki, `age, ro~na orodja, baterije ipd.)
- za{~itna oprema gasilcev (IDA, rokavice,
obleke za pristop k visoki temperaturi ipd.).
Vrsta po`ara Po`. razred Gasilno sredstvo v vozilu
1) trde gorljive snovi (les, tekstil, plastika, premog …) A 4000 l vode
2) vnetljive teko~ine (maziva in goriva, olja, asfalt ...) B 400 l penila, 500 kg prahu ABC
3) vnetljivi plini (propan, butan, acetilen, metan …)
4) vnetljive kovine (magnezij, titan ipd.)
C
D
90 kg plina CO in prah ABC
2
posebni prah v gasilniku
5) po`ari A, B, C, D v bli`ini elektri~nih instalacij E CO in prah ABC
2
www.gasilskazveza-lj.si

www.gasilskazveza-lj.si
izobra`evanje
ogled tovarne Ziegler
v Giengnu
Foto: Jure Dolinar
Podjetje Ziegler je leta 1890 ustanovil
Albert Ziegler. Njegovo podjetje je v za-
~etku {telo osem zaposlenih in dva prodajalca.
Ukvarjali so se s {ivanjem gasilskih
hla~. Leta 1894 je Albert Ziegler
na svetovnem sejmu v Antwerpnu prejel
nagrado za najbolj{e gasilske hla~e.
Smer razvoja dana{njega podjetja je za-
~rtal njegov sin Kurt, ki je leta 1925 na
dnevu gasilcev v de`eli Württemberg
predstavil prvo prenosno motorno brizgalno.
Malo podjetje se je razvilo v enega pogled, kot ga poznajo prebivalci Ljubljane
v Litostroju. Preprosta arhitektura,
ki se `e nekaj ~asa ni bistveno spremenila,
velika jedilnica Ziegler – Casino in
pravo manj{e naselje monta`nih in zidanih
hal. Na prvi pogled nobenih elektronskih
naprav (z izjemo zapornice pri vhodu),
nobene moderne arhitekture in nobenih
vidnih varnostnih ukrepov. Z eno
besedo – {partansko. Vendar pa podjetje
pod svojo ne preve~ privla~no zunanjostjo
skriva marsikaj. To nam je dal slutiti
izmed vodilnih evropskih proizvajalcev
gasilske opreme in vozil, ki s svojimi kooperanti
v lastni proizvodnji lahko v celoti
sestavi katerokoli gasilsko vozilo z vso
pripadajo~o opremo. Danes imajo skupaj
s h~erinskimi podjetji okoli 600 zaposlenih
in letno v celoti izdelajo od 500 do
600 gasilskih vozil vseh vrst. Sede` podjetja
je v bavarskem mestecu Giengen
blizu Ulma, pribli`no 120 kilometrov od
Münchna. Od Ljubljane do Giengna smo
se z avtobusom (dva kraj{a postanka)
vozili okoli osem ur.
Prihod v podjetje Ziegler je za marsikoga
lahko malce presenetljiv. Od tako
velikega podjetja s toliko zaposlenimi in
tako vrhunsko tehnologijo bi ~lovek na
vsakem koraku pri~akoval pravo pa{o za
o~i. Ko pa se pripeljemo do glavnega
vhoda v podjetje, nas pri~aka podoben
`e prvi pogled na eno izmed popolnoma
novih rde~ih vozil, ki je kot ukro~en konj
pred eno izmed hal mirno ~akalo na svojega
novega lastnika. Samo vozilo sicer
ni bilo videti ni~ druga~no od ostalih, ki
jih vidimo pri nas, vendar je na{e zanimanje
zbudila poslikava na njem, ki je v
na{ih logih nismo vajeni. Privla~no in
nadvse domiselno, predvsem pa dobro
prepoznavno in `e od dale~ vidno. Po
nekaj minutah hoje med halami nas je
pri~akal pogled, ki je bil prava pa{a za
o~i za vsakega pravega gasilca, da o
tistih drugih, ki jim je lepo gasilsko vozilo
bolj pomembno od njegove vsebine, niti
ne govorim. Pred izhodom iz podjetja so
bili na pot v svoj novi dom pripravljeni
dokon~ani tovornjaki – z oznakami enot,
ki jim pripadajo, in {tevilkami, ki govorijo
o njihovi namembnosti.
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
Jure
Dolinar
Poklicni gasilci iz podjetja Ziegler so
nam predstavili tudi sistem KAFS, vgrajen
v moderno vozilo (Mercedes Benz
Atego). Sistem KAFS je po besedah tamkaj{njih
gasilcev zanimiv predvsem zaradi
enostavnosti uporabe, var~nosti pri
porabi vode ter sistema, ki omogo~a lo-
~en vstop penila in temu primerno enostavnej{e
~i{~enje ter zgolj menjavo
ro~nika pri zamenjavi gasilnih sredstev,
ki jih potrebujemo (voda/pena). Tudi poraba
penilnega sredstva je nadvse
var~na, vendar se o delovanju tako proizvedene
pene v realnosti `al nismo mogli
prepri~ati.
Ziegler izdeluje skoraj vse vrste gasilske
opreme, ki jo je obi~ajno mogo~e
najti v vozilih po vsej Evropi. Tako si lahko
obiskovalci (teh naj bi bilo po navedbah
na{ega gostitelja okoli 11.000 letno)
ogledajo ves postopek izdelave gasilskih
vozil vseh vrst skozi vse faze njihovega
nastanka. Posebno so ponosni na svoje
~rpalke vseh vrst, ki jih kot edini del proizvodnje
tudi ljubosumno skrivajo pred
objektivi radovednih obiskovalcev. Sicer
je fotografiranje dovoljeno; v~asih smo
imeli ob~utek, da jim je to celo v{e~, saj
pomeni veliko {tevilo razli~nih fotografij,
ki se potem ponavadi pojavijo na internetu
ali v strokovnih ~asopisih, {e dodatno
reklamo. Podatek, ki smo ga omenili
`e na za~etku, torej okoli 600 prodanih
popolnoma opremljenih gasilskih vozil na
leto, govori sam zase. Tudi njihov odnos
do obiskovalcev, ki je zelo spo{tljiv in
strokoven, nas je presenetil. Vendar po
kraj{em razmisleku lahko ugotovimo, da
Slovenija niti ni tako majhno tr`i{~e glede
na {tevilo poklicnih in prostovoljnih enot,
ki so potencialne stranke.
Najbolj impresiven del Zieglerjeve
proizvodnje poteka v velikanski hali, kjer
sestavljajo nadgradnje za gasilska vozila.
18

19
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
Pogled izpred vhoda je veli~asten – v hali,
dolgi okoli 200 metrov, je na levi in desni
razporejenih okoli 30 vozil, na vsaki strani
po 15. Tu je mogo~e spoznati vse faze
nastanka vozila – od razreza osnovne
karoserije do namestitve nadgradnje in
kon~no monta`e pripadajo~e opreme v
vozila. Na vsaki stopnji je prisoten in`enir,
ki nadzira ekipo delavcev vseh vrst. Ko
vozilo prestane vsa dela na dolo~eni
stopnji, ga samo prestavijo naprej in loti
se ga naslednja ekipa. Vse je pri roki –
vsa oprema je razporejena tako, da se
mehaniki lahko od ene do druge faze
prosto sprehajajo, hkrati pa ne motijo
kolegov, ki delajo. Vozil po tipih in namenu
ne lo~ujejo, tako lahko na razli~nih
ZIGLER IZDELUJE:
• nadgradnje in opremljanje vozil
• ~rpalke
• izdelava cevi
• nega cevi
• trgovina
stopnjah vidimo razli~na vozila vseh vrst,
ki so v procesu izdelave. Opazili smo, da
je z naskokom najve~ vozil tipa Mercedes
Benz Atego. Slednje je o~itno mogo~e
nadgraditi skoraj s ~imerkoli, saj smo na
istem tipu vozila videli vsaj 10 razli~nih
vrst nadgradnje. Pri tem naj omenim tudi
to, da v Zieglerju uporabljajo tako reko~
samo {e plasti~ne rezervoarje za vodo,
saj tako pri skupni te`i vozila prihranijo
kar 1500 kilogramov. To pa ni zanemarljiva
{tevilka. Vozila za posebne namene,
na primer dvi`ne plo{~adi in vozila za
letali{ke gasilce, sestavljajo v posebnih
prostorih, ki so za javnost zaprti. Posebni
del predstavlja prostor za preizku{anje
vozil, kjer vozila {e zadnji~ testirajo, preden
jih odpeljejo na mesto, kjer po~akajo
na novega lastnika. Preizkusijo tako
reko~ vse – ~rpalke, motor, elektroniko,
armature in opremo.
V Zieglerju imajo tudi poligon za
preizku{anje vozil in u~enje dela z njimi.
Sestavljen je zelo enostavno, kakor pravzaprav
vse v tem podjetju – {ir{i dovoz
na asfaltiran prostor, velik kak{nih 500
kvadratnih metrov. Na koncu tega prostora
je zid, ki slu`i za preizku{anje vseh
vrst gasilnih sredstev in pripadajo~e
tehnike – cevi, ro~nikov, monitorjev – in
VEDNO PRIPRAVLJENI!
izobra`evanje
manj{i podolgovat bazen~ek, ki slu`i za
preizku{anje ga{enja nevarnih snovi. To
seveda ni izobra`evalni center, ampak
zgolj manj{i poligon interne narave. Temu
primerno je tudi skromen, vendar o~itno
slu`i svojemu namenu.
Nemci svojo tehnologijo o~itno dobro
tr`ijo, saj ima Ziegler predstavni{tva celo
na Bli`njem in Daljnem vzhodu, v Avstraliji
in v Ju`ni Ameriki. Tehnologija, ki
jo ponujajo, je prilagojena vsem tr`i{~em
– v svoji osnovi pa gre za opremo in tehni~ne
re{itve, ki jih v veliki meri uporabljamo
tudi pri nas.
Izdelke podjetja Ziegler pri nas zastopa
podjetje Gasilska oprema d.o.o.
Podjetje Zigler pri nas zastopa Gasilska oprema d.o.o.
www.gasilskazveza-lj.si

www.gasilskazveza-lj.si
izobra`evanje
Gasilci se dnevno sre~ujemo s prometnimi
nesre~ami. Te so velikokrat
manj{e, saj je tehnologija vozil dovr{ena
in se iz dneva v dan {e izbolj{uje. V tak-
{nih primerih smo gasilci dobrodo{la pomo~
re{evalnim enotam NMP, v~asih pa
{e tako dovr{ena tehnologija ni dovolj in
je na{a pomo~ resni~no vse, kar preostane
za re{itev po{kodovane osebe iz
zvite plo~evine, seveda pa tudi tedaj ne
smemo pozabiti na usklajeno delo z NMP.
Kje, kako, na kak{en na~in … so prva
vpra{anja, ki se nam porajajo v glavi, ko
imamo opraviti z prometno nesre~o, in
ta vpra{anja so tudi vodilo med celotno
intervencijo, na{a naloga je le, da teh
vpra{anj ne zmanjka in da jih seveda
vsakega posebej naju~inkoviteje re{imo.
Re{evanje ob prometni nesre~i se
za~ne pri samem prihodu na lokacijo,
kjer vodja oceni situacijo (lokacijo po{kodovanih
vozil, prisotnost drugih re{eval-
nih enot, {tevilo ponesre~encev …) in se
na podlagi pridobljenih informacij odlo~i
za pravilen postopek.
Koraki, ki sledijo:
· postavitev vozil, ~e tega ne storimo `e
ob samem prihodu
· zavarovanje kraja prometna nesre~e
· dogovor z NMP (gasilci pomagamo
NMP in delujemo usklajeno z njimi)
· priprava gasilnih sredstev
· za{~ita zra~nih vre~ (air-bag)
· odklop virov elektri~nega napajanja
vozila
· stabilizacija vozila
· za{~ita ponesre~enca
· priprava odprtin za iznos ponesre-
~enca.
Ti koraki se nekoliko dopolnijo, kadar
posredujemo brez prisotnosti NMP, kajti
v tak{nem primeru moramo nujno dolo-
~iti ~lana mo{tva (~e je potrebno, tudi
ve~), ki prevzame oskrbo ponesre~enca
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
posredovanje ob prometnih
nesre~ah Bo{tjan @agar
Foto: re{evalna postaja KCLJ
(zaustavitev krvavitve, imobilizacija, psiholo{ka
podpora – pogovor).
Postavitvi vozil je namenjeno veliko
pozornosti, saj so le ta na{a najmo~nej{a
za{~ita pred naletom ostalih udele`encev
v prometu ({e posebej na hitrih cestah),
poleg tega je dobra postavitev pomembna
za samo delo, pripravo gasilnega
sredstva, razsvetljavo, bli`ino re{evalnega
orodja … ~e ni prisotne policije, del
mo{tva pripravi samo zavarovanje kraja
nesre~e, saj s tem zmanj{ujemo mo`nost
dodatnih nesre~, pa tudi samo delo
je la`je, saj smo s tem nepoobla{~enim
omejili dostop do nesre~e. Preostalo
mo{tvo se posveti nesre~i sami, pripravi
gasilna sredstva, ki so najpogosteje voda,
pena, prah, lahko pa tudi katerokoli
drugo, le da u~inkuje. Gasilna sredstva
pripravimo v bli`ini po{kodovanih vozil,
vendar ne preblizu (3–5 m); ~e imamo
mo`nost, naj se gasila dopolnjujejo in
kombinirajo, saj tako pove~ujemo u~inkovitost
in zagotovimo nemoteno ga{enje,
~e nam eno gasilo odpove. Za{~itimo
neaktivirane zra~ne vre~e (v nadaljevanju
ZV – voznikove in sovoznikove, ki
so najnevarnej{e), in sicer s pomo~jo obro~ev
za volan in za{~itne ponjave za
sovoznikovo zra~no vre~o (aktivirane ZV
prere`emo ali pa jih prav tako za{~itimo).
Odklopimo vire napajanja (akumulatorje),
tako da priklopne spone odvijemo
ali pa enostavno odre`emo ter pozitivni
in negativni pol med seboj dotaknemo,
da razelektrimo vse naprave. Pri akumulatorjih
mora biti ekipa pozorna, saj je kar
nekaj vozil s po dvema ali celo tremi akumulatorji,
treba pa je odklopiti vse, da
smo varni pred morebitnim potencialnim
virom v`iga, v~asih pa je tak odklop dovolj
za izni~enje ZV. Isto~asno oziroma v
naslednjem koraku se stabilizira vozilo,
s ~imer prepre~imo dodatne premike vozila,
ki lahko {kodujejo ponesre~encu in
20

21
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
re{evalcem ote`ujejo delo. Veliko pozornost
je treba nameniti stabilizaciji vozila
na boku ali strehi, kjer je `e najmanj{i
premik lahko usoden. Za stabilizacijo lahko
uporabimo sodobne drsne podklade,
dvojne trikotne podklade, stabilizatorje –
ro~ne ali hidravli~ne – ali pa preproste
podlo`ne cokle in lesene morale. V primeru,
da ekipi do sedaj {e ni uspelo priti
do ponesre~enca, ga primerno imobilizirati
in za{~iti s pomo~jo odeje ali prozornega
polivinila, da ga obvaruje pred
lete~imi delci stekla, plastike ipd., je v tej
fazi za to zadnji ~as.
Tako »pripravljeno« vozilo lahko pri-
~nemo odpirati. Koliko bomo odprli, odrezali
... je odvisno od nesre~e same (koliko
prostora potrebujemo, kak{ne po{kodbe
je ponesre~enec utrpel …). Odprtine
(prostor za iznos) obdelujemo previdno,
da ne ogro`amo ponesre~enca, ostalih
re{evalcev in seveda samih sebe. Steklene
povr{ine, ki nas ovirajo, je najbolje
odstraniti `e na za~etku, seveda pa jih je
treba primerno obdelati (prekriti z odejo,
prelepiti s samolepilnim trakom …). Samo
plo~evino pa obdelujemo v smeri
naju~inkovitej{ega dostopa do ponesre-
~enca.
izobra`evanje
Prometne nesre~e so zahtevne intervencije,
saj imamo neposredni stik z
ljudmi razli~nih slu`b, s po{kodovanimi,
z njihovimi znanci in seveda vedno prisotnimi
»firbci«. Vsaka napaka ima lahko
za posledico dodatno po{kodbo ponesre~enca,
zato je nujno usklajeno sodelovanje
vseh re{evalnih slu`b, prisotnih na
intervenciji, kajti le s skupnimi mo~mi lahko
dose`emo maksimalni u~inek.
www.resevalci.org
forum re{evalcev v zdravstvu Slovenije
www.gasilskazveza-lj.si

www.gasilskazveza-lj.si
izobra`evanje
Vedno, kadar predavam gasilcem o prvi
pomo~i, jim dam vedeti, da tudi na tem
podro~ju niso povsem laiki. Prav zaradi
tega menim, da morajo v svoji opremi za
nudenje prve in nujne medicinske pomo~i
imeti {e kaj ve~ kot samo {karje, gazo in
povoj. Oprema, ki jo predpisuje Gasilska
zveza, je opredeljena z DIN standardi (npr.
sanitetni kov~ek DIN 14142). Ti standardi
so sicer zelo dobro vodilo pri dolo~anju
ustrezne opreme, vendar vseeno ne
morejo dovolj hitro slediti razvoju prve in
nujne medicinske pomo~i. Prav zaradi
tega bi v tem prispevku rad razkril svoj
pogled na to, kaj bi morali imeti gasilci
vedno s seboj na intervencijah, da bi lahko
uspe{no nudili pomo~.
nim balonom nam lahko slu`ijo ustno-
`relni tubusi (»airwayi«), ki jih lahko vstavimo
z enostavnim manevrom.
V nahrbtniku mora biti zagotovo tudi
sanitetni material. Tu pridejo v po{tev
bomba`ni krep povoji (dimenzije 5 m × 6
cm, 5 m × 8 cm, 5 m × 10 cm, 10 m × 10
cm in 10 m × 15 cm ipd.) s tkanim robom,
ki se zelo dobro prilegajo, ter vpojne sterilne
gaze dimenzij 0.2, 0.4 in 0.8 m² oz.
podobnih dimenzij, ki so ðe vedno nepogre{ljive
v predbolni{ni~nem okolju, kljub
temu da poznamo `e netkane materiale
… Potrebujemo {e trikotne rute in medicinske
lepilne trakove razli~nih {irin (npr.
micropore, transpore …).
Sodobne oskrbe opeklin na terenu ni
ve~ brez opeklinskih obkladkov iz hidrogela
(npr. Burnshield). Te obkladke pri
nas v Sloveniji uporabljamo `e pribl. 10
let in so danes standardni del opreme
vsake sodobne re{evalne slu`be. Poznamo
obkladke razli~nih dimenzij, v kompletu
pa je dobro imeti tudi opeklinsko
odejo, ki je nekoliko ve~jih dimenzij (za
oskrbo obse`nih opeklin). Na sliki 2 lahko
vidimo, kako poteka oskrba ope~enega prsta
s takim obkladkom. Opeklinske obkladke
lahko uporabimo
tudi pri opeklinah
na obrazu.
Za za{~ito po{kodovanca
ali obolelega
pred podhladitvijo
uporabljamo za{~itno
astro-folijo.
Za imobilizacijo
po{kodovanih so {e
vedno nepogre{ljive
`i~nate Cramerjeve
opornice. Paziti moramo,
da jih pred uporabo
dobro oblo`imo,
kupimo pa lahko tudi
sodobne izvedbe teh
opornic, ki so `e oblo-
`ene. Zelo priporo-
~am nakup in uporabo
sodobnih pripomo~kov
za imobilizacijo
(npr. vratne opornice,
ekstremitetne
vakuumske opornice
…), ki pa `al niso za
vse dosegljive zaradi
vi{je nabavne cene.
^e sem s {karjami
za~el, pa z njimi {e
kon~ajmo. Del opreme
za nudenje prve
in nujne medicinske
pomo~i morajo biti
tudi {karje. Izberemo
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
oprema za nudenje prve pomo~i
Anton Posavec
Re{evalni nahrbtnik.
Za~el bi z re{evalnim nahrbtnikom.
Zakaj ravno nahrbtnik? Nahrbtnik ima v
primerjavi z obi~ajnim kov~kom ve~
prednosti. V njem je oprema zlo`ena pregledno,
je la`ji in ga lahko nosimo na
hrbtu. To je {e posebno pomembno pri
intervencijah, ki jih izvajamo na zahtevnej{ih
terenih, npr. na [marni gori, kadar
z vozili ne moremo vedno priti do kraja
intervencije in roke potrebujemo pri plezanju
… Primer takega nahrbtnika lahko
vidimo na sliki. Nahrbtnik je seveda treba
napolniti in jaz bi izbral opremo, ki jo bom
navedel v nadaljevanju.
Danes si o`ivljanja skoraj ne moremo
ve~ predstavljati brez dihalnega balona
z obraznimi maskami. Tako je umetno
dihanje, ki ga nudimo, u~inkovitej{e. Ta
medicinsko-tehni~ni pripomo~ek nam
zagotavlja tudi to, da z bolnikom nismo v
neposrednem stiku (kot npr. pri umetnem
dihanju usta na usta). Ker je o`ivljanje
veliko bolj uspe{no, ~e dobiva bolnik tudi
kisik, bi bilo zelo dobro, ~e bi lahko imeli
v nahrbtniku manj{o tla~no posodo s kisikom
(npr. 0,8 ali 2 l), ki jo lahko prek
povezovalne cevi priklopimo na dihalni
balon. Tla~na posoda s kisikom mora
imeti seveda tudi reducirni ventil in dozator
kisika (do 15 l/min). Za aplikacijo kisika
pri bolniku/po{kodovancu, ki sam
diha, lahko uporabimo OHIO masko, ki
pacientu zagotavlja kisik v visokih koncentracijah.
Za zagotavljanje proste
dihalne poti oz. la`je ventiliranje z dihal-
Oskrba opekline z obkladkom za opekline.
{karje s topo konico, da pri morebitnem
rezanju obleke ne bi po{kodovali
pacienta. Najbolje je, da kupimo posebne
univerzalne {karje, ki nam lahko slu`ijo
tudi pri rezanje varnostnih pasov …
Zagotovo bi lahko na{li {e kaj, kar bi
nam pri{lo prav pri oskrbi obolelega ali
po{kodovanega na terenu. Omejil sem se
le na najbolj pomembne dele opreme, ki
jo potrebujemo. Na koncu se mi zdi pomembno
{e to, da poudarim pomen rednega
usposabljanja iz prve pomo~i in
uporabe medicinsko-tehni~nih pripomo~kov
ter opreme. Le tako lahko zagotovimo
najbolj{o oskrbo bolnika/po{kodovanca.
Brez ustreznega znanja nam ne koristi
{e tako dobra in sodobna oprema.
Sanolabor, d. d., Lesko{kova 4,
1000 Ljubljana, www.sanolabor.si
Sterilni obkladki, odeje ter geli za prvo
pomo~ pri opeklinah!
Izdelki so na voljo
v Sanolaborjevih
specializiranih
prodajalnah po
vsej Sloveniji.
22

23
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
to bo vro~e ...
Foto: arhiv Andreja ^uferja
1990 Strah in po`ar
Ajs, to je vro~e!« Babica me je prijela
za prst in ga nadzorovano polo`ila na
vratca pe~i, da me je zapeklo, tako da ni
bilo prevelikih posledic, izku{njo pa sem
si takoj zapomnil.
Sam sem kot praktikant prvega letnika
arhitekture aktivno pomagal graditi niz
trgovin v Cankarjevi ulici v Radovljici, ki
so se stikale z nizom gara`. Nekaj let
pozneje sem v bli`ini, v stavbi takratnega
tapetni{tva, za oblikovalski studio najel
prostore in se v dneh pred slovenskim
plebiscitom, z 20. na 21. december 1990,
okoli druge ure pono~i vra~al iz Ljubljane.
@e na »skakalnici« za Podvinom, kjer
se odpre pogled proti Radovlji{kemu
zvoniku in Triglavu, sem zagledal o`arjeni
dimni steber, ki je buhtel v vi{ave.
Temperatura je bila zelo nizka, –14 stopinj,
in o`arjen dim se je vil zelo visoko. Takrat
me je po{teno stisnilo, ker sem ravno tisti
dan v svoje prostore vselil podnajemnika;
kar nekaj dolgih minut sem mislil, da morda
gori v mojih prostorih. Po`ar je uni~eval
sosednjo stavbo, niz trgovin in lokalov.
[e danes ni ~isto jasno, ali so bile
krive lu~ke na jelki v izlo`bi picerije (takrat
so po letih enoumja dovolili kra{enje
jelk pred bo`i~em) ali morda pepel in
`erjavica v kak{ni kartonski embala`i,
lahko pa je {lo tudi za napako na napeljavi.
Vode sploh ni bilo v hidrantnem omre`ju,
ker je bil v sosednjem objektu zaprt
omre`ni ventil. Nih~e ni vedel za to podrobnost
in verjetno tudi danes ne bi, ~e
bi pri{lo do podobne situacije. Zgradba
je bila izvedena z enim samim po`arnim
zidom, ki pa je bil ~isto na za~etku objekta,
nad Gorenjsko banko, in to kot
»vlomilski zid«, saj je lo~eval celoten
objekt od banke. Zato se je po`ar {iril kot
v predoru. K uni~enju in tako veliki {kodi
pa je prispevalo to, da so na mesto po-
`ara prispeli najprej gasilci iz Begunj, ker
pa ni bilo vode v hidrantih, so vodo za
ga{enje pripeljali {ele gasilci iz Kranja,
~e se prav spominjam. Zanimivo je, da
so objekt pozneje obnovili in, kot je meni
znano, ponovno brez po`arnih zidov. Ali
se prav ni~ ne nau~imo iz izku{enj?
to bo vro~e
Andrej ^ufer
1991 Zagorel je Kuvajt
Prva zalivska vojna za Kuvajt je prinesla
eno najve~jih nesmiselnih ekolo{kih
katastrof, ki jih je povzro~il ~lovek,
saj so za`gali 737 vrtin, iz katerih so vreli
surova nafta in plini (zemeljski plin H 2 S),
kar je gorelo dolgih osem mesecev.
Nekatere vrtine so na dan izbruhale do
Priprava za ponovno monta`o »Christmas
tree« (vir: National Geografic)
60.000 bpd (sod~kov na dan). Ocenjena
koli~ina izlite in delno izgorete nafte je
6.000.000 bpd. Sam sem `e ob prvem
poro~ilu SKY-a in CNN-a pri~el razmi{ljat
o mo`nih tehni~nih re{itvah problema.
Poznal sem na~in ga{enja slavnega
Reada Adairja in ker je bil fant `e v
resnih letih, dela pa veliko, sem razmi{ljal
o enostavnej{em na~inu ga{enja. Njegov
princip je temeljil na ohlajevanju vrtine z
vodnimi curki, kar zahteva velike koli~ine
vode ter eksplozijo nekdaj nitroglicerina,
pozneje pa dinamita v bli`ini vrtine, kar
za nekaj trenutkov zadr`i dotok sve`ega
zraka, s ~imer vrtina ugasne. Ta na~in je
bil manj uporaben v Kuvajtu, saj so bile
vrtine minirane in v gore~ih jezerih saj in
nafte, kjer je bila sploh te`ava pristopiti.
Le`i{~a nafte le`ijo na razli~nih globinah
v zemeljski skorji in obi~ajno se
poleg nafte nahaja tudi zemeljski plin. Lo-
~imo le`i{~a, kjer nafta »te~e sama« in
jo potiskata zemeljski plin ali voda, in
Na las podobna tehnologija, kot smo je
predlagali na za~etku po`arov (Stern)
www.gasilskazveza-lj.si

www.gasilskazveza-lj.si
to bo vro~e
le`i{~a, kjer je nafto treba ~rpati s posebnimi
~rpalkami, kar obi~ajno vidimo v
filmih o Texasu: nihajni vstajniki nihajo in
~rpajo nafto. V Kuvajtu je pri{lo do tako
velikih po`arov predvsem zato, ker so bili
vsi za`gani vrelci samo eruptivi, niso
imeli vgrajenih kontrolnih ventilov v ceveh,
ki zaprejo dotok ob prostem iztoku.
Nafta pa se na nekaterih naftnih poljih v
Kuvajtu nahaja v ve~ plasteh na razli~nih
globinah in so jo izkori{~ali hkrati na isti
Tank T72. Skica, ki smo jo po{iljali v
dokumentaciji o na~inu ga{enja FireFly
vrtini.Ob vrtanju vrtine najprej zavrtajo z
ve~jim premerom cevi, v katerega pozneje
vstavljajo tanj{e cevi in vmesni prostor
zapolnijo z betonom; tako vrtino nekako
sidrajo – temeljijo, da pozneje nebi
»pu{~ala«. Vrtina na ve~je globine je tako
najbolj podobna navzdol izvle~eni tran-
zistorski anteni. Na vrhu vrtine namestijo
posebne elemente (bo`i~na jelka ali
»Christmas tree«), najbolj podobne
hidrantnim pipam, kjer lahko nadzorujejo
proizvodnjo in tlak iz posami~ne naftonosne
plasti. Ira{ka vojska je opravila
uni~enje tako, da je v ja{ek ob tak
visokotla~en »Christmas tree« postavila
eksploziv; ob eksploziji je za~ela nafta
samodejno uhajati na prosto. ^e se ni
v`gala `e ob eksploziji, ni bilo ve~ te`ko
za`gati vrtine.
Problem eruptivnih vrtin je ne samo v
ga{enju, ampak predvsem v zapiranju,
ki bi ohranilo proizvodnjo nafte. Ker so
za njihov na~in ga{enja potrebovali veliko
hladilne vode in je kar nekaj ~asa trajalo,
da so organizirali ~rpalke in skozi naftovode
dovajali slano vodo za hlajenje in
ga{enje, sem sam pri{el na bolj u~inkovito
idejo. Na Tanke T72, ki jih je Jugoslavija
prodala tudi Kuvajtu, bi bilo mogo~e
pritrditi pali~no konstrukcijo, ki bi
na koncu nosila posebej oblikovano cev
(»Stump«). Zadeva deluje podobno kot
Bunsenov (laboratorijski) plinski gorilnik.
Cev se porine v curek nafte, jo centriramo
in pozneje, ko se ogenj dvigne, z dodajanjem
vode in du{ika pod pritiskom dose`emo
trenutno prekinitev dotoka goriva
in tako u~inkovito hlajenje. Takoj zatem
GOSTOVANJE NA STRE@NIKU GASILCI.ORG
gasilci.org
1. paket 2. paket
Cena (polletno pla~ilo) 1000 SIT 2200 SIT
Prostor na disku (MB) 100 500
Prenos na mesec (GB) 1 5
Statistika obiska Da Da
Lastna domena Da Da
Poddomene Da Da
FTP ra~uni 1 5
Scripta v1.1 Da Da
CPanel 7.4 Da Da
E-po{tni ra~uni 10 50
Posredovanje e-po{te Da Da
Samodejni odzivnik za e-po{to Da Da
Filtriranje e-po{te Da Da
Spletni dostop do e-po{te Da Da
CGI Bin (Perl 5.6.1) Da Da
Predname{~ene CGI skripte Da Da
PHP 4.3.2 Da Da
MySQL baze 1 5
Frontpage Extensions Da Da
Server Side Includes (SSI/.shtml) Da Da
Direktoriji za{~iteni z geslom Da Da
ZA PRAVE GASILCE!
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
Satelitski posnetek gore~ih vrtin
pa bi okoli cevi izvedli manj{o, zelo natan~no
eksplozijo, ki bi preoblikovala
spodnji del cevi ter ga prilagodila in zadrgnila
na ostanke vrtine (»Christmas
tree«), podobno kot je stisnjen kronski
zama{ek na steklenico piva.
Tak na~in bi omogo~al takoj{njo za-
~asno proizvodnjo nafte, dokler ne bi z
uvajanjem bitonita, mulju podobne me-
{anice, v vrtino za~asno dodatno obte`ili
oljni stolp v cevi in prepre~ili samodejno
eruptiranje, zamenjali zgornje standardne
dele vrtine in ponovno vzbudili
naravni pritisk.
Ideja se je utrnila takoj, ostajal pa je
problem, idejo prenesti na prava tla. Sam
sem v tistih dneh kot v transu posku{al
mogo~e in nemogo~e in posku{al najprej
preveriti samo zamisel.
Prihodnji~ dalje …
24

25
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
tkalski vozel
Foto: Mitja Gregori~
Mo`nost 1
Postopek izdelave:
1. Konca vrvi postavimo vzporedno in
ju dr`imo vsakega v svoji roki (kraj{a
konca sta obrnjena v isto smer).
2. Konca vrvi med seboj prekri`amo
tako, da je na za~etku konec vrvi, ki ga dr-
`imo v levi roki, na spodnji strani (pomembno:
kratka konca morata biti na isti strani).
Konec, ki ga dr`imo v desni roki, nato za
poln obrat v smeri proti sebi ovijemo okrog
levega konca vrvi (glej sliko).
3. Konec vrvi, ki je tokrat na levi strani,
prekri`amo s koncem vrvi, ki je na desni
strain, tako da levi konec vrvi le`i na zgornji
strani. Konec, ki ga dr`imo v desni roki, nato
za en poln obrat v smeri proti sebi ovijemo
okrog levega konca vrvi. V vsako roko
primemo kraj{i in dalj{i konec vrvi na obeh
straneh in so~asno zategnemo.
Opis: Vozel je enostaven, mo~no dr`i.
Se ne zatika in se preprosto odve`e
(primemo oba kraj{a konca skupaj in
potegnemo, da se vozel zrahlja).
Uporaba: V preprostih primerih in za
podalj{anje vrvi ali za zanke.Tudi pri
nudenju prvi pomo~i ne ti{~i.
Mo`nost 2
Postopek izdelave:
1. Iz konca vrvi naredimo uho – zanko.
2. Prosti konec vrvi pretaknemo skozi
uho s spodnje strani (posledièno nastane
zanka).
zavozlano
Mitja
Gregori~
3. S koncem vrvi, ki smo ga pretaknili
skozi zanko, z desne strani po zadnji
strani zaobidemo obe vrvi, ki tvorita
“uho”.
4. Ko je prosti konec vrvi na levi strain,
ga ponovno pretaknemo skozi “uho”.
Spodnja in zgornja konca vrvi, ki gledata
iz ušesa, nategnemo in vozel je narejen.
prikaz
gorenja v
PGD Brdo
Poveljnik Stane Erjavec je zbral
operativne gasilce na kratkem usposabljanju
in prikazu ga{enja za gasilskim
domom na Brdu. Prisotni so bili
tudi igralci iz pihalne godbe Vi~, ki so
opazovali potek in na~ine ga{enja.
Na~ine ga{enji, ki smo jih prikazali,
so bili: ga{enje s peno, ga{enje z gasilnikom
na prah in ga{enje z vodo.
Pozneje smo v sejni sobi doma analizirali
vajo in skupaj ponovili poglavitne
podatke in pristope k takem ga{enju.
Prikaz je bil organiziran tudi z namenom,
da se udele`encem te~aja za
izpra{anega gasilca prika`eta potek in
pristop h ga{enju.
Upam, da bo takih in podobnih
prikazov delovanja opreme in pristopov
k na~inu ga{enja in re{evanja {e
ve~.
Gregor Dobnikar
www.gasilskazveza-lj.si

Foto: LG
www.gasilskazveza-lj.si
na{a oprema
gasilske rokavice
Jure Dolinar, Cveto [umec,
Luka Pance, Jure ^okl
Osnovni podatki:
Osnovni material rokavice: Nomex ® /
Kevlar ®.
Dlan: dodatno za{~itena z dvojno
prevleko iz Nomexa in Kevlarja ter
prevle~ena s silikonom.
Zunanja plast rokavice: Kermel ®
HTA z antistati~nimi vlakni.
Klimatska membrana: Sympatex ®
notranja rokavica.
Podloga: pletenina iz bomba`a in
viskoze.
Sukanec: Nomex ®.
Pranje: do 60°C.
Opa`anja:
Odpornost na visoke temperature:
10s/800°C*.
Otip: uporaba UKV je mo`na, vendar
natan~en otip ni mogo~. Pri uporabi
ro~nika ni te`av.
Preizkusili smo tri tipe gasilskih
rokavic proizvajalcev Rosenbauer,
Southcombe Brothers
Limited in Bristol. Vsi trije tipi
rokavic ustrezajo tipizaciji GZS
in so primerni za vse vrste operativnega
dela, kjer se tovrstna
oprema uporablja. Glede na na-
~in natikanja na roke se rokavice
Safe Grip (Rosenbauer) razlikujejo
od drugih dveh parov, saj
jih je treba nositi ~ez rokave za{-
~itne obleke.
SAFE SAFE GRIP GRIP (ROSENBAUER, Avstrija)
Lastnost rokavice da ne
za{~ita pred vro~ino X
za{~ita pred mrazom X
nepropustne za vodo X
nepropustne za veter X
nepropustne za bakterije in viruse X
obstojne proti vbodom in urezom X
obstojne proti abraziji X
obloga proti drsenju X
pranje X
kemi~na odpornost X
elektri~na odpornost X
odsevniki X
dodatna za{~ita proti udarcem X
oja~ane na delih ve~je obrabe X
Odpornost na vodo: po petih minutah
v vodi je rokavica znotraj postala vla`na.
Termo izolacija je sicer slu`ila svojemu
namenu, tako da mraza ni bilo ~utiti.
Material (zunanji) je vpijal vodo. Postavlja
se vpra{anje, ali bi vlaga v rokavici ob
visoki temperaturi lahko izparevala in
povzro~ila opekline. Sicer je ob~utek pri
no{enju ugoden, posebej lahko izpostavimo
kakovostno notranjo rokavico, ki
se roki povsem prilega.
Obla~enje: Ta tip rokavice je treba
nositi ~ez rokave za{~itnega jopi~a. Prvo
rokavico je mo`no natakniti brez te`av,
drugo nekoliko te`je. To lahko v nekaterih
primerih pomeni tudi nenatan~no namestitev
rokavice, ki tako ne more optimalno
varovati roke.
* Podatek navaja proizvajalec
Splo{en vtis:
Zanesljivo gre za rokavico,
ki zagotavlja dobro
za{~ito roke. Kogar ne moti
na~in natikanja prek
rokava za{~itne obleke, bo
z njo zanesljivo zadovoljen.
Ker rokavica spada v vi{ji
cenovni razred, jo bodo
verjetno uporabljali le
napadalci, ki jim je ta
model tudi namenjen. Nudi
dobro za{~ito roke, slab{i
ali ne najbolj natan~en otip
pa pri notranjih napadih ne
igra velike vloge.
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
Preizkus opreme je
omogo~ilo podjetje
Mi Star d.o.o.
26

27
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
Osnovni podatki:
Osnovni material rokavice: usnje.
Zunanja plast rokavice: Pyrohide ®
usnje in Crosstech ® membrana, ki
varuje roko pri vbodih pred krvjo in
telesnimi teko~inami na tujku, Nomex ® .
Klimatska membrana: Crosstech ®
notranja rokavica.
Podloga: pletenina iz bomba`a in
kevlarja.
Sukanec: Nomex ®.
Elasti~en patent.
Pranje: samo ro~no.
Lastnost rokavice da ne
za{~ita pred vro~ino X
za{~ita pred mrazom X
nepropustne za vodo X
nepropustne za veter X
nepropustne za bakterije in viruse X
obstojne proti vbodom in urezom X
obstojne proti abraziji X
obloga proti drsenju X
pranje X
kemi~na odpornost X
elektri~na odpornost X
odsevniki X
dodatna za{~ita proti udarcem X
oja~ane na delih ve~je obrabe X
Osnovni podatki:
Osnovni material rokavice: usnje.
Celotna rokavica dodatno prevle~ena z
mre`o iz Kevlarja.
Celotna rokavica prevle~ena z vodo
odporno membrano (GORE-TEX ® ).
Zunanja plast rokavice: usnje.
Podloga: pletenina iz bomba`a in viskoze.
Elasti~en patent.
Pranje: ni priporo~ljivo, ~e `e, pa najve~
do 40°C.
Opa`anja:
Otip: zadovoljiv, uporaba UKV je
mo`na. Ob~utek na ko`i je ugoden.
Odpornost na vodo: rokavica je po
petih minutah prepustila vlago.
Postavlja se isto vpra{anje kot pri
prej{njem modelu. V primerjavi z
modelom Safe Grip (Rosenbauer) je
bilo vlage ob~utno manj.
Obla~enje: Prva rokavica brez
te`av, druga bi zaradi o`jega patenta
v nekaterih primerih lahko povzro~ila
nepravilno namestitev.
Splo{en vtis:
Bristol Uniforms Ltd. slovi po
kakovostnih izdelkih. Rokavice Juba
so pravi odgovor za tiste, ki potrebu-
Opa`anja:
Otip: zelo zadovoljiv, uporaba UKV povsem
nemotena. Ro~nik je mo`no uporabljati brez
kakr{nih koli te`av. Ob~utek na ko`i je ugoden.
Odpornost na vodo: zelo dobra, po petih
minutah rokavica ni prepustila vode niti ni
postala vla`na. Termo izolacija je zelo kakovostna
in po petih minutah pri temperaturi roke
ni bilo sprememb.
Obla~enje: Prva in druga rokavica brez te`av.
Patent je nekoliko {ir{i in omogo~a enostavno
natikanje in se prilega podlogi za{~itne obleke.
Splo{en vtis:
Firemaster II. je na prvi pogled
skoraj prene`na rokavica. Vendar
videz vara, saj za svoj denar ponuja
kar najve~. Roka je dobro za{~itena,
od vseh treh preizku{enih modelov
pa je prav ta tudi edini zadr`al vodo.
Strinjali smo se, da je tudi otip najbolj
zadovoljiv in omogo~a natan~no
delo. Po podatkih proizvajalca je
rokavica tudi temperaturno izjemno
odporna in jo lahko uporabljamo za
vse vrste del, ~eprav je namenjena
predvsem napadalcem. ^e i{~ete jermen
za pripenjanje na pas, se skriva
v patentu. Zanesljivo dobra izbira.
na{a oprema
GLOVE GLOVE 10 10 – – – JUBA JUBA (BRISTOL UNIFORMS LTD, VELIKA BRITANIJA)
jejo splo{no rokavico za vse vrste gasilskega
dela. Primerna je tako za napadalce kot tudi
za strojnike, ki potrebujejo bolj natan~en otip
pri uporabi armatur. Roka sicer v primerjavi
z modelom Safe Grip (Rosenbauer) ni tako
temeljito za{~itena, vendar pa je treba vedeti,
da gre za druga~en tip rokavice, ki se tudi
druga~e nosi. Cenovno je Juba v zgornjem
srednjem razredu. Kot pomanjkljivost lahko
tudi navedemo, da rokavica nima jermenov
za pripenjanje na pas, kar se lahko izka`e
za neprakti~no.
Lastnost rokavice da ne
za{~ita pred vro~ino X
za{~ita pred mrazom X
nepropustne za vodo X
nepropustne za veter X
nepropustne za bakterije in viruse X
obstojne proti vbodom in urezom X
obstojne proti abraziji X
obloga proti drsenju X
pranje X
kemi~na odpornost X
elektri~na odpornost X
odsevniki X
dodatna za{~ita proti udarcem X
oja~ane na delih ve~je obrabe X
FIREMASTER FIREMASTER FIREMASTER II. II. (SOUTHCOMBE BROTHERS LTD, VELIKA BRITANIJA)
www.gasilskazveza-lj.si

www
Lepo pozdravljeni. Sem Vulkan, novi
gasilski informacijski sistem. Sem prijazen
do tistih, ki z mano lepo ravnajo, in
v~asih tudi malo muhast, tako kot vsak
informacijski sistem. Namenjen sem gasilcem
na vseh ravneh: v dru{tvu, v gasilski
zvezi in v Gasilski zvezi Slovenije.
Z mojo bazo podatkov si lahko pripravite
marsikatero preglednico in si olaj{ate delo,
ki ste ga prej po~eli »pe{«.
S tem, ko ste me za~eli uporabljati za
prijavljanje na te~aje ter za posredovanje
predlogov za preimenovanje in odlikovanje,
sem postal nepogre{ljiv del va{ega
gasilskega `ivljenja.
Ko bo dokon~an {e modul intervencij,
bom uporaben predvsem za izpolnjevanje
poro~il o intervencijah. Tedaj si
bodo z mano pomagali tudi poklicni
gasilci in ReCO.
Predstavljen sem bil `e ve~krat: na
regijskih posvetih, na posvetih gasilskih
zvez in na te~aju specialnosti Informatik.
Pa vendar se {e vedno pojavljajo vpra-
{anja, ko me morate uporabljati v vsakdanjem
`ivljenju. Pa poglejmo nekaj
najpogostej{ih.
Ne gre in ne gre mi prijava v Vulkan.
Vedno mi javi, da ni pravilno geslo.
Zakaj?
Zato, ker vstopate v program na napa~nem
naslovu. Na strani podjetja Logos
je dostop do TESTNE verzije programa
(www.logos.si/vulkantest), na
spletni strani Gasilske zveze Slovenije pa
je dostop do DELOVNE verzije Vulkana.
Direktni dostop do stre`nika je na naslovu
APL.GASILEC.NET .
Imam te`avo s programom Vulkan.
Ko kliknem na ~lan in nato i{~i, se mi
v levem kotu spodaj poka`e rumen
trikotnik s ~rnim klicajem, zraven pa
pi{e »Napaka na strani«. Kaj je lahko
vzrok?
Na svoj ra~unalnik morate namestiti
brskalnik Internet Explorer 5.5 ali vi{jo
verzijo (glej navodila Splo{no o programu),
ki je na voljo tudi prek povezave
na strani Vulkana.
Ali lahko na testni verziji Vulkana
preizku{am, kar ho~em, in se to ne bo
poznalo na delovni verziji?
Da. Vse, kar naredite v testni verziji,
tudi ostane tam. Testna verzija ni
povezana s pravo bazo podatkov.
Ve~krat delam tako, da se najprej
prijavim kot dru{tvo in delam na tej
ravni, potem pa se prijavim {e kot
zveza in `elim delati na drugi ravni.
www.gasilskazveza-lj.si
Pojavi pa se te`ava, da se mi {ifranti
(za vnos odlikovanj, te~ajev in ~inov)
ne osve`ijo vedno. Kaj je lahko vzrok?
Problem je res v osve`evanju strani.
Re{itev je ta, da po vsaki odjavi zaprete
Explorer in ga ponovno odprete pred
novo prijavo. V tem primeru se bo stran
normalno osve`evala.
V kadrovsko evidenco dru{tva bi
rad vpisal ~lana, ki je ~lan tudi v nekem
industrijskem dru{tvu. Ko `elim ~lana
vpisati v na{e dru{tvo, mi program
javi, da se shranjevanje ni izvedlo, ker
tak ~lan `e obstaja. Kaj na storim?
Za vnos takega ~lana, ki je ~lan dveh
dru{tev (enega PGD in enega PIGD),
obstaja vnos prek tipke OBSTOJ. To je
na~in za vnos `e obstoje~ega ~lana.
Edina ovira, ki se vam pri tem pojavi, je,
da morate poleg osnovnih podatkov o
~lanu vedeti {e njegovo ID {tevilko. To
pa mu lahko sporo~ijo v prvotnem
dru{tvu oz. mu izpi{ejo mati~ni list, na
katerem so zajeti vsi potrebni podatki.
Nekoga sem prijavil na te~aj IDA,
sedaj pa dokumenta ne najdem ve~ v
Vulkanu. Kaj naj naredim?
Dokument se ni izgubil. Dokument se,
ko ga enkrat oddate, spremeni v za vas
neaktualnega. [e vedno pa ga lahko
poi{~ete, in to tako, da v kvadratku pod
poljem za iskanje/navigacijo zraven besedila
»prika`i samo aktualne« odstranite
kljukico in pritisnete gumb i{~i. Program
vam bo pokazal vse dokumente ne
glede na status.
Zakaj mi nekoga, ki `e ima vpisan
~in gasilec, ne spusti naprej pri
testiranju za pristop k te~aju, ampak
zahteva, da ima opravljen tudi
nadaljevalni te~aj za gasilca?
Program preverja pogoje za pristop k
te~aju na osnovi predhodno opravljenih
te~ajev. Zato ni dovolj, da ima ~lan vpisan
samo ~in. Treba mu je vpisati tudi vse
opravljene te~aje.
^lan je opravil te~aj IDA, pa smo mu
ga pozabili vpisati. Sedaj bi ga radi
prijavili za te~aj NS, pa ne gre, ker je
pogoj predhodno opravljen te~aj IDA.
V takih primerih nam posredujte
osnovne podatke o datumu opravljanja
te~aja IDA ali pa kar kopijo potrdila in nanj
napi{ite, da `elite vpis v Vulkan. Na
Gasilski zvezi Slovenije sicer vpisujemo
podatke o ~inih in te~ajih za na{o raven,
vendar je ogromno gasilcev, ki jih
moramo obdelati, zato gre vsa stvar bolj
po~asi.
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
ime mi je Vulkan Darja Pir{ Grebenc
V~eraj sem poslal dva predloga za
preimenovanje v ~in gasilec II. stopnje.
Ali ste ju prejeli?
Ne, nismo jih prejeli, ker sta se ustavila
na ravni va{e GZ, ki je pristojna za
re{evanje tega ~ina. Pristojnosti v zvezi
s te~aji, ~ini in odlikovanji si lahko ogledate
v {ifrantu.
Poleg vpra{anj o delovanju programa
so pogosta tudi vpra{anja o gasilskih
izkaznicah. Najprej razjasnimo nekaj
pojmov:
- gasilska izkaznica se izda na podlagi
pravilno izpolnjene in opremljene vloge/
karton~ka (razlo~na ~rtna koda, ustrezna
fotografija, izpisani podatki o ~lanu)
- fotografija mora biti klasi~na; ne gre,
da bi bila na cd-ju ali disketi
- vloga/karton~ek mora biti ustrezno
`igosana in podpisana
- karton~ek vrnete na Gasilsko zvezo
Slovenije in po~akate na izkaznico.
Karton~ek dobite v ekonomatu Gasilske
zveze Slovenije. Izpi{ete ga strojno
s pomo~jo programa Vulkan. Karton~ek
se vam bo pravilno izpisal, ~e imate v
bazi prave podatke. Preverite tudi vse
nazive va{e organizacije, da ne pride do
nepotrebnih zapletov. Fotografija mora
biti barvna, v formatu za osebni dokument.
Oseba na njej naj bo v delovni obleki
ali sve~ani uniformi, brez pokrivala.
Posebno pomemben podatek je ta, da
bo za pristop na leto{njem dr`avnem
gasilskem tekmovanju obvezna nova
gasilska izkaznica. Zato {e posebno
pozivam vsa dru{tva, iz katerih izhajajo
tekmovalne enote, naj vnesejo podatke
o ~lanih (~e jih {e niso) in izpolnijo
karton~ke za izdajo gasilskih izkaznic.
Mesec maj se nezadr`no bli`a.
Za konec pa {e nekaj. Kadar niste
zadovoljni z mojim delovanjem, me za-
{pecajte na elektronski naslov
darja.pirs@gasilec.net
ali marjan.tepina@logos.si.
Koristne povezave:
www.resevalci.org – forum
re{evalcev v zdravstvu
Slovenije
www.gasilci.org – spletni portal
slovenskih gasilcev
www.gasilskazveza-lj.si – spletni
portal ljubljanskih gasilcev
28

29
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
www.pgd-bizovik.si
Tokrat smo se odlo~ili za spletno stran
PGD Bizovik, ki jo najdete na medmre`nem
naslovu www.pgd-bizovik.si.
Ob vstopu na spletno stran se poka`e
slika gasilskega doma ter nekaj slik in
zadnje novice. Vse to na modri podlagi.
@e videno? Kombinacija modre podlage
in rde~e osnove je o~itno prava gasilska
klasika. Na levi strani je ves ~as prikazana
lepo oblikovana navigacija strani,
ki pa oblikovno ni noben prese`ek, prej
obratno. Pri tem le redko katera spletna
stran poka`e kaj ve~ kot osnovno postavitev
in tudi slednja ni izjema. Problem
pri navigaciji strani lahko nastane
pozneje, ko brskamo po strani in se lahko
»zaplezamo«, ker so dolo~ene povezave
na voljo le pri dolo~eni temi, na primer
vodstvo je le pri kategoriji SPLO[NO. In
~e kdaj i{~emo dolo~ene podatke, potrebujemo
(pre)ve~ ~asa, da jih najdemo.
Pomanjkljivost je tudi to, da ni nikjer zaslediti
naslova dru{tva. Na vsak na~in pa
je hvalevredno, da lahko vidimo, kdo je
kontaktna oseba in njen telefon ter elektronski
naslov. Nikjer ni zaslediti kak{ne
slike o delu z mladino. Ker iz dobro obve{-
~enih virov vemo, da je delo z mladimi v
tem dru{tvu odli~no, nas je to zelo presenetilo.
Morda smo pri~akovali preve~,
vendar pa so spletne strani, to moramo
vedeti, mladim {e kako privla~ne in prav
gotovo ne bi bilo te`ko najti nekaj nadebudne`ev,
ki bi skrbeli za vsebino
svojega koti~ka na spletni strani. Pri
povezavi ZGODOVINA najdemo kratek
opis zgodovine dru{tva ter arhiv starih
slik, ki so bile posnete `e od leta 1889
dalje. Poleg vsake slike je {e komentar
ali opis slike, kar je neobhoden dodatek.
Nekatera dru{tva so namre~ nametala
svoje stare slike brez kakr{ne koli razlage
in tako naklju~ni obiskovalec ne
more imeti niti najmanj{ega pojma, zakaj
sploh gre. In to je velika {koda. Pri rubriki
SPLO[NO najdemo podatke, kot so po-
`arni rajon dru{tva, kategorija in organiziranost
enote ter kdo je v vodstvu
dru{tva. Pohvalno, najve~ji vtis pa je na
nas naredil seznam funkcij v dru{tvu.
Resni~no! Dru{tvo, ki ima celo referenta
za izobra`evanje, je na pravi poti. Pod
rubriko OPREMA najdemo podatke o
voznem parku in opremi, s katero razpolaga
dru{tvo. Seveda niso pozabili niti
na slike. Dobrodo{li (pravzaprav odli~na
izbira vsebine) so preventivni nasveti, ki
jih najdemo pod rubriko ZANIMIVOSTI.
To je tisto, zaradi ~esar nekdo vedno
znova lahko obi{~e take spletne strani.
^e bodo ta del nadgrajevali, bo to vsekakor
eden izmed bolj{ih delov spletne
strani.
Splo{no: Stran je solidno zasnovana,
vendar pa se zdi,
da je izdelovalce
du{ilo pomanjkanje
~asa. Z majhnimi
popravki (na
primer: pri sodelovanju
niso na{teli
sosednjega dru-
{tva – PGD Sostro)
ter dodano
rubriko MLADINA
bo stran {e bolj{a.
Stran vsekakor
slu`i svojemu namenu.
Pohvalno je
tudi osve`evanje
strani. Res da je
www
Ale{ Pe~jak
stran {ele »za`ivela«, a ~e bodo bizovi{ki
gasilci tako nadaljevali, bo spletna stran
zagotovo uspe{na in bo imela veliko
obiskov.
Oblikovno stran ne zaslu`i visoke ocene,
ampak gol je gol, naj bo lep ali pa ne.
Pri{epetek: PGD Bizovik letos praznuje
120-letnico obstoja. Zanimivo bo
videti, kako bodo to zdru`ili s spletno
stranjo. Bomo dobili {e en klon tipa »pridite
na veselico« ali pa bomo kon~no
dobili nekaj sve`ega? Se `e veselimo …
Kon~no {tevilo to~k: 26
Kriterij:
0 -10 to~k: stran je potrebno ~im hitreje
prenoviti
10 -15 to~k: stran slu`i svojemu
namenu, vendar ima veliko pomanjkljivosti
15 - 25 to~k: zanimiva stran z nekaterimi
pomanjkljivostmi
25 - 30 to~k: stran vredna ogleda
30 - 34 to~k: obvezno doma~e branje.
www.gasilskazveza-lj.si

lepa slika
www.gasilskazveza-lj.si
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
vaja s plinsko jeklenko, Gasilska Brigada Ljubljana, 24. 4. 2004
Foto: JZGBL
30

31
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
Ideja, da bi poveljnik vodil dru{tvo, ni
nova in trenutna, ampak o njej na razli~ne
na~ine `e dalj ~asa razmi{ljamo. Tudi ni
posledica tega, da bi bila sedanja organiziranost
slaba in neu~inkovita in da z njo
nismo zadovoljni. I{~emo le organizacijsko
shemo, ki bi dolo~ene stvari poenostavila
in to~no dolo~ila meje odgovornosti.
Vsi vemo, da kolektivne odgovornosti
ni ve~, in tudi vemo, kdo odlo~a
in odgovarja.
Na{e dru{tvo ima prek 70 ~lanov, od
tega je le polovica aktivnih. Polovica teh
aktivnih nam pomaga samo v dolo~enih
primerih, za katere se sami odlo~ijo, druga
polovica pa je tistih, na katere se lahko
vedno zanesemo. Ti si potem med seboj
razdelimo vse funkcije v dru{tvu in smo
pobudniki vsega, kar se dogaja. Tako se
isti ljudje sre~ujemo na sestankih upravnega
odbora, poveljstvu, komisijah za
mladino, ~lanice in veterane, gradbenih
odborih in organizacijskih odborih. Isti
ljudje se na razli~nih sestankih pogovarjamo
o isti stvari in nadrejeni odbor potrjuje
sklepe podrejenega ter jih da v
potrditev vi{jemu. Na ta na~in se odlo~a
o vsem, tudi o nakupu orodja in opreme,
kon~na odlo~itev pa je v rokah upravnega
odbora in predsednika. Najlep{e pri tem
pa je to, da od predsednika in ~lanov
upravnega odbora ne zahtevamo niti osnovne
gasilske izobrazbe.
Kot predsednik Gasilske zveze Jesenice
sem idejo, da poveljnik vodi dru{tvo
in je tudi zakoniti predstavnik, podprl in
jo tudi zagovarjam. Ob~ina Jesenice se
je razdelila na tri ob~ine in pokazala se
je potreba po novi organiziranosti Gasilske
zveze. Ko sem prevzel vodstvo zveze,
je bila Kranjska Gora `e samostojna
zveza, te`nje po odcepitvi pa so bile tudi
v @irovnici. Da sem to prepre~il, smo se
organizirali tako, da ima v vsaki ob~ini
glavno besedo ob~insko gasilsko poveljstvo.
To se dogovarja z `upanom in
dru{tvi, pripravlja na~rte in programe.
Zveza lahko samo spremlja aktivnosti
poveljstev in dru{tev, nima pa mo`nosti
odlo~anja. Tako sta predsedstvo in poveljstvo
samo organa, ki ne odlo~ata ni-
~esar, pa~ pa samo organizirata dejavnosti,
za katere se dogovorijo drugje.
Banalno pri tem je to, da poveljstva niso
pravne osebe, pa odlo~ajo, odgovoren za
vse pa je predsednik zveze, ki pa ne
odlo~a o ni~emer. Pri~el sem razmi{ljati
o novi organiziranosti zveze, s tem da bi
dru{tva pustil, kot so. Vse aktivnosti zveze
bi lahko delal en sam organ, saj je
zveza samo servis dru{tev in ob~inskih
gasilskih poveljstev in nima pravice odlo-
~anja, kako in kaj naj ta delajo. Za tako
funkcijo zveze bi zadostoval samo en organ,
ki bi zdru`il predsedstvo in poveljstvo
in bil dejansko izvr{ilni organ skupnih
aktivnosti. Zato mi je ideja, ki so jo
predstavili ~lani dru{tva Smoku~, v{e~ in
se sklada z mojo idejo o reorganizaciji
zveze.
V dru{tvu smo se dogovorili, da si bomo
vzeli ~as in dobro pretehtali vse razloge
za in proti taki organiziranosti. Upo-
{tevali bomo tudi pravne norme, da ne
bomo kr{ili predpisov in zakonov. Ker zakon
o dru{tvih ne pozna poveljnikov, zakon
o gasilstvu pa ne predsednikov, mislimo,
da je poveljnik primernej{i, da
zastopa dru{tvo. Bomo pa prisluhnili
vsem, ki nam bodo svetovali in pomagali
pri na{i odlo~itvi, ki jo bomo predlagali
ob~nemu zboru.
Glede prihodnosti si
ne delamo skrbi. ^e bo
na{a ideja za`ivela in
se pokazala za dobro,
nam bo verjetno sledilo
{e kak{no dru{tvo.
Podobno organiziranost
imajo tudi v sosednji
Avstriji, kjer ima
poveljnik pomo~nike za
vsa podro~ja in za vse
tudi odgovarja. Z vstopom
v Evropsko unijo
bomo edina ali redka
dr`ava, ki ima predsednike
dru{tev, `e sedaj
na{e strani
samo ena odgovorna oseba v
dru{tvu Foto: LG
Marjan Dobnikar
pa tujcem te`ko pojasnimo, kak{na funkcija
je predsednik gasilskega dru{tva.
Na{o odlo~itev so predstavili tudi na
internetu in po tistem me je poklical predsednik
GZS in prosil za sestanek s predstavniki
dru{tva in zveze. Na tem sestanku
so bili navzo~i predstavniki dru{tva,
Gasilske zveze Jesenice, Gasilske zveze
Slovenije in `upan ter pod`upan ob~ine
@irovnica. Predstavniki GZS so `eleli
zvedeti za vzroke, ki so pripeljali do sprejema
take odlo~itve, niso nas pa od nje
odvra~ali. Bojijo se le, da bi {lo v reorganizacijo
ve~ dru{tev in bi zaradi nje
padla intervencijska sposobnost operativnih
enot. Odziv pri ostalih pa je razli-
~en. Nekateri so navdu{eni, drugi nasprotujejo
ali pa so {e neopredeljeni. Moti
jih tudi to, da potem tisti, ki bo vodil dru-
{tvo, ne bo smel biti starej{i od 63 let.
Mislimo, da bo poveljnik, ki bo do te
starosti vodil dru{tvo, rad predal funkcijo
mlaj{emu, ~e pa je nekdo ~akal do pokojnine
in ho~e potem funkcijo, ga pa ne potrebujemo.
Verjetno bomo tudi predlagali,
da sme posameznik opravljati poveljni{ko
funkcijo samo dva mandata, ne pa
da je lahko voljen dosmrtno.
www.gasilskazveza-lj.si

www.gasilskazveza-lj.si
na{e strani
Ob~ni zbor
Gasilske zveze
Ig malo druga~e
Kot `e nekaj let do sedaj se v za-
~etku leta zberemo gasilci, povezani v
Gasilsko zvezo Ig. Leto{nji zbor so
nam popestrili ~lani gasilskega pevskega
zbora PGD I{ka Loka in v svojem
premiernem nastopu z dr`avno
himno pospremili uvod v ob~ni zbor. To
pa {e ni vse, kar je bilo letos novega.
Vsa poro~ila so bila slikovito in tekstovno
podprta z interaktivno predstavitvijo.
Tako so prisotni lahko pri iz leta
v leto dokaj suhoparnih poro~ilih
u`ivali tudi ob slikah in tekstih
dogodkov iz preteklega leta – od
intervencij, operativnih vaj do
tekmovanj in dru`abnega `ivljenja.
Sama beseda je s tem dobila tudi
barvno ozadje, Gasilska zveza Ig pa
je prelomno stopila v korak s ~asom,
v katerem deluje. V nekak{nem
logi~nem ~asovnem okvirju so si
sledila poro~ila predsednika, poveljnika,
blagajnika, nadzornega odbora.
Na~rt za leto{nje leto, ki je sledil poro~ilom,
je prav zaradi interaktivne
predstavitve zelo transparentno u~inkoval
na prisotne, kar se je potem
odrazilo v poznej{i razpravi na
poro~ila. Ob koncu pa smo si za
posladek ogledali {e dokumentarni
film o ve~jih gasilskih dogodkih v letu
2003. Po kon~anem filmu so sledili {e
pesem gasilskega pevskega zbora
PGD I{ka Loka, pogostitev in spro{~en
pogovor med gasilci.
Janko Kozamernik
Foto: LG
Mladinska komisija pri GZL je letos
20. marca, `e drugo leto zapored, organizirala
kviz za mlade gasilce in gasilke.
V starostnih kategorijah starej{i pionirji/
pionirke in mlaj{i pionirji/pionirke so se
mladi preizkusili v splo{nih znanjih, znanjih
iz gasilske preventive in gasilske
abecede ter nekaterih prakti~nih vajah
(vozli za mlaj{e in starej{e ter vaja s trojakom
za starej{e).
Kviza se je udele`ilo 58 ekip. ^e {tevilko
pomno`imo s tri, kolikor ~lanov je
{tela ekipa, lahko ugotovimo, da je bilo v
PGD Bizovik, ki je gostilo kviz, zelo
`ivahno.
Vse ekipe v vseh kategorijah so pokazale
precej{njo mero znanja in spretnosti.
Prva tri mesta pa so pripadla:
- v kategoriji starej{ih pionirk: 1. PGD
Lipoglav, 2. PGD Podgorica – [entjakob,
3. PGD Sostro
- v kategoriji starej{ih pionirjev: 1. PGD
Sostro, 2. PGD Vi`marje – Brod, 3. PGD
Kozarje in PGD Gameljne
- v kategoriji mlaj{ih pionirk: 1. PGD
Sostro, 2. PGD Podgorica – [entjakob,
3. PGD Dravlje
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
drugi kviz Ljubljanske
gasilske mladine
Ana Bogdan
- v kategoriji mlaj{ih pionirjev: 1. PGD
Nadgorica, 2. PGD Sostro, 3. PGD Je`ica.
Vsem tekmovalcem iskrene ~estitke!
(Ostale uvrstitve so na voljo na internetni
strani Mladinske komisije GZL.)
Na kvizu pa se niso u~ili samo tekmovalci!
Tudi ~lani Mladinske komisije
smo se veliko nau~ili. Zavedamo se namre~,
da bi lahko bolj{a organizacija in
ve~je {tevilo izpra{evalcev zagotovilo
hitrej{o izvedbo in s tem manj negodovanja
o tem, kako je treba ~akati, kdo je
kdaj na vrsti ... Obljubljamo, da bomo
kritike na ta ra~un upo{tevali `e naslednje
leto, in poskrbeli, da bo izpra-
{evanje teklo bolj gladko in hitreje.
Na koncu pa je treba poudariti, da so
se ~lani PGD Bizovik izkazali kot prizadevni
in odli~ni gostitelji. Za vse, kar so
storili, in s tem pomagali, da je izvedba
kviza uspela, se jim Mladinska komisija
lepo zahvaljuje. Posebna zahvala pa gre
tudi vsem petim sodnikom, ki so se odzvali
pro{njam in s tem omogo~ili pravi~no
in strokovno ocenjevanje posameznih
vaj.
Pa na svidenje na naslednjem kvizu!
32

33
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
pionirski zbor mladih
v GZ Zgornje
Savinjske doline
Foto: PGD Radmirje
V ~asih, ko je vedno manj zanimanja
mladih za na{o dejavnost oziroma za
delo v gasilskih dru{tvih, je treba delu z
mladino posve~ati posebno pozornost.
Odnosi med soljudmi se namre~ vedno
bolj krhajo, predvsem zaradi `ivljenjskega
tempa, in kmalu se `al zna zgoditi,
da bomo tudi tisti, ki smo bili do v~eraj
{e tovari{i na “ti”, jutri gospodje na “oni”.
To se `al odra`a tudi pri mladih. Zato je
treba `e v mladosti ve~jo pozornost posve~ati
t. i. vzgoji osebnosti gasilca, da
bodo danes otroci, ki jih u~imo osnov gasilstva
in jih spoznavamo z na{im poslanstvom,
jutri gasilci, ki bodo svoje sotrpine
poznali kot nesebi~ne tovari{e, venomer
voljne prisko~iti na pomo~, in se bo med
njimi ohranjal nek zdrav tovari{ki, prijateljski
odnos ter da jih bo kot tak{ne poznala
tudi javnost in bodo izginili
neokusni stereotipi o gasilcih!
Pa ne le to, treba se je zavedati, da
bodo ti otroci neko~ gasilci operativci,
zato je nujno, da jim `e v tej dobi vcepimo
v glavo, da je osnovni in pravzaprav edini
resni~ni namen gasilstva pomo~ ljudem
v nesre~i ob vsakem ~asu, ne pa razli~ni
izleti, tekmovanja ipd., kot (`al) prakticirajo
marsikje. Konec koncev nas ob-
~ina ne financira za to. Slednje stvari so
pravzaprav nekak{na “samozahvala” za
trud pri operativnem udejstvovanju v
gasilski organizaciji in prilo`nost za dru-
`enja, nikakor pa ne namen sam po sebi.
Operativna (kvazi) sposobnost enot se
meri po kategorijah, kar pa ne bi mogli
re~i tudi za delo z mladimi, saj sem nemalokrat
opazil, da ni`jekategorizirane
enote pogosto posve~ajo ve~ (kakovostne)
vzgoje mladim kot pa ve~ja dru{tva.
To tezo potrjuje tudi PGD Radmirje,
pode`elsko dru{tvo I. kategorije v na{i
gasilski zvezi, GZ Zgornje Savinjske
doline. Mislim, da so eno izmed najaktivnej{ih
dru{tev v zvezi z vzgojo in delom
s podmladkom, za kar je nedvomno v
veliki meri zaslu`en njihov predsednik
MK, tovari{ Damijan Nerat. Ob 105. obletnici
dru{tva so namre~ 14. 2. 2004
pripravili 1. zbor mladih v svojem dru{tvu.
Pa ne le prvi v njihovem dru{tvu, ampak
celo v celotni gasilski zvezi, ki zdru`uje
15 gasilskih dru{tev od I. do III. kategorije.
In tega niso storili z namenom, da bi se
Gregor Kri`nik
videlo, da se pa~ nekaj dogaja, pa kakorkoli
`e, ampak so se zadeve lotili z
vso resnostjo in povabili tudi lokalne
medije, da celotno stvar ovekove~ijo. Med
gosti pa smo bili tudi predstavniki sosednjih
dru{tev, `upanja ob~ine Ljubno,
gospa Anka Rakun, predstavnica mladinske
komisije, tovari{ica Helena Brglez,
predsednik GZ ZSD, tovari{ @untar
Janko, ob~inski poveljnik, tovari{ Bogomir
Trbov{ek, in drugi.
In imeli smo kaj videti, saj so nas s
svojimi poro~ili presenetili ne le desetarji
pionirskih in mladinskih desetin, temve~
tudi malo starej{i mladinci, ki so na odru
uprizorili pravo pravcato gledali{ko igro
z naslovom Kaj se skriva za velikim trebuhom,
ki nas je do solza nasmejala.
Prilo`nost so izkoristili tudi za podelitev
pristopnih listin kar 16 mladim ~lanom,
tisti, ki pa v njihovih mladih vrstah
uspe{no in aktivno delujejo `e dlje, pa
so prejeli posebna priznanja.
Po predlogih na~rta dela za prihodnje
leto, ki je vsekakor smelo zastavljen, smo
se vsi skupaj ovekove~ili {e z gasilsko
sliko (kak{no pa druga~e) in tako se je
ta pionirski zbor mladih za na{e {ir{e obmo~je
zapisal v rumene liste zgodovine.
Kaj je ta prireditev pravzaprav pomenila
tistim, ki jim je bila namenjena,
najmlaj{im? @al jih nisem povpra{al,
menim pa, da je bil to zanje ~as, ko so
se po~utili “odrasle” in kot da nekaj veljajo.
Mogo~e je naklju~je, da je prireditev
potekala v prostorih stare {ole v Radmirju,
sem pa prepri~an, da je bila tudi
to zanje neka oblika “{ole” in da so se
nau~ili kaj koristnega, kar jim bo mogo~e
v pomo~ pri njihovem delu ~ez leta, ko
bo pri{el tudi ~as, da bodo prvi~ sredi
no~i treso~ih se nog oblekli intervencijsko
za{~itno obleko in odhiteli v negotovost,
na pomo~ bli`njemu v stiski!
mlade strani
zimsko
veselje na
Veliki
planini
V za~etku meseca februarja smo
se mladinci iz Kozarij skupaj z mentorji
odpravili na Veliko planino, da bi
si leto{njo zimo popestrili z zimskim
veseljem v gorah. Zgodaj zjutraj smo
se namestili v avtomobile ter se odpeljali
do spodnje postaje nihalke, s
katero smo se zapeljali skoraj do vrha.
Ker pa sede`nica ni obratovala, smo
se skupaj z mentorji do vrha odpravili
kar pe{, z vso prtljago. Moramo priznati,
da smo se po{teno namu~ili, saj
je bil teren kar te`aven, pa {e po snegu
smo hodili. Ko smo prispeli do ko~e,
smo se najprej preoblekli in namestili.
Ko smo to opravili, so nam mentorji
`e pripravili topel obrok in ~aj, da smo
se okrep~ali. Imeli smo zelo veliko sre-
~o z vremenom, saj smo se kar tri dni
son~ili in sankali. Nikoli nismo imeli
~asa za dolgo~asje, saj smo bili kar
naprej zasvojeni z razli~nimi igrami in
radostnim veseljem na snegu. Tudi
mentorjem ni bilo dolg~as, saj so nas
nenehno lovili, ko smo kak{no u{pi~ili.
Najbolj smo se bali jutra, saj nismo
vedeli, kaj nam bodo mentorji u{pi~ili
za povra~ilo. Najhuje je bilo, ko so nas
prebujali z udarjanjem kuhalnice ob
lonec. Za zimsko razvedrilo pa so nas
mentorji razdelili na dve skupini, nam
pomagali zgraditi manj{e trdnjave in
za~elo se je kepanje vse do poznih
ve~ernih ur. Na `alost pa se vse enkrat
kon~a in tako smo se ob slabem vremenu
skupaj odpravili proti domu, kjer
so nas `e nestrpno ~akali star{i. Skratka:
imeli smo se super in upamo, da
se bomo {e kdaj v prihodnosti odpravili
na take dalj{e izlete. Ne smemo
pa pozabiti na zahvalo mentorjem,
saj so nam pripravili nepozabno
dogodiv{~ino.
Mladina PGD Kozarje
www.gasilskazveza-lj.si

dru{tva
Ustanovni ob~ni zbor prostovoljne
gasilske ~ete Kozarje – Podsmreka je bil
23. 06. 1923. leta v gostilni pri Birtu v
Kozarjah, katere lastnica je bila Antonija
Vrhovec. Zdru`ili so se va{~ani vasi
Kozarje in Podsmreka. Za~elo se je z nakupom
ro~ne ~rpalke na konjsko vprego,
ki je bila predelana na elektromotorni
www.gasilskazveza-lj.si
blizu 4000 prebivalcev in se bo z novimi
gradnjami {e pove~alo. Dru{tvo je po gasilski
kategorizaciji razporejeno v II.
kategorijo v sektorju Vi~. V delo je vklju-
~enih 11 pionirjev, 3 mladinci, 2 pripravnika,
36 operativnih ~lanov in 3 veterani.
Samo v lanskem letu smo z izobra`evanjem
na{ih ~lanov pridobili 4 ~astnike,
2 nosilca IDA, 2 tehni~na re{evalca, 5
strojnikov in enega ~lana, ki je zaklju~il
osnovni in nadaljevalni te~aj za gasilca.
Opremljeni smo z vozilom za prevoz
mo{tva GVM-1, Mercedes Sprinter
316CDI, terenskim vozilom za ga{enje
manj{ih in gozdnih po`arov GVGP-1,
Nissan, vozilom za ga{enje in re{evanje
GVC 16/50, Mercedes, s priklopnikom s
prenosno motorno ~rpalko in priklopnikom
z re{evalnim ~olnom. Do leta 2008
na~rtujemo zamenjavo starega vozila z
novim GVC 16/25. Skupaj z upravnim
odborom danes dru{tvo vodijo predsednik
Matej Zalaznik, podpredsednik Elo
Tr~ek, poveljnik Vinko Tomc, podpoveljnika
Bruno Kosi in Gregor I`anec,
mentor mladine Marko Poto~nik, tajnik
Jurij Pu{lar in blagajnik Ivan Peljhan.
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
PGD Kozarje Foto: PGD Kozarje Vinko Tomc
Prva ~rpalka.
pogon in pozneje na motor z notranjim
izgorevanjem. Danes si jo je mogo~e
ogledati v Gasilskem muzeju v Metliki.
Do leta 1929 je bil zgrajen gasilski dom,
ki je bil namenjen tudi kulturnemu `ivljenju
ob~anov. Leta 1942 je bil dom po-
`gan. Del opreme so ~lani uspeli pravo-
~asno skriti pri takratnem poveljniku dru-
{tva. Povojni obnovi je sledilo novo obdobje
dela, tako za pridobitev nove opreme,
orodnega vozila, ~rpalke ILO, kot tudi
za pridobivanje mladine in drugih ~lanov.
Zgodovinski mejnik je bilo leto 1957, ko
so ~lani iz vasi Podsmreka po ve~jem
po`aru Plevnikove doma~ije ustanovili
svoje dru{tvo.
Stari gasilski dom je bil zaradi izgradnje
ljubljanske obvoznice poru{en. Z novim
gasilskim domom, ki je zdaj sicer oddaljen
od prvotne lokacije in je bil sve~ano
predan v uporabo leta 1981, pa so se
delovne razmere precej izbolj{ale. Nadaljevali
smo z obnavljanjem, dopolnjevanjem,
posodabljanjem opreme in izobra`evanjem
~lanstva. Prijateljsko se je
dru{tvo povezalo z gasilci PGD Va~e.
Operativno podro~je dela dru{tva je
celotno obmo~je nekdanje KS Kozarje in
del KS Vrhovci, kjer danes prebiva `e
Prikaz re{evanja iz vozila u~encem
Po vaji z GVC-16/50.
Gasilski dom od 1929 do 1981.
Gasilski dom od 1981.
Vozilo GVGP-1 v gara`i. Vozilo za prevoz mo{tva GVM-1.
34

35
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
PGD Lipoglav
Foto: PGD Lipoglav
PGD Lipoglav je pode`elsko dru{tvo, ki
je bilo ustanovljeno leta 1925. Po ustnem
izro~ilu sta dru{tvo ustanovila gostilni~ar
in u~itelj s fanti iz Zg. Slivnice, ki so bili prej
~lani gasilskega dru{tva [marje-Sap. Po
nekaj letih je na va{ki lu`i (kri`i{~e M.
Lipoglav–V. Lipoglav) zrasel gasilski dom
– orodi{~e in lesen stolp. Pisarni{ke zadeve
in arhivsko gradivo pa je dru{tvo hranilo v
{oli na M. Lipoglavu. L.1943 je bila {ola
po`gana in s tem uni~ena vsa
dokumentacija gasilskega dru{tva. V letih
1930 do 1940 je dru{tvo kupilo dva vozova,
in sicer voz s ~rpalko in voz za prevoz cevi
in gasilcev; 1972. sta bila vozova zaradi
pomanjkanja prostora ob gradnji novega
gasilskega doma odprodana. Po drugi
svetovni vojni je dru{tvo med drugim kupilo
dve prevozni ~rpalki: ILO in SORO. Mo~an
razvoj se ~uti po letu 1970. 1971. leta
dru{tvo kupi novo orodno vozilo – IMV
1600, vozilo za prevoz osnovnega orodja
in posadke 10 gasilcev; vozilo nam je
slu`ilo do l. 1991. Leta 1972 dru{tvo s
pomo~jo Ob~inske gasilske zveze kupi
prenosno ~rpalko ROSSENBAUER 8/8.
Ob 50. letnici dru{tva l. 1975 sve~ano
prestri`ejo trak na novem gasilskem domu.
Leta 1988 smo od Ob~inske GZ prejeli
rabljeno AC TAM 110 s 5000 l vode z
vgrajeno ~rpalko 16/8 Turboin{titut. Vozilo
smo imeli v operativni uporabi do leta 1998.
L. 1992 je dru{tvo kupilo novo orodno vozilo
TAM 80 T 50 in pridobilo ~rpalko
JUGOTURBINO 8/8. Velik finan~ni zalogaj
za dru{tvo in kraj pa je bil l. 1998 nakup vozila
TAM 190 s sodobno nadgradnjo in ustrezno
opremo – GVC 16/50.
Operativno pokrivamo JV del Ljubljanske
ob~ine v obsegu pribl. 55 km 2
povr{ine in z 20-kilometrsko oddaljenostjo
od osrednje gasilske enote v MOL.
Na{e operativno obmo~je je razdeljeno
na 7 vasi (M. Lipoglav, V. Lipoglav, Pance,
Selo pri Pancah, Rep~e, Brezje in Javor)
ter 8 zaselkov s 550 prebivalci, nadmorska
vi{ina pa se giblje od 350 m do
560 m. Po`arno varnost moramo, glede
na oddaljenost sosednjih enot, v prvih 30
minutah morebitnega interveniranja zagotoviti
sami, {ele nato lahko pri~akujemo
pomo~ (~e to vozne razmere –
sneg, zemeljski plazovi … – dovoljujejo).
Danes dru{tvo operativno deluje z
dru{tva
Alojz Levi~nik
voziloma GV-1 (orodno vozilo) TAM 80 T
35 in GVC 16/50, z avtonomno visokotla~no
napravo s 350 l vode in dvema
prenosnima ~rpalkama ROSSENBA-
UER 8/8. Zaradi {e neurejene preskrbe
z vodo v su{nih obdobjih vozimo vodo
po zaselkih. Povpre~no na leto opravimo
50 prevozov oz. prepeljemo 250.000 l
vode. Poleg posodabljanja pa je dru{tvo
skrbelo tudi za usposabljanje ~lanstva:
Operativno enoto sestavlja 45 gasilcev,
in sicer: 17~l. – G, 17 ~l. – NG~, 9 ~l. –
G~ in 2 ~l. – VG~, dru{tvo pa ima v svojem
sestavu {e pionirje, mladince, ~lanice,
veterane in podporne ~lane; skupno
{tevilo ~lanov PGD Lipoglav je 102.
www.gasilskazveza-lj.si

www.gasilskazveza-lj.si
list iz zgodovine
Sv. Florijan (Cvetko)
Foto: Jani [krbinc
Na marsikaterem gasilskem domu, pa
tudi na mnogih drugih poslopjih, vidimo
podobo ali kip rimskega ~astnika s ~elado
in zastavo ter z vedrom vode v roki,
s katerim gasi gore~o hi{o. To je sveti Florjan,
zavetnik proti po`arom, poplavam,
su{i, nerodovitnosti polja in viharju.
O `ivljenju mu~enca Florjana vemo le
malo. Rodil se je menda leta 270 v vasi
Zeiselmauer nedale~ od Dunaja.
Podoba svetega
Florjana z
Ljubljano iz
druge polovice
sedemnajstega
stoletja.
Podobo hrani
Nad{kofijski
arhiv v knjigi iz
leta 1671.
Kot rimski uradnik je Florjan `ivel v mestu
Cetium v provinci Norik. V ~asu vladanja
rimskega cesarja Dioklecijana
(284-305) je izbruhnilo ve~ preganjanj
kristjanov in v tej provinci je iz{el ukaz,
da mora vsakdo darovati rimskim dr`avnim
bogovom ali pa umreti. Dr`avni namestnik
je poskrbel za strogo izvajanje
cesarjevega ukaza. Leta 304 je Florijan
kot rimski ~astnik oziroma voja{ki uradnik
slu`il pri posadki v Lavriaku (dana{njemu
Lorchu vzhodno od Linza). Cesar Dioklecijan
je imenoval Lavriak za glavno mesto
province Obalni Norik in mu s tem prisodil
velik pomen. Za~elo se je preganjanje in
v Lavriku so prijeli {tirideset vernikov in
jih vrgli v je~o. Florijan, pravi kristjan, je
hotel nesre~nikom pomagati. Dolgo je
na~rtoval, kako jih bo skrivoma osvobodil.
Pri poskusu, da bi se vtihotapil v je~o, pa
so prijeli tudi njega in ga odpeljali pred
cesarjevega namestnika Akvilina, njegovega
neposrednega predstojnika. Ta je
Podoba svetega
Florijana v
cerkvi na
kamni{kih `alah
Avtor
Valentin
Metzinger
uglednega in bistrega ~astnika sku{al
pregovoriti, naj daruje bogovom, ker pa
se ni bil pripravljen odpovedati svoji veri,
so ga grozovito mu~ili in moral je prestati
veliko hudega. Vojaki so ga prebi~ali in
mu z ostrim `elezjem trgali meso s ple~.
Nazadnje so mu okoli vratu privezali
mlinski kamen in ga 4. maja 304 vrgli v
reko Enns.
Legenda pripoveduje, da je Florijan
kle~al na bregu reke in molil, nobeden
izmed vojakov ga ni upal potisniti v globoko
vodo. Nenadoma se je do njega prerinil
neki mladeni~ in ga sunil, da se je
zvrnil v reko. Ko pa se je surove` nagnil
~ez mostno ograjo, da bi videl utapljajo-
~ega se vojaka, ni ni~esar ve~ videl, ker
je nenadoma popolnoma oslepel. Kmalu
po smrti se je Florijan v snu prikazal pobo`ni
`eni z imenom Valerija in jo prosil,
naj ga pokopljejo na nekem dolo~enem
kraju. Valerija je usli{ala njegovo pro{njo,
izvlekla telo iz reke in ga z volovsko vprego
prepeljala na mesto ve~nega po~itka.
Kip svetega
Roka in sv.
Florijana na
oltarju Janeza
Nepomuka v
`upni cerkvi
sv. Jakoba iz
leta 1764
Pozneje so nad njegovim grobom sezidali
kapelo, okrog katere je kmalu zraslo
naselje. Pri Linzu je nastal tudi slove~i
samostan St. Florian, ki so ga Mad`ari
leta 900 poru{ili, a so ga kasneje spet
pozidali. Krasna cerkev hrani nekaj mu~en~evih
svetinj.
V zgodnjem srednjem veku so Florjana
~astili kot mu~enika za kr{~ansko
vero. Njegova najstarej{a upodobitev je
freska iz 12. stoletja, ki ga predstavlja kot
starca v rimski tuniki. @e v naslednjem
stoletju je predstavljen kot mlad vojak v
{krlatnem pla{~u. Iz tega obdobja izvirajo
upodobitve v bojni opravi in s {~itom, na
katerem je kri`.
V tem ~asu so se izoblikovala posamezna
izro~ila, ki potrjujejo postopno
spremembo zna~aja njegovega zavetni{tva.
Tako na primer himna samostana
v sv. Lorchu povzdiguje mo~, ki jo ima
svetnik nad bliski in valovi, kar je najverjetneje
povezano z re{evanjem telesa iz
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
Jani
[krbinc
reke. Priznali so mu mo~ nad vodo in ljudje
so zato za~eli prositi za de` in s tem
dober pridelek. Vse to je povezano z njegovim
imenom in godovanjem 4. maja.
Podoba sv.
Florijana v
Narodni
galeriji v
Ljubljani iz
leta 1760
do 1765
[ege in navade
na Florjanovo
Na Dolenjskem, [tajerskem in Notranjskem
so se {e dolgo dr`ali pravila,
da se na Florjanovo ~im manj kuri. V okolici
Dragomelj in na Pohorju je v navadi,
da gredo fantje od hi{e do hi{e in prepevajo
pesmi za razli~ne velikono~ne
darove. Poro~ila iz drugih krajev ka`ejo,
da je bila navada nekdaj bolj raz{irjena,
danes pa jo ponekod posku{ajo vnovi~
o`iveti. Ponekod v Slovenskih goricah je
po obhodu v navadi sprejem doraslih
fantov v fantovsko dru{~ino. V ljubljanski
okolici (Utik, Polje) je v navadi, da za~no
na Florjanovo saditi fi`ol. V Vi`marjah so
krajani vsako leto na ~ast Sv. Florjana
dajali za dve sveti ma{i v cerkvi sv. Florjana
v Ljubljani.
Prve Florjanove ma{e v cerkvi sv.
Florjana, ki jih je organiziralo gasilsko dru-
{tvo Ljubljana
Na slovenskem so Florjanu posvetili
8 `upnijskih in 18 podru`ni~nih cerkva.
Leta 1660 je izbruhnil velik po`ar na
Gornjem trgu. V`gal se je senik, poln sena,
ki ga je ({e gore~ega) za~el razna{ati
veter. Obstajala je nevarnost, da se bo
v`gal in eksplodiral cesarski smodni{ki
stolp. Pred to nevarnostjo so ljudje be`ali
Viri:
Vera Schauber, Hans Michael Schlindler: Svetniki
in godovni zavetniki, 1995, str. 204–205.
Niko Kuret: Prazni~no leto Slovencev I, 1965, str.
304–317.
Primo` Hieng: Sv. Florjan, 1997.
Dr. Marijan Smolik: Leto svetnikov II, 2000, str.
304–305.
Franci Tom{e: 110 let Gasilskega dru{tva
Ljubljana mesto, 1980, str. 31.
Zapisniki sej ljubljanskih prostovoljnih gasilcev
1877–1899.
Zapisnik stro{kov in odhodkov ob~in Vi`marje in
Brod 1906–1936.
36

37
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
Kip svetega
Florijana ob
vhodu v poslovno
stavbo
zavarovalnice
Triglav
Avtor Bo`o
Pengov
iz mesta. Nevarnost so prepre~ili, vendar
je bila {koda v mestu vseeno zelo velika.
V zahvalo, da ni pri{lo do ve~je katastrofe,
so va{~ani leta 1672 na mestu, kjer je
stal senik, postavili cerkev sv. Florjana.
Ta cerkev je edina cerkev v Ljubljani, ki
je posve~ena Florjanu.
Iz zapisnikov je razvidno, da je gasilsko
dru{tvo Ljubljana sv. Florjana
praznovalo z ma{o v cerkvi sv. Florjana
pod Gradom. Leta 1883 so se gasilci pol
ure pred ma{o zbrali v gasilskem sredi{-
~u v prostorih Magistrata, od koder so
skupaj z drugimi gasilci od{li k ma{i. Tudi
iz zapisnikov vseh naslednjih let je
razvidno, da je bil to osrednji gasilski verski
praznik.
Leta 1884 so bili na Florjanovo ma{o
povabljeni tudi gasilci iz [entvida (ver-
jetno iz dru{tva Katoli{kih rokodelskih
pomo~nikov, ker gasilsko dru{tvo takrat
{e ni obstajalo).
Iz zapisnika leta 1885 je razvidno, da
so k ma{i za sv. Florjana povabili okoli{ka
gasilska dru{tva in najeli godbo. Za to so
namenili denar iz dru{tvene blagajne. ^e
h gasilcem pri{tejemo {e njihove svojce
in godbenike, si lahko predstavljamo,
kako polna je bila ob takih praznovanjih
cerkev sv. Florjana.
Z ustanavljanjem novih prostovoljnih
dru{tev v okolici Ljubljane so na Florjanove
slovesnosti povabili tudi te.
Iz vsakoletnih zapisnikov je razvidno,
da so svete ma{e v ~ast sv. Florjana specifi~no
gasilske z mo~nim verskim poudarkom.
Podoba sv.
Florijana v
cerkvi svetega
Lenarta v
Sostrem pri
Ljubljani
Avtor Josip
Egartner iz
leta 1839
Program:
• 1330 Zbor gasilcev iz celotne Slovenije na parkiri{~u pred baziliko Marije Pomagaj.
• 1400 Bogoslu`je v narodnem sveti{~u Marije Pomagaj.
• 1500 Blagoslov gasilcev in gasilskih vozil ter opreme.
• 1600 Dru`abno sre~anje s skupino Krila.
Prijave zbira Prostovoljno gasilsko dru{tvo Brezje na Gorenjskem:
tel: 041 645 105 (Arih Izidor, predsednik PGD Brezje)
fax: 04 533 82 37
ali e-mail: tomaz.dezman@siol.net (tajnik dru{tva); brane.smitek@fov.uni-mb.si
list iz zgodovine
4. vseslovensko romanje gasilcev ob godu sv. Florjana
Prostovoljno gasilsko dru{tvo Brezje na Gorenjskem in
Fran~i{kanski samostan Brezje
V A B I TA
na 4. vseslovensko romanje gasilcev
v narodno sveti{~e MARIJE POMAGAJ
na Brezjah,
v po~astitev godu zavetnika gasilcev sv. Florjana.
V soboto 8. 5. 2004
ob 14 00 uri na Brezjah.
Podoba sv.
Florijana
na glavnem
oltarju
cerkva
svetega
Florijana
Avtor
Andrej
Herrlein
Okoli{ka dru{tva so hodila v Ljubljano
ve~inoma pe{, v~asih tudi z okra{enimi
vozovi. Z ustanavljanjem okrajev pa so
bile Florjanove ma{e ve~inoma organizirane
v posameznih obmo~jih.
Florjanove ma{e so organizirali tudi ob
drugih slovesnostih, na primer ob ustanovitvi
Kranjske de`elne gasilske zveze
leta 1913, ko je bil na [marni gori velik
gasilski shod s Florjanovo ma{o. Leta
1919, ob ustanovitvi De`elne gasilske
zveze, je bila ravno tako organizirana
Florijanova ma{a, enako leta 1939 ob
drugem kongresu Jugoslovanske gasilske
zveze Ljubljana.
Florjanu dajejo danes vse ve~ji pomen.
Ljudje mno`i~no organizirajo in obiskujejo
ma{e. Njegovo podobo pa lahko
zasledimo na vse ve~ stanovanjskih in
kme~kih poslopjih.
Za`eljena je udele`ba v
sve~anih uniformah in s
prapori.
Za hrano in pija~o bo
poskrbelo doma~e
gasilsko dru{tvo.
Z gasilskim pozdravom
NA POMO^!
www.gasilskazveza-lj.si

www.gasilskazveza-lj.si
ognjena zgodovina
Re{evanje na reki Dravi in okoli{kih naravnih in umetnih
jezerih je {e vedno v domeni gasilskih enot. Danes so enote
dokaj dobro opremljene s ~olni in motorji ter ostalo re{evalno
opremo. V prvih povojnih letih pa ni bilo tako. V Mariboru imajo
{e danes ohranjen zavezni{ki desantni ~oln in motor z oznako
WEST BAND (vzhodna skupina). ^oln in motor sta `e pred
letom 1950 pripotovala z Reke, kjer so ga po koncu druge
svetovne vojne o~itno pustili zavezni{ki vojaki. Na takratni
Upravi javne varnosti v Mariboru so hitro ugotovili, da bi bil
primeren za novoustanovljeno poklicno gasilsko enoto,
imenovano Gasilska milica. Kot je razvidno iz fotografije, so
zanj izdelali primerno prikolico ter ga tako transportirali do
primernega splovi{~a na bregu reke ali jezera. Kot vedo
povedati {e danes `ive~i gasilci, ki so takrat opravljali re{evanja
PGD Postojna organizira V. tekmovanje
gasilskih ekip s terenskimi vozili! Tekmovanje
bo v soboto, 15. maja s startom 1. ekipe ob
13:00! Ekipa {teje {tiri ~lane, ki se bodo poleg
orientacijske vo`nje z brezhibnim gasilskim
terenskim vozilom {e v vajah z gasilsko
re{evalno tematiko. Startnina zna{a na ekipo
3000 SIT.
Prijave lahko posredujete na mobilnih {tevilkah:
ANDREJ PERKO 031 880 231
BO[TJAN TRILER 041 730 613
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
zavezni{ki re{evalni ~oln
Oskar Neuvirt
na vodi, je bila vo`nja po dero~i in nepredvidljivi reki z West
bandom dokaj varna. Zmogljiv dvocilindrski motor z mo~jo 35
km je bil kos re~nemu toku, ki je bil v spomladanskih mesecih
precej mo~an zaradi taljenja snega v avstrijskih Alpah.
Kovinsko ogrodje ~olna je bilo dopolnjeno z lesenimi deli. ^oln
je imel sede` za voznika in krmiljenje preko volana.
Na posnetku iz arhiva JZZPR Maribor je razvidno, da so
~oln uporabljali tudi potaplja~i pri podvodnem re{evanju.
Po kak{nih desetih letih po~itka v skladi{~u so poklicni
gasilci ~oln pred kratkim predali Prostovoljnemu gasilskemu
dru{tvo Maribor – mesto. Tam mu posku{ajo vrniti nekdanji
bli{~, in kot sem obve{~en, jim to dobro uspeva. Kot je bila v
{estdesetih letih atrakcija, ko so se na reki Dravi pojavili gasilci
z West bandom, tako bo verjetno tudi v dana{njih ~asih.
POSEBNO UGODNA NARO^NI[KA AKCIJA
REVIJE LJUBLJANSKI GASILEC!
Ob naro~ilu petih izvodov Ljubljanskega gasilca
za eno leto vam priznamo 15% popust, ~e se
odlo~ite za tri izvode, vam priznamo 10% popust!
Va{a naro~ila sprejemamo na naslovu:
Ljubljanski gasilec, Kova{ka 1, 1000 Ljubljana
ali po e-po{ti: narocnina@gasilskazveza-llj.si.
38

39
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
zadnja beseda
Svoboda je svoboda tistega,
ki misli druga~e!
Rosa Luxemburg
V~asih se vpra{am, kako bi zaupano
mi kolumno napisal, da ne bi preve~ kriti-
~no ocenjeval tujega dela, “solil pameti”
drugim in jim vsiljeval meni bolj v{e~ne
pristope pri re{evanju ali bolje re~eno pri
razre{evanju vsebinskih problemov, ki se
pojavljajo v gasilski organizaciji. Seveda
se zavedam, da mora imeti tako po~etje
vsaj rahlo racionalno komponento. Delo
v gasilstvu je v teh ~asih pa~ tako, da
daje dovolj spodbude ali vsaj opravi~il za
nezadovoljstvo. To najdemo tudi na nekaterih
naslovih internetne strani za operativne
gasilce – Forum gasilci. In to v organizaciji,
ki se pona{a z, recimo temu slogan:
“Skupaj spreminjamo stvari na bolje.”
V pravilih je upravnik Peter zapisal, “da
je forum javen …, da podpira prost pretok
informacij …, v dvanajstih to~kah pojasni
pravila, ki se lahko kadarkoli spremenijo
…, in na koncu doda, da forum ni odgovoren
za nobeno objavljeno sporo~ilo.”
Bistvo foruma je pa~ v tem, da sodelujo~i
izra`ajo
svoja mnenja
in stali{~a,
pa
tudi kritike,
ki pa naj bi
na~eloma
ne bile `aljive.
Poleg
~isto strokovnih
tem, ki jih
je vsekakor
treba pohvaliti, pa je mo`no ob~asno
zaslediti tudi kriti~ne presoje dela
organov GZ Slovenije in posameznih
funkcionarjev. V zadnjem ~asu smo
zasledili tudi temo, ki obravnava nagrade
funkcionarjev GZS. Ne re~em, da se o
teh zadevah ne bi smelo pisati, pozorni
pa moramo biti vendarle na izrazoslovje.
Kritiziranje je v bistvu naraven pojav,
stalni vodilni motiv komunikacij v na{ih
vrstah, ki mu kot ka`e ne bo nikdar
zmanjkalo energije. Res je, da imamo
pravico do javne kritike, da kriti~no presojamo
konkretne pojave in odlo~itve,
vendar moramo to po~eti na dolo~eni kulturni
ravni. Kritika mora zato imeti sporo-
~ilni pomen oz. opozorilo, da se z neko
odlo~itvijo ne strinjamo v celoti, da misli-
Franc Sever
mo druga~e, hkrati pa moramo tudi pojasniti
svoj pogled na dolo~eno problematiko
in predlagati bolj{e re{itve. Dobronamerne
pripombe bi morale zato naleteti
na pozitiven odziv!
Pri tem je skrb vzbujajo~e dvoje. Na
eni strani gre za dejstvo, da se kritizirani
organi oz. posamezniki na “pripombe”
dolgo ~asa enostavno ne zmenijo, nato
pa se za~nejo u`aljeno spra{evati, kako
da si je nekdo drznil podvomiti v njihovo
delo. Nervozno reagiranje pa velikokrat
potegne za seboj neizmerno zadovoljstvo
kritikov, ki, zavedajo~ se svojega
po~etja, komaj ~akajo, da dobijo kakr-
{enkoli odgovor. ^e tega ni, ponavadi
utihnejo. To lahko ponazorimo tudi s
primerom nagrad funkcionarjev GZS. Ko
se je na forumu 17. oktobra 2003 pojavila
ta tema, se je 12. novembra 2003 s tem
seznanilo celo predsedstvo GZS in 12.
decembra 2003 {e nadzorni odbor GZS,
ki je pri pregledu dane dokumentacije
ugotovil, da so vse nagrade in honorarji
izpla~ani v skladu s pravilniki. To pa je
tudi vse.
Zakaj se je prav v ~asu, ko v ~asopisih
pi{ejo o izrednih pla~ah v javnem sektorju,
ta tema postavila na forum, lahko
samo ugibamo. Zakonodaja sicer jasno
dolo~a, kateri podatki so javni in jih je
treba objaviti. Za nekatere je le vpra{anje,
ali gasilstvo spada v tisto rubriko, kjer se
tro{i davkopla~evalski denar? Seveda pa
v tem primeru ne gre za pla~e, ampak le
za nagrade za opravljeno delo. Menim,
da vsak, ki ceni in spo{tuje svoje delo,
{e posebno pa, ~e to dela v splo{no
dru`beno korist, zaslu`i tudi ustrezno
dogovorjeno nagrado. Kdor ne zna
ceniti samega sebe, ne zna ceniti drugih.
Po drugi strani pa se bojim, da je
kultura javne kritike na bolj nizki ravni,
kot bi glede na humanitarni predznak
gasilske organizacije to lahko pri~akovali.
Pri tem imam v mislih tudi izgovorjeno
besedo, ki je v~asih {e bolj
neizprosna kot pisana. Gasilci najbr`
nismo »kompromisarji« in smo zelo
odlo~ni: ali belo ali ~rno, sivih tonov ni;
predvsem pa imamo vsi in vsak po svoje
prav. Tak{ne so tudi reakcije posebno
mlaj{e gasilske populacije, ki ji med
skrajnostma zmanjkuje prostora za
racionalno razmi{ljanje. Morda se tudi
zato zmernej{i gasilski strokovnjaki
vedno bolj zapirajo vase in v svojo stroko.
To pa ni najbolj{e.
obvestila uredni{tva
JUBILANTA
FRANCKA SE[EK
– 70 LET
Rojena: 2.4. 1934
Gasilka II. Stopnje
Vstopila: 1952
Odlikovanja: 50 let
dela, ob~insko odlikovanje I. stopnje,
plaketa veterana, odlikovanje GZS I.
stopnje
ANDREJ LAJKOVI^ –
50 LET
Rojen: 26.3. 1954
Gasilski ~astnik
Vstopil: 1970
Odlikovanja: 30 let dela,
odlikovanje GZL I. stopnje
FRANC BABNIK
Rojen: 07.11.1931
Umrl: 21.02.2004
Vstopil:
13.07.1946
Odlikovanja: ~in:
gasilec II.st. od
1996 leta
funkcije: mentor mladine, tajnik,
blagajnik, predsednik nadzornega
odbora
priznanja: gasilsko odlikovanje II.
st., odlikovanje za posebne
zasluge, dru{tvena priznanja
Pripomba na izveden
kviz GZL
V soboto 20.03.2004 se je v
Bizoviku odvijal kviz gasilske mladine
GZL. Vse je potekalo v prijaznem
vzdu{ju, dobra organizacija, hiter potek
(mogo~e malo po~asnej{i pri teoriji),
zabava, da se mladina ni dolgo~asila...
Motilo pa me je predvsem to, da na
priznanju, ki so jo prejeli mladinci iz
na{ega dru{tva ni bil pe~at komisije oz.
GZL ter podpisa predsednice MK GZL.
Mislim, da si to Komisija za mladino
ne sme dopustiti, saj sta na{i
tekmovalni skupini dobili vtis, da je bil
njihov trud vr`en stran.
Marko Poto~nik, PGD Kozarje
Sem ~lan PGD Trnovo in zbiram
na{itke prostovoljnih gasilskih dru{tev
v Sloveniji.
Naslov:
PGD LJUBLJANA TRNOVO
MIRO JERON^I^
CESTA V MESTNI LOG 31
1000 LJUBLJANA
www.gasilskazveza-lj.si

PODJETJE ZA TRGOVINO NA DEBELO IN DROBNO
Udvan~eva ul. 7, 1000 Ljubljana
tel. 01/561-75-30, 561-11-13, fax 01/561-75-33
e-mail: stami@siol.net
IME ________________________________
PRIIMEK ___________________________
NASLOV ____________________________
KONTAKTNA [TEVILKA _______________
Kupon po{ljite na naslov:
GZL, Ljubljanski gasilec, Kova{ka 1, 1000 Ljubljana
www.gasilskazveza-lj.si
NAGRADNA IGRA:
MAJ 2004, LJUBLJANSKI GASILEC
Ljubljanski gasilec in podjetje STAMI d.d. vam postavljata nagradno vpra{anje. Za pravilen odgovor
si z malo sre~e lahko prislu`ite [KORNJE FLORIJAN 002Y.
Nagradno vpra{anje:
Kak{en A-test je potreben za obutev operativnega gasilca? Obkro`ite pravilni odgovor!
a) EN 345
b) EN 469
c) DIN 781
Brez dobre operative ni dobrega gasilskega dru{tva! Brez dobre
gasilske opreme pa ni uspe{nega ga{enja. Zato smo posebej za vas
pripravili popolno ponudbo osebne operativne opreme, vse po
tipizaciji GZS!
Obleke: Fireman III, Fireman V, BAS,
Prevent, Bristol, Texport
[kornji: Florijan 001, 002 in 003
^elade: Heros, Pab fire 02,
Schubert HPS 6100,
Gallet F1SA in F1S, Casco
Podkape: enojne in dvojne, Nomex ®
Rokavice: PAN 8, JUBA Gore
IDA: DRÄGER, AUER,
INTERSPIRO, SABRE
POSEBEJ UGODNO!
Za{~itna obleka FIREMAN III (na sliki): 114.000 SIT + DDV!
^elada PAB Fire 02: 25.200 SIT + DDV
40