ministry of education pre-primary phase pre-primary syllabus
ministry of education pre-primary phase pre-primary syllabus
ministry of education pre-primary phase pre-primary syllabus
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Republic <strong>of</strong> Namibia<br />
MINISTRY OF EDUCATION<br />
PRE-PRIMARY PHASE<br />
PRE-PRIMARY<br />
SYLLABUS<br />
SETSWANA VERSION<br />
For implementation in selected schools in 2008<br />
Full implementation in 2011<br />
1
Ministry <strong>of</strong> Education<br />
National Institute for Educational Development (NIED)<br />
Private Bag 2034<br />
Okahandja<br />
Namibia<br />
© Copyright NIED, Ministry <strong>of</strong> Education, 2009<br />
Pre-Primary Syllabus, Setswana Version<br />
ISBN: 0-86976-912-9<br />
Printed by NIED<br />
Publication date: 2009<br />
2
Diteng<br />
1. Matseno ...................................................................................................................................... 1<br />
2. Kakanyetso ................................................................................................................................. 1<br />
3. Maikaelelo .................................................................................................................................. 1<br />
4. Bokgoni le dipholo tsa go ithuta ................................................................................................ 2<br />
5. Ditebego tse di rileng tsa mophato wa Pudulogo ....................................................................... 3<br />
6. Tsa merero ya bong .................................................................................................................... 3<br />
7. Diteng tsa maemo a Selegae ...................................................................................................... 3<br />
8. Boleng jwa Kharikhulama .......................................................................................................... 3<br />
9. Molebo wa Thuto le go Ruta ...................................................................................................... 4<br />
10. Tlhatlhobo .................................................................................................................................. 4<br />
11. Dikarolo Tsa Tlhabololo ............................................................................................................ 6<br />
12. Tshobokanyo ya Diteng Tsa Thuto ............................................................................................ 8<br />
13. Diteng Tsa Thuto........................................................................................................................ 9<br />
13.1. Tlhabololo ya Puo ...................................................................................................................... 9<br />
13.2 Ipaakanyetso ya Dipalo ............................................................................................................ 12<br />
13.3 Thuto ya Tikologo .................................................................................................................... 14<br />
13.4 Botaki ....................................................................................................................................... 18<br />
13.5 Thuto ya Bodumedi le Botho ................................................................................................... 20<br />
13.6 Thuto ya Katisommele ............................................................................................................. 22<br />
14. Tlalaletso ya tshedimosetso...................................................................................................... 24<br />
3
1. Matseno<br />
Lefapha la Thuto la Mophato wa Pudulogo le akaretsa ngwaga e le nngwe fela ya ditiro tsa<br />
ipaakanyetso ya sekolo pele ga tshimologo ya thuto ya sekolo se sepotlana. Gore ngwana a<br />
amogelwe mo sekolong o tshwanetse a bo a nnile/ tshwere dingwaga di le tlhano mo ngwageng o o<br />
fetileng. (31 Sedimonthole) Maikaelelo a mophato wa Pudulogo (<strong>pre</strong>-<strong>primary</strong>) ke go ala motheo o o<br />
tiileng wa sekolo se sepotlana , go aga boitshepo le go ipona boleng ka bobona le tlhabololo<br />
loago.Dithuto tsotlhe di tshwanetse go godisa le go tlhabolola moithutwana mongwe le mongwe ka<br />
nosi le jaaka leloko la sekolo le setšhaba. Gore o kgone go bopa loago le botsalano jo bo siameng,<br />
tlhomamo le tswelelopele ya baithutwana, morutabana o tshwanetse go ruta dirutwa (dikarolo tsa<br />
thuto) tsotlhe mo mophatong oo.<br />
Gore lenaneothuto le atlege sentle bana ba tshwanetse go nna bonyennyane diura di le 20 mo bekeng,<br />
mo sekolong. Lenaneo la tiro/tsamaiso ya letsatsi le tshwanetse ya tlogelwa go laolega bonolo, go<br />
thusa morutabana wa sekolo sa pudulogo, fa go tlhokega<br />
Lenaneothuto le, le thusiwa ke Mosupatsela wa Morutabana le dikwalo tsa tiro tsa baithutwana, ga<br />
mmogo le motswedi wa morutabana. Mosupatsela wa Barutabana o akaretsa tshedimosetso e e<br />
lebaneng le barutabana ba sekolo sa Pudulogo gore a ranole lenaneothuto le go ruta diteng tsa lona.<br />
Mosupatsela wa Barutabana o akaretsa le thulaganyo ya tiro, dintlhatebo/melawanathuso ya<br />
tekanyetso le difomo tsa go tsenya maduo le mareo a a farologaneng.<br />
2. Kakanyetso<br />
Fa bana ba bannye ba simolola ka sekolo lwa ntlha, peresente e kgolo ya baithutwana ba, ba tla ba<br />
ipaakanyeditse go tsenela maemo a thuto e e rulagantsweng ka botlalo. Le fa go ntse jalo bontsi jwa<br />
bona ga ba nna le tšhono mo dingwageng tsa bona tsa sekolo sa Pudulogo go tsaya karolo mo<br />
ditirong tse di neng di ka ba naya kitso le go tlhaloganya, botswerere le mekgwa e e tlhokagalang mo<br />
thutong e le e e tshwanetseng. Ka jalo kharikhulama ya pudulogo kgotsa thulaganyo ya ipaakanyetso<br />
ya sekolo e akaretsa neelo ya ditšhono tse di lekanang go bana botlhe mo tlhabololong ya bokgoni<br />
jwa mefutafuta le melawana ka maitemogelo a a rileng a thuto ya maemo a a dirisiwang ka botlalo<br />
go atolosa maemo a a rulaganyeditsweng a thuto.<br />
Kharikhulama ya pudulogo e rulagantswe go supetsa ngwana ka itlhagiso e e ikaegileng ka moithuti<br />
ka mokgwa o o utlwalang wa go ya ka bokgoni jwa bone le go ka kgona maemo a a<br />
rulaganyeditsweng mo mophatong o o kwa tlase. Kakaretso ya dirutwa(dikarolo tsa thuto) tsotlhe ka<br />
mokgwa wa kamano e tla thusa gore moithuti a bone kitso le go tlhaloganya, bokgoni le mokgwa o o<br />
tlhokegang go bopa motheo wa tswelelopele ya sekolo.<br />
3. Maikaelelo<br />
Maikaelelo a kharikhulama ya sekolo sa pudulogo ke go tlamela thulagano e e lekalekanang, e e<br />
maleba, kopano/tshwaraganelo ya lenaneo la thuto ka metshameko e e rulagantsweng. Maikaelelo ke<br />
go:<br />
• bopa botho, botsalano mo loagong le maikutlo a setho ka thuso/thusometso ya fa a nnang<br />
teng, ba rotloediwa ke ngwao le go neela baithuti sebaka sa go nna leloko le le nang le boleng<br />
mo setšhabeng gore go itshepa ga gagwe go rotloetsege<br />
Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />
1<br />
1
• bopa bokgoni jwa loago ka go neela bana sebaka sa go ithuta go abelana, tirisanommogo, le<br />
go dira ka kutlwano le ba bangwe le go ba reetsa<br />
• bopa bokgoni jwa go reetsa ka tlhoafalo le go ela tlhoko metshameko ya bona le tiro e ba e<br />
neetsweng<br />
• tlhabolola puo le go tlhaeletsana ga bana ka go ba neela sebaka botlhe gore ba bue e bile ba<br />
tlhaeletsane mo dinakong tse di farologaneng,go reetsa sentle le go tsibogela ba bangwe le go<br />
ikatisa le go godisa tiriso ya bona ya tlotl<strong>of</strong>oko<br />
• baakanyetsa bana bokgoni jwa go buisa le go kwala ka ditšhono tse bana botlhe ba ka di<br />
ithutang (tlhomamisang), itumelelang, go ithuta matshwao le mafoko ka bophara le go<br />
itemogela mefuta e e farologaneng ya dikwalo tse di gatisitsweng<br />
• tlhaloganya dinomore, go lekanyetsa, dipaterone, popego le sebaka ka go ba neela<br />
dipaka/dinako go ka tlhomamisa, itumela, go ithuta le go ka ikatisa<br />
• bopa kitso le go tlhaloganya ga bana ka lefatshe ka ditšhono tsa go rarabolola mathata, go<br />
dira ditshwetso, go tlhomamisa, bonela pele, go rulaganya, go batlisisa ka tikologo, batho le<br />
mafelo a a nang le mosola (bokao) mo go bona<br />
• tlhabolola le go katisa ditshika le tlhaloganyo ka go oketsa kutlwano ya fa mebele ya bona e<br />
dira le gore ba tshwanetse go dira eng go nna ba itumetse le ba sireletsegile<br />
• tlhabolola go itse go itshimololela ka ditšhono tsa gore botlhe ba ipatlisisetse le go abelana<br />
megopolo, dikakanyo, le maikutlo ka ditiro tse di farologaneng tse di ikgopoletsweng<br />
4. Bokgoni le dipholo tsa go ithuta<br />
Morago ga go fetsa kharikhulama ya sekolo sa Pudulogo bana ba tla nna le motheo o o tiileng o o tla<br />
ba tsweleledisang go tsaya karolo mo go ithuteng botshelo jotlhe. Kwa b<strong>of</strong>elong wa mophato o,<br />
bokgoni jwa dirutwa (dikarolo tsa thuto) dingwe le dingwe e tla nna jaana:<br />
Puo Bana ba kgone go reetsa tshedimosetso le go tsiboga sentle. Ba kgone go buisa<br />
ditshupo le mafoko go tswa mo tikologong le go tlhaeletsana sentle le ka boitshepo<br />
mo puong ya gagwe.(Puo ya Mme) (kgotsa fa puo ya ga mme e sa kgonagale, a<br />
Ipaakanyetso<br />
ya dipalo<br />
Go ithuta<br />
Thutotikologo<br />
dirise e e dirisiwang ke bontsi mo tikologong).<br />
Bana ba bontshe go tlhaloganya dipalo le dikai tsa tsone.<br />
Ba kgone go lemoga le go tlhalosa dipatorone, kamano le popego le gore di kgona<br />
go rarabolola mathata a letsatsi le letsatsi jang.<br />
Bana ba itse botlhokwa jwa motheo wa bona wa boitekanelo le kotlo<br />
Ba itsaya sentle mabapi le tikologo ya tlholego le go re e tsamaelana jang le boago<br />
jwa tikologo.<br />
Botaki Bana ba bontshe ka bokgoni jwa go ithuta le ba bangwe ka go tsaya karolo ba<br />
gololesegile mo tirong e ba itiretseng, ba bontsha maikutlo a bone ka mokgwa wa<br />
Thutokatiso<br />
mmele<br />
Bodumedi le<br />
Thuto Botho<br />
go taka (tshwantsha) le go itumelela mokgwa o ba bangwe ba ikutlwang ka teng.<br />
Bana ba kgone go tsaya karolo ka fa ba kgonang ka teng mo thutong ya<br />
katisammele le go tokafatsa tsamao le go tlhabolola kgopolelo ya bona.<br />
Bana ba tshwanetse go tlhaloganya motheo wa tumelo ya bona, ba amogela ba<br />
bangwe, le go abelana le bona dilo tse di tshwanang tse di nang le boleng.<br />
Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />
2<br />
2
5. Ditebego tse di rileng tsa mophato wa Pudulogo<br />
Mananeo a tlhabololo a a siametseng baithutwana ba sekolo sa Pudulogo a ba baakanyetsa kgolo e e<br />
siameng ka bophara e e thusang go ala motheo wa moithutwana go ipaakanyetsa sekolo. Thuto<br />
yotlhe ya sekolo sa Pudulogo e oketsa tekatekano mo matsenong a thuto ya motheo, bogolo<br />
baithutwana ba thuto ya bone e sa simololwang sentle. Thuto ya sekolo sa pudulogo ga se sengwe se<br />
se kganelang gore moithutwana a tle a letlelelwe go tsena sekolo, mme e tla phatlhaladiwa ka bonako<br />
jo bo kgonagalang lefatshe lotlhe.<br />
Baithutwana ba ba tseneng mananeo a go ipaakanyetsa sekolo sa pudulogo le baithutwana ba sekolo<br />
sa Pudulogo ba dira botoka mo sekolong sa tlwaelo, le go kgona botoka go le ba ba sa se tsenang.<br />
Tlhabololo e e akaretsa tlwaelo le pharologano ya tlhaloganyo, mmele le tsa maikutlo a loago.<br />
6. Tsa merero ya bong<br />
Mophato wa sekolo sa Pudulogo o tsweletsa tšhono ya tekatekano go banna le bomme, go kgontsha<br />
botlhe go ka tsaya karolo ka go lekana le ka botlalo. Barutabana ba tshwanetse go itse le go<br />
tlhaloganya gore ba tshwara (tsaya) bana ka go lekana, didirisiwa tsotlhe di tshwanetse go etleletsa<br />
tekatekano ya bong. Barutabana ba tshwanetse go itse mokgwa o basimane kgotsa basetsana ba<br />
gantsi ba ratwang ka gone mo phaposingborutelong ka gone go tlhotlhomisa le go netefatsa gore<br />
barutabana ke bone ba ba tsweletsang tekatekano ya bong. Go na le mekgwa e e sa siamang (e e<br />
senang boammaaruri) gore basetsana ba na le bothata jwa go tlhaloganya. Ke gone go leng<br />
botlhokwa gore morutabana a rotloetse basetsana go nna le tshepo fela jaaka basimane.<br />
7. Diteng tsa maemo a Selegae<br />
Thuto e tshwanetse e ne e e maleba le go nna le bokao mo baneng ka e amana le tikologo e ba mo go<br />
yona. Bokao le tiriso ya dikao tsa tikologo e baithuti ba tshelang mo go yona di tla thusa<br />
moithutwana go tlhaloganya se o se rutwang.Go rutwa ga dirutwa(dikarolo tsa thuto) tsotlhe go<br />
tshwanetse go akaretsa setso malebang le tikologo le go amanya ditlhogo le tikologo fa go<br />
kgonagalang.<br />
Go ruta le go ithuta mo mophatong wa Pudulogo go tshwanetse go nna ka Puo ya ga Mme kgotsa fa<br />
Puo ya ga Mme e sa kgonagale ba rutwe ka puo e e buiwang thata mo tikologong. Ke Puo e e kayang<br />
botho jwa motho le kago ya botshelo - jwa lelapa le jwa setšhaba.Batsadi le setshaba ba tshwanetse<br />
go nna le seabe mo go ithuteng le dithuto tsa baithutwana.<br />
8. Boleng jwa Kharikhulama<br />
Dithitokgang le ditlhogo tsa Thuta-Tikologo di akareditswe mo dirutweng tse dingwe go ya ka<br />
Kharikhulama. Ke yone metswedi wa dirutwa (dikarolo tsa thuto) tsa Kharikhulama ya dithutokgang<br />
ya thuto ya HIV/ AIDS, Ditshwanelo tsa batho, Puso ya batho ka batho le Thuto ya Bosetšhaba.<br />
Mo dikolong tse di nang le Dikhomputara le didirisiwa tsa thekenoloji, bana ba tla tsaya karolo ka<br />
phuthologo mo ditirong tsa bone tsa ICT. Dithuto tsa dikhomputara di akaretsa dithuto tsa<br />
metshameko ya tlhaeletsano jaaka medumo. Bana ba tla bontsha go itumelela thekenoloji.<br />
Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />
3<br />
3
9. Molebo wa Thuto le go Ruta<br />
Kharikhulama e akaretsa bojotlhe jwa ngwana, ka go ba lemotsha kgatlhego, bokgoni, botho le<br />
mokgwa wa go ithuta le tekanyo ya tlhabologo ya thuto ya ngwana mongwe le mongwe. Morutabana<br />
o tshwanetse go rotloetsa bana gore ba nne le maikarabelo a dithuto tsa bone ka go ba letlelela go<br />
itlhophela ditiro mo malatsing. Itlhagiso mo go ruteng le go ithuteng e wela mo boikgatlhantsong jwa<br />
dithuto tsa ngwana jaaka e kwadile mo lokwalong lwa maikemisetso lwa Lefapha la Thuto.<br />
Maikaelelo ke go tlhabolola thuto ya go ithuta go tlhaloganya, bokgoni le mokgwa wa go oketsa go<br />
tlhabolola setšhaba. Tshimologo ya go ruta le go rutwa, ke ntlha ya gore ngwana o tlisa kitso,<br />
maitemogelo a o a lemogileng mo go ba losika, setšhaba le kamano le tikologo ya gagwe kwa<br />
sekolong.<br />
Bana ba ithuta botoka fa ba tsaya karolo mo tswelelopeleng ya dithuto, go nna le kabelo le kumo ya<br />
thuto. Mo metshamekong e e rulaganeng le go tshameka ka dilo ka diatla bana ba rotloediwa go<br />
batlisisa le go tlhotlhomisa. Maano a go ruta a tshwanetse go farologanngwa le go bontsha fa a ka<br />
fetolwa nako nngwe le nngwe mo thulaganyong e e siameng ya dithuto sa go ikhitsa bodutu ka go<br />
tlotla dikgang, go opela, le motsamao. Kutlwano le tirisano mmogo mo go tsa dithuto di tshwanetse<br />
tsa rotloediwa ka dinako tsotlhe. Go dira mo ditlhopheng le bongwefeleng kampo go dira le<br />
phaposiborutelo yotlhe go tshwanetse go rulaganyediwa sentle ka tshwaro e e siameng.<br />
Go tsenya kharikhulama ya sekolo sa Pudulogo mo tirisong ke ka molebo wa go leba le go bontsha<br />
go ithuta ditlhogo tsa dirutwa jaaka di tshwaragane, le go ithuta go tswa mo sebakeng se sengwe go<br />
ya go se sengwe. Se se tla re neela tebo ya thuto ya ngwana go tswa mo tikologong le go thusa<br />
baithuti go tlhaloganya gore goreng ba dira se ba se dirang.<br />
10. Tlhatlhobo<br />
Tlhatlhobo mo mophatong e akaretsa tlhatlhobo e e tsweletseng e e seng ka tlwaelo e e dirwang mo<br />
nakong ya gale ya ditiragalo tsa mo phaposing-borutelo. Ditlhatlhobo tsotlhe tse di lebiwang di re<br />
kaela gore a ngwana o tlhoka kelotlhoko e e rileng le gore o ka rulaganya jang dithusathuto go ka ba<br />
thusa. Tlhatlhobo e e totobaditsweng mo lenaneong la thuto e amana le bokgoni jwa ngwana<br />
mongwe le mongwe. Tlhatlhobo e e tsweletseng ke nngwe ya popego ya bokgoni jo bo salang<br />
tswelelopele ya ngwana morago le go ntsha dipoelo tsa gagwe.<br />
Tlhatlhobo e e tsweletseng ke popego e e nosi ya bokgoni mo maikaelelong botswerere le motheo wa<br />
bokgoni jwa kharikhulama yotlhe bo kgonwang go tlhatlhobiwa.<br />
Mefuta e e farologaneng ya ditlhatlhobo e tshwanetse go dirisiwa jaaka thekeniki ya go tlhokomela,<br />
tiriso ya tiro, potso e e seng ka fa tlwaelong le puisano. Tlhatlhobo e tshwanetse go lebana le<br />
botswerere jwa setlhogo sengwe le sengwe gape e kgona go akaretsa ditiragalo ka bongwe le<br />
setlhopha, botswerere, megopolo, tirego, thuto le tlhatlhobo. Go tsaya karolo ga ngwana mo<br />
setlhopheng le gona go tshwanetse go akanyediwa. Tlhatlhobo e tshwanetse go akanyetsa seemo sa<br />
tswelelopele ya ngwana a le mo seemeng. Maemo a bokgoni jwa bana mo tirong tse di tshwanang di<br />
tshwanetse go gola gangwe le gape go ya ka maemo a non<strong>of</strong>o ya bogodi. Tshedimosetso ya<br />
tlhatlhobo e tla dirisiwa go:<br />
• itsise ngwana le batsadi ba gagwe ka ga tswelelopele le diphitlhelelo<br />
Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />
4<br />
4
• itsise morutabana ka ga mathata mo go tswelelopele ya thuto le thulaganyo ya thuto ya bana<br />
ba ba bokoa<br />
Seka-seka tswelelopele ya thuto le go ka ruta ka tlwaela mokgwa le didirisiwa mo<br />
tswelelopele ya bong le ditlhokego tsa ngwana mongwe le mongwe go tswelela go tokafatsa<br />
tikologo ya tiro le bokgoni jwa phaposiborutelo.<br />
Tshekatsheko ya tswelelopele ya thuto le go ruta ke karolo e e botlhokwa ya go ithuta.Tshedimosetso<br />
go tswa tlhatlhobo e dirisiwa ke morutabana go sekaseka fa go tlhokegang go tlwaela/simolola<br />
mekgwa e sele le didirisiwa mo tswelelopele le ditlhokego tsa ngwana mongwe le mongwe. Kwa<br />
b<strong>of</strong>elong jwa ntlhakgolo ya thuto, le kwa b<strong>of</strong>elong jwa setlha, morutabana ga mmogo le baithuti ba<br />
tshwanetse go sekaseka tswelelopele ya tiro e e feditsweng, go tsaya karolo mo go se bana ba se<br />
ithutileng, le se se tla dirwang go tswelela go tokafatsa tikologo ya tiro le bokgoni jwa<br />
phaposiborutelo. Tlhatlhobo mo mophatong o, ga e dirisediwe go bontsha fa ngwana a falotse, a<br />
tshwanetse go ya kwa seemong sa ntlha. Bana ba tla ya kwa seemeng sa ntlha fa ba feditse ngwaga<br />
wa sekolo sa Pudulogo.<br />
Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />
5<br />
5
11. Dikarolo Tsa Tlhabololo<br />
Dikarolo tsa tlhabololo tse di latelang di tlhagelela mo diteng tsa lenaneothuto:<br />
KAROLO YA<br />
TLHABOLOLO<br />
1. TLHABOLOLO YA<br />
GO GOPOLELA<br />
2. POPO/TLHABOLOLO<br />
YA MAIKUTLO<br />
3. POPO/TLHABOLOLO<br />
YA TSA LOAGO<br />
KAROLWANA (KAROLO E E<br />
FA TLASE)<br />
Pono<br />
Temogo ya pono<br />
Temogo ya theetso<br />
Temogo ya go ama<br />
Temogo ya go nkgelela<br />
Temogo ya go utlwa ka legano<br />
Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />
6<br />
TLHABOLOLO YA BOKGONI<br />
kgetololo<br />
kgetololo ya tlhaloganyo<br />
popego e e tlhomameng<br />
molokololo le go tshekatsheko<br />
tswalelo<br />
boboko (tshwaro tshedimosetso)<br />
tatelano<br />
tatelano le kgakologelo tirisano ya<br />
ditshika tsa boboko<br />
kopano ya theetso le kutlo<br />
Botswerere jwa kitso Kokoanyo ya dilo ka botsona<br />
Tatelano<br />
Nomore<br />
Nako<br />
Phatla/sebaka<br />
Tekanyetso<br />
Dira ka tlhoafalo Go iketla<br />
Theetso(ka matlhagatlhaga le e seng ka<br />
matlhagatlhaga)<br />
Puo<br />
Puo ya kamogelo<br />
Puo ya itlhaloso maikutlo<br />
Puiso ya tshoganyetso<br />
Thotloetso<br />
Theetso<br />
Go bua<br />
Tlhaeletsano<br />
Tlotl<strong>of</strong>oko<br />
Bokgeleke mo puong<br />
Popo ya dipolelo<br />
Tlhabololo ya botlhale Temogo/kelotlhoko<br />
Kgakologelo<br />
Tharabololo ya mathata<br />
Katlholo<br />
Go ikakanyetsa ka bobona le tlhagiso<br />
Bowena<br />
Go tlhaloganya maikutlo a gago<br />
Go laola maikutlo a gago<br />
Go laola maikutlo/ a sa go laole<br />
Go nna ka bowena/ o itseela<br />
ditshwetso<br />
Boitshoko<br />
Bokgoni jwa tsa loago<br />
Go amogela tsa loago<br />
Botsalano<br />
Tlhaeletsano<br />
Tirisanommogo<br />
maikutlo<br />
6
4. POPO/TLHABOLOLO<br />
YA KGATLEGELO<br />
5. POPO YA TSA<br />
SEDUMEDI LE TSA<br />
NGWAO<br />
6. POPO/TLHABOLOLO<br />
YA TSA MMELE<br />
Go batlisisa le go itemogela<br />
Lemoga le go itlhalosa<br />
Go itumelela sengwe<br />
Ditumelo(tsa sedumedi le tse<br />
dingwe)<br />
Melawana ya ngwao<br />
Botho<br />
Tsamaiso ya melaetsa ka ditshika<br />
tsa mmele<br />
Popo ya ditshika tse<br />
dinyennyane<br />
Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />
7<br />
Tsamaiso ya ditshika tsa mmele<br />
Tekanyo<br />
Tsamaisanommogo/tirisanammogo<br />
Tsamaisanommogo/tirisanammogo<br />
ya leitlho le letsogo<br />
Tsamaisanommogo/tirisanammogo<br />
ya leitlho le leoto<br />
Moribo<br />
Taolo ya ditshika tse dinyennyane<br />
Tsamaiso ya ditshika tse dinyennyane<br />
Moribo<br />
Temogo/Kitso ya mmele Go itlhaloganya mmele<br />
Tlhaloganyo ya mmele<br />
Taolo ya mmele<br />
Tsamaiso ya mmele ka dintlha tsotlhe<br />
Tlola bogare jwa mola<br />
Temogo ya sebaka/phatlha Maemo le kgolagano ya sebaka/phatlha<br />
7
12. Tshobokanyo ya Diteng Tsa Thuto<br />
Tlhabololo ya<br />
Puo<br />
Theetso le tsibogo<br />
Go bua le go<br />
tlhaeletsana<br />
Ipaakanyetso ya go<br />
buisa<br />
Puiso ya<br />
tshoganyetso<br />
Ipaakanyetso ya<br />
mokwalo/go kwala<br />
Ipaakanyetso<br />
ya dipalo<br />
Tlhaloganyo ya<br />
dipalo<br />
Karologanyo<br />
(go baya dilo<br />
mo dilong tsa<br />
botsona)<br />
Tatelano<br />
Kamano mabapi<br />
le tsa kgopolo<br />
Go lekanyetsa<br />
- Nako<br />
- Boleele<br />
- Boima<br />
- Mothamo<br />
Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />
Thutotikologo Thuto ka ga<br />
Botaki<br />
Bonna<br />
- Go ikitse<br />
Mmele wa me<br />
- Go itse mmele wa me<br />
- Go tlhaloganya<br />
mmele wa me<br />
Lelapa la me<br />
Legae la me<br />
Sekolo sa me<br />
BaSetšhaba sa me<br />
- Ngwao/setso<br />
Diphologolo<br />
Metsi<br />
Dimela<br />
Loapi/tsa bosa<br />
Boitekanelo<br />
Itlhokomelo<br />
Dinako tse di kgethegileng<br />
8<br />
Botaki jwa pono<br />
- tshwantsha<br />
- penta<br />
- go bopa<br />
- go aga<br />
- go dira ditshwantsho<br />
ka tiriso ya<br />
didirisiwa tse di<br />
farologaneng<br />
Mmino<br />
- go opela<br />
- diletswa<br />
Go bina<br />
- go bina ka<br />
motsamao o o<br />
phuthologileng<br />
- go bina go go<br />
rulagantsweng<br />
sentle(setlhopha)<br />
Terama<br />
- go diragatsa<br />
- metshameko<br />
- tiragatso ntle le<br />
puo<br />
Go itumelela se o<br />
se bonang<br />
Thuto ya<br />
Bodumedi<br />
botho<br />
Kitso ya<br />
tumelo ya me<br />
Ditumelo,<br />
melawana le<br />
ngwao<br />
Botho<br />
Popo/tlhabolol<br />
o ya tsa<br />
maikutlo le tsa<br />
loago<br />
Popo/tlhabololo ya katiso<br />
ya mmele<br />
Tlhabololo/popo ya katiso<br />
ya mmele<br />
- tsamaiso ya ditshika tsa<br />
mmele<br />
- Tekanyo<br />
- Tsamaisanommogo/<br />
tirisanommogo<br />
- Tsamaisanommogo/<br />
tirisanommogoya<br />
leitlho le letsogo<br />
- Tsamaisanommogo/<br />
Tirisanommogo ya<br />
leitlho le leoto<br />
- Moribo<br />
Popo/tlhabololo ya<br />
ditshika tse dinyennyane<br />
- Taolo ya ditshika tse<br />
dinyennyane<br />
- Tsamaiso ya ditshika<br />
tse dinyennyane<br />
- Moribo<br />
Go itlhaloganya mmele<br />
- Tlhaloganyo ya mmele<br />
- Taolo ya mmele<br />
- Tsamaiso ya mmele ka<br />
dintlha tsotlhe le go tlola<br />
bogare jwa mola<br />
- Go iketla/repa<br />
8
13. Diteng Tsa Thuto<br />
13.1. Tlhabololo ya Puo<br />
Bokgoni Maikaelelo a thuto<br />
Baithuti ba tla:<br />
1. Go reetsa le go • kgetololo<br />
tsiboga<br />
• tlhabolola kitso le botswerere<br />
jwa temogo ya fonetiki<br />
• go reetsa ka kelotlhoko le go<br />
tsiboga sentle<br />
• tlhabolola/popo kakanyo ya<br />
kgopolelo le keletso ya go utlwa<br />
dikgang, maboko le dipina<br />
2. Go bua le<br />
Tlhaeletsano<br />
• tlhabolola/popo kakanyo ya<br />
kgopolelo le keletso ya go<br />
tlhaletsana<br />
• tlhabolola/popo ya bokgoni jwa<br />
tlhaletsano le koketso ya<br />
tlotl<strong>of</strong>oko<br />
• tlhagise dikakanyo, megopolo le<br />
maitemogelo a gagwe le go<br />
reetsa ba bangwe<br />
• tlhabolola/popo ya ditshika tsa<br />
diteme tsa bone le go ka dirisa<br />
medumo go neela bokao<br />
Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />
Bokgoni jwa motheo<br />
Baithuti ba tshwanetse go:<br />
• farologanya le go tlhaola medumo e e farologaneng e ba e utlwang mo tikologong<br />
• lemoga dipharologanyo tse dinnye le tse di tshwanang, magareng ga medumo mo<br />
tikologong le ya puo/molomo<br />
• boeletsa dipaterone tsa medumo kgotsa go opa diatla ka moribo o o siameng/elang<br />
gongwe<br />
• supa temogo e e lekaneng ya ditumatlhaka le tumiso<br />
• lemoga ditumatlhaka tsa mafoko, medumo e e kgakala/gaufi, kwa godimo/kwa tlase<br />
• go tsibogela ditaelo tsa molomo boeletsa mafoko ka go latelana gararo go ya gane(3-4)<br />
ka tshwanelo<br />
• reetsa dikgang, moribo le dipina go itumela.<br />
• ba boeletsa dikgang ka mafoko a bona, ba bua ka moribo, kampo ba opela pina<br />
• ba tsaya karolo mo metshamekong ya go bua le ba bangwe<br />
• ba tlotla dikgang tsa bona le tse dikhutshwane ba dirisa dipolelo le puo e e siameng le<br />
kapodiso e e lolameng ya mafoko<br />
• ba araba dipotso ka se ba se rerisanyeng, dikgang, moribo le dipina<br />
• botsa dipotso go bona tshedimosetso<br />
• tlhaeletsana ka b<strong>of</strong>efo le ka tshepo ka bobona, le ka ga tikologo ya bone<br />
• tlhalosa le tshwantshanyo ya didirisiwa, ditshwantsho le dipaka, ba supa dintlha<br />
• dirisa mafoko a a bontshang tlotlo jaaka mo ditumedisong, go kopa tetla le go leboga ba<br />
bangwe<br />
• itshidilo ya mesifa ya loleme: go tswa molemeng go ya kolopong, kwa godimo kwa tlase<br />
• itsisa medumo ya loleme le dipaterone tsa medumo<br />
9<br />
9
Bokgoni Maikaelelo a thuto<br />
Baithuti ba tla:<br />
3. Ipaakanyetso ya • tlhabolola ditshika tsa matlho le pono<br />
go buisa<br />
go ka bona bokao<br />
• Tlhabolola bokgoni jwa go itse go<br />
tswa molemeng go ya kolopong, kwa<br />
tlase go ya kwa godimo.<br />
• go tlhabolola bokgoni jwa pono le go<br />
ka kgetholola, le go itse go rulaganya<br />
ka tatelano le bokgoni jwa kgopolelo<br />
• go tlhabolola ka bokgoni jwa go<br />
lemoga pharologano mo dikapuong<br />
• go tlhabolola bokgoni jwa<br />
molokololo le tlhamaganyo ya puo<br />
4. Go buisa ka • lemoga le go bapisa/tsalanya mafoko<br />
temosi ya<br />
a a kwadilweng le a a buiwang<br />
setshwantsho • go oketsa mafoko a a buisiwang<br />
• go tlhabolola kgopolo ya pono ya<br />
bone<br />
• lemoga botlhokwa jwa go buisa le go<br />
tlhabolola keletso ya go buisa<br />
Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />
Bokgoni jwa motheo<br />
Baithuti ba tshwanetse go:<br />
• katisa ditshika tsa matlho ka tshiamo go tswa molemeng go ya kolopong<br />
• Lebisa matlho a gago mo selong se se sa tsamaeng mme tlhogo e tsamaya, le tlhogo<br />
e sa tsamae mme selo se tsamaya leba ka bonako go tswa kgakala go ya gaufi go<br />
kwalolola go tswa patintshong<br />
• Rulaganya ditshwantsho ka tatelano e e siameng<br />
• Tsaya karolo mo metshamekong ya dikarata, mafoko le kgopolo e e lolameng<br />
• Ela tlhoko selo se se tletseng jaaka selo se se fang tlhaloganyo<br />
• Leba dilo tse di fa pele le kwa morago le go di kgaoganya / farologanya sentle<br />
• feleletsa metshameko e e farologaneng (puzzle) go fitlhelela dikarolo tse 12<br />
• Ela tlhoko setshwantsho jaaka selo se se tletseng, go kgaoganya dikarolo tsa yona<br />
sentle, o bo o di pataganye go dira setshwantsho sotlhe gape<br />
• Lemoga maina a bona<br />
• Ba buise mafoko le ditema (go sa lebelelwa) go tswa tikologong<br />
• Lemoga ditemosi(matshwao a a kwadilweng) le puisotebo<br />
• Bapisa(tshwantsha) le go lemoga mafoko ka mafoko le ka ditshwantsho<br />
• Ba lemoga maina a dilo le ditshwantsho tse di mategilweng mo phaposing.<br />
• Buisa dikwalo tsa ditshwantsho le go ithuta go tshwara dikwalo ka mokgwa o o<br />
siameng<br />
10<br />
10
Bokgoni Maikaelelo a thuto<br />
Baithuti ba tla:<br />
5. Ipaakanyetso ya • tlhabolola mesifa ya mabogo le pono,<br />
go kwala<br />
letsogo le le dirang go na le le<br />
lengwe, go tshwara le go dula sentle<br />
ya matlho le seemo sa go dula<br />
• tlhabolola bokgoni jwa go dira ka<br />
molema le ka kolopo, kwa godimo le<br />
kwa tlase.<br />
• ba nne le keletso ya go kwala le go<br />
bona botlhokwa jwa go kwala<br />
• tlhabolola ka botswerere mo go<br />
tswaleng<br />
Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />
Bokgoni jwa motheo<br />
Baithuti ba tshwanetse go:<br />
• Supa metshameko ya menwana mme a tseye karolo mo itshidilong ya menwana<br />
• Dirisa letsogo le a le tlwaetseng,a bo a supe mokgwa o o siameng wa go tshwara<br />
didirisiwa tsa go kwala le go dula sentle<br />
• Kwala dipaterone mo mmung<br />
• Kgabisa setshwantsho mo teng mme a sa tswele kwa ntle ga ditselana<br />
• Thalela, o gatise paterone ya moribo mo ditselaneng tse dikhutshwane go tswa<br />
molemeng go ya kolopong<br />
• Kwalolola mme morago o kwale leina la gago<br />
• Tlhabolola moribo mo go kwaleng- motsamao o o sa kganelweng ke sepe<br />
• lemoga karolo yotlhe ya selo/setshwantsho fa go tlhagile karolwana ya sona, sekao,<br />
lemoga ditshwantsho tse di sa felelang<br />
• Lebisa mogopolo mo tirong e e neetsweng ka nako e e rileng, a bo a feleletsa tiro eo<br />
mo nakong e e neetsweng.<br />
11<br />
11
13.2 Ipaakanyetso ya Dipalo<br />
Thitokgang le<br />
Ditlhogo<br />
1. Tlhaloganyo ya<br />
dipalo<br />
2. Karologanyo<br />
(go baya dilo mo<br />
dilong tsa botsona)<br />
Maikaelelo a thuto<br />
Baithuti ba tla:<br />
• itumelela le go tlhaloganya<br />
botlhokwa le mosola wa go bala mo<br />
botshelong jwa letsatsi le letsatsi<br />
• ipopela botswerere jwa go<br />
gakologelwa ka pono ya<br />
ditshwantsho mo bobokong.<br />
• go bolela ka puo, go tlhaloganya ga<br />
bone, tatelano ya dipalo le<br />
matshwao, le boleng jwa tekanyo le<br />
go sa lekanyeng ga dipalo 1-9<br />
• lemoga matshwao a dipalo a a<br />
emetsweng/supiwang ke ditlhopha<br />
tsa dilo<br />
• ipopela botswerere jwa temogo ya<br />
pono, kutlo, go ama go leka le go<br />
utlwa ka legano, go nkga,<br />
kgetololo le tatelano le go oketsa<br />
tlotl<strong>of</strong>oko ya bone ya dipalo<br />
• tlhaloganya sebopego se se<br />
tlhomameng<br />
• Ipopela botswerere jwa kakanyo<br />
nagana o ntsha dintlha<br />
Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />
Motheo wa Bokgoni<br />
Baithuti ba tshwanetse go:<br />
• ithute tatelano ya dipalo ka dipina tsa moribo le metshameko ya menwana<br />
• go bala go fitlha ka 10<br />
• go tshwara/tlhakatlhakanya dilo dipalo go fitlhela 9<br />
• go ela tlhoko , ribolola le go lemoga dipalo mo tikologong ya bona<br />
• go abela leina le le tshwanetseng dilo le le kayang palo ya dilo jaaka bontsintsi,<br />
bonnye, bontsi<br />
• go dira bongwe ka bongwe jwa kwalelano ya dilo go tlhalosa go lekana/go sa<br />
lekaneng ga dipalo 1-9<br />
• go tsalanya dipalo le maina a dipalo a a buiwang kgotsa ditlhopha tsa dilo go ya<br />
ka 9<br />
• lemoga disete tsa dipalo<br />
• go tlhaola dilo tse di tshwanang ka dipopego/dilo tse pedi kgotsa e le nngwe<br />
• go tlhaola dilo go ya ka mmala, boleta kgotsa bothata, popego, bogolo kgotsa<br />
bonnye(saese), go leka le go nkga le go dirisa tlotl<strong>of</strong>oko e e maleba<br />
• go ranola sentle mogote/tsididi bothata/bonolo, borethe/magwata, botshe/botlha/<br />
botlhoko/, molemo/bosula, lentswe le le kwa godimo, lentswe le le kwa tlase,<br />
kwa godimo/kwa tlase, jalo jalo<br />
• go tlhalosa pharologanyo ya botsalano fa gare ga dipopego tse pedi tse di<br />
lekanang: sediko, sekwere, khutlotharo, khutlonne<br />
• go dira pharologano fa gare ga dipopego le matshwao le go lemoga se se dirang<br />
selo seo le fa se tlhagelela ka botona kgotsa bonnye, mmala, kemo, kgotsa<br />
sebopego se se farologaneng<br />
• go tlhaola dilo tse di tla nwelang/kokobalang, tse di tshelang le tse di sa tsheleng,<br />
jalo jalo<br />
12<br />
12
Thitokgang le Maikaelelo a thuto<br />
Ditlhogo<br />
Baithuti ba tla:<br />
3. Tatelano • Ipopela botswerere jwa temogo ya<br />
pono le go ama, kgetololo le<br />
tatelano<br />
• Tlhabolola tlotl<strong>of</strong>oko ya bone ya<br />
dipalo<br />
• Lemoga dipaterone le tatelano ya<br />
dilo, dipopego le dinomore<br />
• Lemoga dinomore tse di latelanang<br />
4. Kamano mabapi le<br />
tsa kgopolo<br />
5. Go lekanyetsa<br />
- Nako<br />
- Boleele<br />
- Boima<br />
- Mothamo<br />
• go lemoga mebele ya bone mo<br />
kamanong le dilo tse di mo<br />
tikologong ya bone le maemo a<br />
tsona<br />
• go oketsa tlotl<strong>of</strong>oko ya bone ya<br />
dipalo<br />
• go nna le go tlhaloganya paka ya<br />
nako, boleng jwa nako le<br />
tswelelopele ya nako<br />
• go oketsa tlotl<strong>of</strong>oko ya bone ya<br />
dipalo<br />
• go lemoga le go bapisa fa gare ga<br />
mareo jaaka boleele, bokete, le<br />
mothamo<br />
Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />
Motheo wa Bokgoni<br />
Baithuti ba tshwanetse go:<br />
• go rulaganya ditshwantsho/dilo ka paterone e e rileng, go dirisa tlotl<strong>of</strong>oko e e<br />
tshwanetseng jaaka bogolonyana, bogolo, bogolothata, nnyane, nnye,<br />
nyennyane, b<strong>of</strong>efo, b<strong>of</strong>efonyana, b<strong>of</strong>efonyananyana, bokete, boketethata<br />
,boketethatathata, khutshwane, khutshwanenyane, khutshwanekhutshwane,<br />
leele, leelenyana, leelethata, borethe, borethethata, borethethatathata<br />
• go rulaganya ditiragalo ka tatelano ka go dirisa mafoko ‘pele’ le ‘morago’<br />
• lemoga dikarolo tse di ipoeletsang mo paterone e e ipoeletsang<br />
• go kwalolola paterone kgotsa tatelano ya dinomore/dilo<br />
• go dira dilo ka bongwe ka bongwe go tshwantshanya ditlhopha tse di lekanang le<br />
tse di sa lekaneng.<br />
• go simolola go dirisa tlotl<strong>of</strong>oko go kaya tatelano jaaka nngwe, pedi, b<strong>of</strong>elo<br />
• go bontsha le go tlhalosa kamano ya mmele kgotsa selo mo dilong tse dingwe<br />
mo tikologong ya botsona go ya ka ntlha le papiso<br />
• go dirisa tlotl<strong>of</strong>oko e e maleba jaaka: fa pele, fa morago, tlase, kwa godimo, fa<br />
godimo, moteng, kwa ntle, gaufi, kgakala, molema, kolopo, jalo jalo<br />
• aga malepa a dipalo<br />
• go dira pharologanyo fa gare ga motshegare/bosigo moso/motshegare/maitsiboa;<br />
nako e leele/nako e khutshwane<br />
• bitsa malatsi a tshipi/beke tshwantsha boleele, boima, mothamo wa dilo tse pedi,<br />
ka go dirisa tlotl<strong>of</strong>oko e e matshwanedi jaaka boleele/ bokhutshwane,<br />
boima/b<strong>of</strong>efo, go tletse/lolea, fela jaaka go le gontsi go le go nnye<br />
13<br />
13
13.3 Thuto ya Tikologo<br />
Go latela molebo wa go ruta le go ithuta, merero ya 1-9 e tla dirisiwa jaaka merero ya kopanyo, fa merero ya 10-13 e tla dirisiwa mo mererong yotlhe,<br />
ngwaga yotlhe.<br />
Dithitokgang le Maikaelelo a thuto<br />
Motheo wa bokgoni<br />
Ditlhogo<br />
Baithuti ba tla:<br />
Baithuti ba tshwanetse go:<br />
1. BoNna<br />
• go ithuta ka ga tshedimosetso e e • ntsha tshedimosetso ka ga bona,sekai maina a bone, sefane, aterese,<br />
malebana le bona<br />
nomore ya mogala, letsatsi la botsalo, jalo jalo<br />
- Ikitso<br />
• ba tlhaloganye gore ba botlhokwa e bile • bolelela ba bangwe ka ga dilo tse di ba dirang botlhokwa le go kgethega<br />
ke batho ba ba kgethegileng<br />
• lemoga maikutlo a bone le go ela tlhoko(sisimoge) maikutlo a ba bangwe<br />
• dira ka tshoganyetso le ka boitshepo, ba<br />
laola maikutlo a bone<br />
• lemoga mokgwa o maikutlo a ka fetogang ka teng<br />
2.Mmele wa me • go itse mmele le go o tlhaloganya • farologanya fa gare ga dikarolo tsa mmele le ditiro tsa tsone<br />
- go itse mmele mmogo le dikarolo tsa ne<br />
• ba itse ditokololo tsa dikarolo tsa mmele<br />
- go tlhaloganya<br />
mmele<br />
• go itse dirwe tsa bone(tsa kutlo) le<br />
tikologo ka tiriso ya dirwe tsa kutlo<br />
• lemoga le go bitsa ditiro tsa ditemosi tse tlhano le go tlhalosa jaaka di<br />
tsaya karolo mo go ithuteng<br />
3. Balelapa la me • atolosa kitso ya bone ka ga balelapa le • lemoga le go bitsa maina a maloko a lelapa<br />
balosika<br />
• buisana ka ga go tsaya karolo le boikarabelo jwa maloko a lelapa<br />
• ithute ka boleng jwa botsalano jwa<br />
lelapa le le siameng le go<br />
oketsa/tsweletsa tlhabololo ya boago<br />
jwa bone<br />
• itse ditshwanelo le boikarabelo mo<br />
lelapeng<br />
• bua ka ga ditshwanelo le boikarabelo jwa maloko a lelapa<br />
4. Legae la me • ba itse aterese ya kwa gae(fa go le • ba itse kwa ba nnang teng<br />
maleba) le go ithuta tsela go tswa le go • bitsa dingwe tsa matshwao a tikologo tse di mo tseleng go tswa fa gae go<br />
ya kwa gae<br />
ya kwa sekolong le go boela gae<br />
• go lemoga tshwantshano le<br />
• bitsa didirisiwa tse di farologaneng tse di dirisitsweng go aga legae la bone<br />
pharologano fa gare ga matlo le • farologanya fa gare ga mefuta ya matlo a setso ba lebile mmala, bogolo, le<br />
didirisiwa tsa dikago tse di dirisiwang<br />
go aga legae le tikologo<br />
popego<br />
Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />
14<br />
14
Thitokgang le Maikaelelo a thuto<br />
Ditlhogo<br />
Baithuti ba tla:<br />
5. Sekolo sa me • Ithute ka ga tshedimosetso e e maleba<br />
ya sekolo<br />
• itse dilo mo phaposing-borutelo le mo<br />
tikologong ya sekolo<br />
• tlhaloganya le go itsaya ka mokgwa o o<br />
tshwanetseng mo phaposing<br />
6. Setšhaba sa me • supa tlotlo le go amogela setso sa bone<br />
le sa ba bangwe<br />
• itse setšhaba jaaka loago lo lo<br />
rulaganeng<br />
7. Diphologolo • go itse mefuta ya diphologolo mo<br />
tikologong ya bona<br />
Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />
• ithute go tlhokomela diphologolo<br />
8. Metsi • go itse metswedi ya metsi mo<br />
tikologong ya bona<br />
• ithute ka ga botlhokwa jwa metsi, go<br />
somarela metsi le go thibela go tlala<br />
leswe (kgotlela)<br />
9. Dimela • itse mefuta e e farologaneng ya dimela<br />
mo tikologong ka bonako<br />
• ithute go tlhokomela dimela<br />
• lemoge dipharologano le tshwantshano<br />
magareng ga dimela, peo, le makakaba<br />
Motheo wa Bokgoni<br />
Baithuti ba tshwanetse go:<br />
• itse leina la sekolo, mogokgo, morutabana, le balekane ba gagwe mo<br />
phaposing<br />
• lemoga le go bitsa dilo mo phaposing le mo tikologong ya sekolo<br />
• supa mokgwa o o tshwanetseng kwa sekolong le mo phaposing<br />
• lemoga le go bitsa dilo tse di rileng go tswa setso sa bone jaaka<br />
puo,dijo,diaparo, jalo jalo<br />
• tlotla dikgang tsa setso<br />
• bitsa ditiro tse di farologaneng le dipatlhatiro le dikarolo tse di tsewang ke<br />
leloko lengwe le lengwe mo setšhabeng<br />
• kwala dipalangwa tse di dirisiwang mo setšhabeng<br />
• lemoga le go kgaoganya diphologolo tsa mo gae le tsa naga mo tikologong<br />
• tlhalosa jaaka o ka tlhokomela polasi ditshedi (diphologolo) tsa selegae<br />
• lemoga le go bitsa metswedi ya metsi mo tikologong<br />
• bitsa jaaka metsi a dirisiwa le jaaka a ka somarelwa<br />
• bitsa mekgwa e metsi a ka leswadiwang ka gone le kotsi ya go nwa metsi a<br />
leswafaditsweng (kgotlelo ya metsi )<br />
• lemoga dimela mo tikologong ya bone le go bitsa tse di kgonwang go<br />
jewang<br />
• go itlhokomela mo dimeleng tse di botlhole<br />
• tlhalosa jaaka o ka tlhokomela dimela sentle<br />
• tshwantsha popego, bogolo le mmala wa dimela tse di farologaneng,<br />
makakaba, le dipeo<br />
15<br />
15
Thitokgang le<br />
Ditlhogo<br />
10. Tsa bosa<br />
(Thitokgang e, e tla<br />
akarediwa mo<br />
dithitokgannyeng tse<br />
dingwe 1-9 mo<br />
ngwageng yotlhe.)<br />
11. Botsogo/<br />
boitekanelo<br />
(Thitokgang e, e tla<br />
akarediwa mo<br />
dithitokgannyeng tse<br />
dingwe 1-9 mo<br />
ngwageng yotlhe.)<br />
Maikaelelo a thuto<br />
Baithuti ba tla:<br />
• itse phetogo ya tsa bosa le<br />
phetogo ya dintlha<br />
• ithuta go tswala sentle le dijo<br />
tsa setlha<br />
• tlhaloganya gore go itlwaetsa go<br />
ja sentle, ikatiso le go ikhutsa<br />
go botlhokwa go ka thusa<br />
kgodiso ya mmele le botsogo<br />
• tlhaloganya boleng jwa bophepa<br />
jwa bona le tikologo e e phepa<br />
• tlhaloganya go kgathalela ba<br />
bangwe ba ntse ba itshireleditse<br />
• ba tlhaloganye gore tikologo e e<br />
phepa e botlhokwa jang mme ba<br />
tlwaele go ela tikologo tlhoko<br />
Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />
Motheo wa Bokgoni<br />
Baithuti ba tshwanetse go:<br />
• tlhalosa diphetogo ya dintlha<br />
• bitsa diaparo tse di tshwanetseng boemo jo bo rileng jwa bosa<br />
• bitsa mefuta ya dijo tse di batlwang ke batho kgotsa go di dirisa ka nako ya dintlha tse<br />
di farologaneng<br />
• tsaya karolo mo go tlhokomeleng karata ya bosa mo phaposing<br />
• tlhalosa gore ke ka ntlha ya eng tikologo e e phepa, bophepa jwa bona, katiso ya<br />
mmele le go ikhutsa go le botlhokwa<br />
• farologanya fa gare ga dijo tse di itekanetseng le tse di sa itekanelang<br />
• tlhalosa ka mokgwa oo ba ka tlhokomelang mebele ya bona go nna phepa letsatsi le<br />
letsatsi, go ela moriri tlhoko, letlalo, dinala, go tlhapa meno, go tlhapa diatla pele ga<br />
ba a ja le morago ga go dirisa ntlwana ya boithomelo<br />
• bitsa mekgwa e go ka diriwang gore tikologo e nne phepa<br />
• tlhalosa mokgwa o o ka tsenwang kgotsa o o ka sekang wa tsenwang ke segajaja sa<br />
HIV/ AIDS sekai go atlana,go tshameka mmogo, go ama ntho, e e bulegileng kgotsa<br />
madi<br />
• tlhalosa gore go botlhokwa jang gore batho ba nne le tikologo e e phepa<br />
• tsaya karolo mo go tlhokomeleng karata ya go phepafatsa phaposiborutelo letsatsi le<br />
letsatsi<br />
16<br />
16
Thitokgang le<br />
Ditlhogo<br />
12. Pabalelo<br />
(Thitokgang e, e tla<br />
akarediwa mo<br />
dithitokgannyeng tse<br />
dingwe 1-9 mo<br />
ngwageng yotlhe.)<br />
13. Meletlo e e<br />
kgethegileng<br />
(Thitokgang e, e tla<br />
akarediwa mo<br />
dithitokgannyeng tse<br />
dingwe 1-9 mo<br />
ngwageng yotlhe.)<br />
Maikaelelo a thuto<br />
Baithuti ba tla:<br />
• tlhaloganya gore ba tshwanetse<br />
go itshwara jang fa e le<br />
batsamaya ka dinao le fa e le<br />
bapalami ba ba dirisang<br />
dipalangwa<br />
• dirisa melao ya tlhokomelo<br />
sentle mo gae le mo tikologong<br />
• ba tlhaloganye gore ba kgona go<br />
ikela tlhoko jang mo sebakeng<br />
sa kotsi<br />
• abelana maitemogelo ka ga<br />
meletlo ya bosetšhaba le ya<br />
balelapa le ngwao(tlwaelo)<br />
• go tlhotlhomisa dilo<br />
Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />
Motheo wa Bokgoni<br />
Baithuti ba tshwanetse go:<br />
• tlhalosa maitsholo a mopalami yo o siameng , sekai. go sa tshwenye mokgweetsi, go<br />
dula fa lefelong le le siameng<br />
• tlhalosa go itsaya sentle ga motsamai ka dinao, sekai. fa kgabaganya tsela, go tsamaya<br />
fa thoko ga tsela<br />
• tlhalosa ka ga dikotsi mo gae le go ka di thibela jang fa gae, kwa sekolong, mo<br />
tikologong, sekai go tsholetsa dilo tse di sa itsegeng, tse di bogale, molelo, dioli le<br />
motlakase<br />
• go itse dikotsi tse di ka diregang fa gae, sekolong le tikologo, goreng di le kotsi le gore<br />
o ka di thibela jang<br />
• ngangisana le go ikatisa go ka re“Nnyaa” mafelong/dinako tse di kotsi tse di sa<br />
letlelesegeng kgotsa go amiwa le gore o ye kae go thusiwa<br />
• ithute ka ga Ee kgotsa Nnyaa mo mokgweng wa kamano<br />
• ithute ka ga Ee kgotsa Nnyaa mo mokgweng wa kamano<br />
• tsaya karolo mo ketekong ya meletlo ya bosetšhaba e e dirwang kwa sekolong<br />
• tlhalosa se se tlwaetsweng ke balelapa, meletlo le keteko<br />
• tsaya karolo mo go tlhokomeleng karata ya letsatsi la botsalo mo phaposingborutelong<br />
• tsaya karolo mo patlisisong ya baithuti, kokoanyo tshedimosetso<br />
17<br />
17
13.4 Botaki<br />
Thitokgang le<br />
Ditlhogo<br />
1. Botaki jwa Pono<br />
- go tshwantsha<br />
- go penta<br />
- go bopa<br />
- go aga<br />
- tiriso ya dirisiwa<br />
2. Mmino<br />
- go opela<br />
- go tshameka ka<br />
diletswa<br />
3. Go bina<br />
- -tsikinyego e e<br />
gololesegileng<br />
- -tlhakanyo ya<br />
mmino<br />
Maikaelelo a thuto<br />
Baithuti ba tla:<br />
• Batlisisa le go itse khumo ya tikologo e e<br />
re dikologileng jaaka m<strong>of</strong>uta wa khai,<br />
mmala, paterone, ditsela le phatlha le go<br />
itse go di rulaganya<br />
• nna le bokgoni jwa go bontsha maikutlo a<br />
a sa kgoneng go kwala<br />
• nna le bokgoni jwa go bopa dikai tse ba di<br />
ikakanyeditseng tse di ka abelanwang le ba<br />
bangwe<br />
• itse khumo ya tikologo e e re<br />
dikanyeditseng jaaka molodi, modumo le<br />
motsamao le go ka rulaganya dilo tse<br />
• itse mantswe a a kgonagalang le diitewa<br />
(diletswa)<br />
• itse dipina tsa setso<br />
• itse khumo ya tikologo e e re<br />
dikanyeditseng jaaka molodi, modumo,<br />
dipaterone tsa motsamao, le phatlha le go<br />
ka rulaganya dilo tse<br />
• bontsha temogo ya motsamao le maikutlo<br />
Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />
Motheo wa Bokgoni<br />
Baithuti ba tshwanetse go:<br />
• tsaya karolo mo go bopeng ditiro tsa botaki jaaka go dira ditshwantsho, go<br />
dira dipaterone,botaki jwa dipampiri, popo le go dira dilo tse di<br />
tshamekang ka go dirisa didirisiwa le dithekeniki tse di farologaneng<br />
jaaka:<br />
-go dira ka didirisiwa tse di farologaneng jaaka go penta, kheraeyone,<br />
petloloto<br />
-go dirisa didirisiwa jaaka borosolo(boratšhe),kheraeyone, petloloto<br />
-bopa ka boraga<br />
-petlo ya dikgong, maje, molora le terata<br />
-go mena, go gagola, go sega,le go kgomaretsa<br />
• tsaya karolo mo tirong ya molodi ka go dirisa didirisiwa tse di<br />
farologaneng le thekeniki jaaka:<br />
-itlhalosetso e e gololesegileng ya mmino<br />
-itumelelo ya mmino ka go reetsa<br />
-go opela mo setlhopheng, ba tshwere moribo le segalo se se tshwanang<br />
-dira diitewa (diletswa) ka go dirisa dikarolo tsa mmele jaaka go phanya<br />
diatla, le go tsikinyega ka bonako<br />
-tshameka ka diitewa (diletswa) tsa maitirelo, ba tshegeditse moribo le<br />
segalo(bonako)se se tshwanang<br />
• tsaya karolo mo go bineng, ka go dirisa dithekeniki jaaka<br />
-go kopanya tshikinyego ya mmino e e gololesegileng<br />
-tshikinyego ya dikarolo tsa mmele tse dikgolo le tse dinnye<br />
-tsamaisano ya ditshika<br />
-kemo mo phatleng le moribo<br />
-bina mmino wa setso<br />
18<br />
18
4. Terama<br />
- -terama (ya<br />
tiragatso)<br />
- -motshameko wa<br />
terama<br />
- -Tiragatso ya<br />
tidimalo<br />
• nna le bokgoni jwa go bopa dikai tse ba di<br />
ikakanyeditseng tse di ka abelanwang le ba<br />
bangwe<br />
• bontsha temogo ya motsamao le maikutlo<br />
le go itse go dirisa phatlha go itlhalosa<br />
sentle<br />
5. Go itumela • leka go nna le bokgoni jwa go itumela le<br />
go natefelelwa ke diphitlhelelo tsa bona le<br />
tsa ba bangwe<br />
• bope bokgoni jwa gagwe le jwa loago<br />
Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />
• tsaya karolo mo diterameng ka go dirisa didirisiwa tse di farologaneng le<br />
dithekeniki jaaka:<br />
-tiragatso le go tshameka ka kgotsa kwa ntle ga go dirisa didirisiwa,<br />
dikhosetšhumo le dimaseke<br />
-setshwantsho sa mmele, kitso ya mmele le maitemogelo a mmele<br />
-tiragatso ya tidimalo<br />
• tlhaeletsana ka mokgwa o ba tlhalogantseng sengwe le tsibogelo ya tako<br />
ya ba bangwe ka go bontsha maikutlo a boitumelo<br />
• abelana tiro le ba bangwe le batsadi le ba setšhaba<br />
• dira mmogo mo setlhopheng ,tlotla ditlhokego tsa ba bangw<br />
19<br />
19
13.5 Thuto ya Bodumedi le Botho<br />
Thitokgang le<br />
Ditlhogo<br />
1. Boikitso jwa<br />
Sedumedi<br />
2. Tumelo,<br />
melawana le<br />
boleng (mo<br />
ngwaong)<br />
3. Botho<br />
(ngwao)<br />
4. Tlhabololo ya<br />
tirisanommogo le<br />
Setšhaba (tshela le<br />
batho) le maikutlo<br />
Maikaelelo a thuto<br />
Baithuti ba tla:<br />
• boitemogo jwa sedumedi<br />
• itumelela go elwa tlhoko e le motheo wa go<br />
nna wena ka nosi<br />
• go akanyetsa sengwe/mongwe, go tlotla le<br />
go amogela megopolo, ditshwanelo le<br />
dikeletso tsa ba bangwe<br />
• itumelela gore ditiro le maitsholo a a<br />
lolameng le di a re golaganya/kopanya<br />
• farologanya fa gare ga ditiro tse di siameng<br />
le tse di sa siamang le go tlotla dikgakololo<br />
tse di siameng tsa bagolo<br />
• lemoga/itse melao le go nna le maitseo a a<br />
siameng<br />
• go amogela ba bangwe le go amogelwa ke<br />
ba bangwe mo mabakeng a bongwe ka<br />
bongwe le mo setlhopheng<br />
• nna le bokgoni jaaka leloko la setlhopha(a<br />
supa tirisano ya go itse go tshela le ba<br />
bangwe)<br />
• lemoga maikutlo a tlhomameng a bona le<br />
go tlotla maikutlo a ba bangwe<br />
• supa maikutlo a a tlhaloganyesegang (a sa<br />
fetogafetoge) fa ba leka go itlhalosa ka<br />
maikutlo<br />
Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />
Motheo wa Bokgoni<br />
Baithuti ba tshwanetse go:<br />
• bitsa ditumelo tsa bone (fa di le teng) le go abelana maitemogelo a bone a<br />
sedumedi<br />
• abelana dikgang go tswa mo ditumelong tsa bone<br />
• tlhalosa gore ke eng fa ba tlhokwa, ba bangwe ba ba kaela jang, le gore le<br />
bone ba kgona go kaetsa ba bangwe jang.<br />
• tlhalosa gore ke eng go elwa tlhoko go le botlhokwa mo bathong botlhe.<br />
• itemoge ka bobone fa ba kgethegile e bile ba le botlhokwa<br />
• itlhalosa ka bobona le go golaganya dintlha tsa gagwe le tsa ba bangwe<br />
• supa tlotlo mo ditumelong, ditshwanelo le dikeletso tsa ba bangwe<br />
• go supa keletso ya go batla go atlega ba lebile bokgoni jwa bona le jwa<br />
bangwe le boleng jwa bone<br />
• lemoga go palelwa le go atlega ka mokgwa o o lolameng<br />
• supa mokgwa o o siameng<br />
• amogela le go tlotla dikgakololo tse di siameng go tswa mo bagolong<br />
• bolela melao mengwe ya phaposi le go amogela maitseo a a siameng<br />
• go dira kgotsa go tshameka le balekane ba gagwe bobedi ka bobedi,<br />
ditlhopha tse dinnye ba itumelela boleng jwa tirisanommogo le tumalano<br />
• nna le mowa wa kabelano e bile ba kgone go kgaoganya didirisiwa,<br />
maitemogelo le batho ba bangwe<br />
• go nna le kutlwelobotlhoko le go ribolola botsalano jo bo siameng ka<br />
boitumelo<br />
• itumelela go thusa mongwe le mongwe le mo setlhopheng<br />
• ithute go laola maikutlo a bona, kgotsa go nna le botswerere jo bo tletseng<br />
le go dirisa ditsela tse dingwe tsa go bona se ba se batlang jaaka go naana<br />
sebaka mo go tshamekeng<br />
• tsaya ditshwetso le go rarabolola mathata ka mokgwa wa boikarabelo<br />
20<br />
20
Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />
21<br />
21
13.6 Thuto ya Katisommele<br />
Thitokgang le Maikaelelo a thuto<br />
Ditlhogo<br />
Baithuti ba tla:<br />
1.Tlhabololo ya • nna le taolo e e non<strong>of</strong>ileng le<br />
katisommele ka tirisanommogo ya ditshika(mesifa)<br />
botlalo<br />
• tse ditona tsa mmele<br />
- Tsamaiso ya<br />
melaetsa ka<br />
ditshika tsa mmele<br />
• go nna le kgolo ya ditshika e e siameng le<br />
tirisanommogo ya<br />
• methapo/ditshika tse di rongwang<br />
- Tekanyo • supa taolo ya mmele fa a dirisa mefama e<br />
mebedi ka nako e le nngwe, ka bongwe<br />
kgotsa ka go neelana sebaka<br />
- Tirisanommogo<br />
(nyalano)<br />
- Tirisano-mmogo<br />
ya leitlho le<br />
letsogo<br />
- Tirisano-mmogo<br />
ya leitlho le lonao<br />
• tsamaisa ditshika go dira mo paterone e e<br />
nang le botswerere le tirisano mmogo ya<br />
ditshika<br />
• go diragatsa ka letsogo jaaka le kaelwa le<br />
matlho<br />
Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />
Motheo wa Bokgoni<br />
Baithuti ba tshwanetse go:<br />
• tse dikgolo tsa mmele jaaka diatla le maoto<br />
• go dira ditiro tsa letsatsi le letsatsi ka non<strong>of</strong>o le tlhokomelo<br />
• go tshegetsa mmele mo seemong se se siameng ka kemonokeng e nnye fa a<br />
tsaya karolo mo ditirong tse di farologanyeng le katiso ya tekanyo<br />
• tsamaiso ya kopano e e lolameng e e ba letlelelang go tsamaya kwa ntle ga<br />
pelaelo<br />
• go diragatsa ka matsetseleko ,tsamaiso e lekalekanang ya dikarolo tsotlhe<br />
tsa mmele<br />
• go tsaya karolo ka katlego mo dikgaisanong, metshameko le go bina<br />
• go laola tsamaiso le ntlha ya mmele le go dirisa matsogo, diatla le<br />
menwana<br />
• go laola tsamaiso ya dinao • laola tsamaiso ya mmele o dirisa maoto le dinao<br />
- Moribo • ipopela temosi ya moribo wa tebo go ya ka<br />
tsamaiso e e kopaneng ya mmele<br />
2. Popo ya ditshika • nna le taolo e e lolameng le kgolagano ya<br />
tse dinyennyane ditshika tse dinnyenyane tsa mmele jaaka<br />
- Taolo ya ditshika<br />
tse dinyennyane<br />
menwana, loleme, matlho<br />
• amanya ditiragalo tsa tlhabololo ya mmele mo tsibogong ya kutlo jaaka<br />
dipina le go phanya diatla jalo-jalo<br />
• go tshwara le go tshameka ka dilo tse dinnye le go laola didirisiwa tse di<br />
kwalang<br />
• go laola tsamaiso ya matlho le loleme<br />
• go nna le taolo e e siameng ya go simolola le go khutlhisa tiragalo<br />
• kamaganyo ya ditshika tsa boboko go tsibogela tsa kutlo, dikao mmino, go<br />
phanya mabogo, jalo le jalo<br />
22<br />
22
3.Kitso ya mmele<br />
- Mmele<br />
- Tlhaloganyo ya<br />
mmele<br />
• go nna le kitso ya mmele go akaretsa kitso<br />
ya mmele mo teng le botsalano jwa ona mo<br />
dilong<br />
• itse dikarolo tsa mmele, maina a ona, tiro<br />
ya karolo nngwe le nngwe le tiro ya mmele<br />
yotlhe<br />
- Phekeetsi/ taolo • ipopela kakanyetso ya go dirisa<br />
letsogo,leoto le leitlho lengwe kgotsa<br />
- Mohama le Ntlha<br />
le go tlola bogare<br />
jwa mola<br />
karolo nngwe ya mmele<br />
• ipopela kitso ya moteng ya karolo ya<br />
kolopo le molema le legare la mmele<br />
• go itemogela ntlha ya lentle la lefatshe ka<br />
bophara le kamano le bone<br />
4.Go repa/iketla • go itemogela gore mmele o ntse jang fa o<br />
lapile le gore o ntse jang fa o repile<br />
Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />
• go laola mmele gore ba kgone go ka tsamaya o gololesegile ba fapogela<br />
dikgoreletsi<br />
• go supa ka tsamaiso ya mmele kamano ya mmele le lefaufau.<br />
• bitsa maina a dikarolo tsa mmele le tiro ya tsona<br />
• kaya gore dikarolo di kopane le tse dingwe kae<br />
• tsamaisa karolo nngwe e e rileng ya mmele ka seoposengwe/thelelo<br />
(tsamaiso e e siameng ya tirisano mmogo) le e seng ka thelelo<br />
• go laola ditiragalo ka letsogo,leoto le leitlho je le tlhophilweng<br />
• bitsa dikarolo tsa bone tsa kolopo le molema tsa dikarolo tsa mmele le tsa<br />
ba bangwe<br />
• fapaanya tsela e e fa gare e e tsepameng ya mmele<br />
• kaya ntlha ya tsamao kgotsa ya dilo tse di emeng mo lefelong le le lengwe<br />
le kamano ya botsona<br />
• bitsa dikarolo tsa bone tsa kolopo le molema tsa dikarolo tsa mmele le tsa<br />
ba bangwe<br />
• fapaanya tsela e e fa gare e e tsepameng ya mmele<br />
• kaya ntlha ya tsamao kgotsa ya dilo tse di<br />
23<br />
23
14. Tlalaletso ya tshedimosetso<br />
Ofisi ya kgaolo e tshwanetse go tlhotlhomisa pele gore a go na le phaposiborutelo e e siameng, e<br />
e nang le gotlhe mo go tlhokagalang,<br />
pele ga ikwadiso ya baithuti ba sekolo sa Pudulogo .Go latela lenaneo la didirisiwa le ditlamelo<br />
tse di tlhokegang go ka tsenya lenaneotema mo tirisong ka botlalo.<br />
Tlhaloso ya dilo Tse di tlhokegang Tlhaloso ya dilo Tse di tlhokegang<br />
Khabote/ lekase le le<br />
1 Dimati no.2 tsa<br />
13<br />
kopelwang la morutabana<br />
baithuti<br />
Kgotsa<br />
Tafole e e sediko<br />
5<br />
Tafole ya morutabana 1 Ditilo no.2 tsa baithuti 25<br />
Setilo sa morutabana 1 Ditafole tse di supang<br />
tiro ya baithuti<br />
4<br />
Setlhapelo sa mabogo le<br />
1 Dikere tse di sediko Se le sengwe go<br />
metsi a tshamekang<br />
moithuti<br />
Tafole ya mmu 1 Dikwalo tsa dikgang Tse di farologaneng<br />
Malepa A a farologaneng Metshameko E e farologaneng<br />
Abacus le selekanyo 1 Selekanyo sa<br />
mosipuri<br />
1<br />
Kobotlo ya dibuka 1 Phate kgotsa sealo 1<br />
Dilo tsa tshameko jaaka Tse di farologaneng Bopa dilo tse di Tse di farologaneng<br />
mpopi<br />
farologaneng ka<br />
, dikoloi,kgwele,dikgole tse<br />
dikgong le dipolasitiki<br />
di<br />
ka selekanyo(saese)<br />
tlolwang,ditshedi,dilwana<br />
tse di tlhatlhayang<br />
tee(mogodungwana)<br />
se se farologaneng.<br />
Fa phate kgotsa sealo se seo , sedirisiwa sengwe sa itshireletso (jaaka dibokoso) se tshwanetse sa<br />
dirisiwa.<br />
Tlhaloso ya dilo<br />
Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />
24<br />
Tse di tlhokegang Tlhaloso ya dilo Tse di tlhokegang<br />
Dibuka tsa baithuti Lo le 1 go moithuti Potloloto e kima fa e Tse tharo go<br />
seo dirisa HB moithuti<br />
Dikwalo tsa ikatiso ,tse di Tse 3 go moithuti Didirisiwa tse di<br />
se nang ditsela<br />
tlhokegang tsa<br />
morutabana jaaka pene<br />
,difaele jalojalo<br />
Bonota(poresitiki) E le 1 mo Diphuosetara A1 Tse di 15 mo<br />
phaposing nngwe<br />
le nngwe<br />
phaposing<br />
Kheraeyone Kgetsana e le 1 go Dipotloloto tse di Kgetsana e le 1 go<br />
moithuti<br />
mebala<br />
moithuti
Tlhaloso ya dilo<br />
Bupi jwa pente (khibidu,<br />
Botala jwa loapi,jwa lee,<br />
jwa bojang,phepole,mmala<br />
wa<br />
lamune,bontsho,botshweu<br />
Boraga jo bo bopangmebala<br />
e e farologaneng<br />
Sephumodi sa<br />
letlhapakwalelo<br />
Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />
25<br />
Tse di tlhokegang Tlhaloso ya dilo Tse di tlhokegang<br />
E le 1 ka mmala Disutlho kgotsa<br />
diborosolo tsa go penta<br />
(12mm le 19mm)<br />
Dibokoso tse 10<br />
phaposi nngwe le<br />
nngwe<br />
Tse 2 mo<br />
phaposing<br />
Ditlamelo tsa lebala la motshameko.<br />
Dikwadi sa<br />
letlapakwalelo tse di<br />
tshweu le tse di mebala<br />
Dikheraeyone tsa<br />
letlapakwalelo(tse<br />
ditshweu le tsa mebala)<br />
Tse 10 go nngwe le<br />
nngwe<br />
Tse 10 mo<br />
phaposing nngwe<br />
le nngwe<br />
E le nngwe mo<br />
phaposing nngwe<br />
le nngwe<br />
Baithuti ba tshwanetse go nna le tshono ya go pagama mankhuelele, go gagaba le selekanyo kwa<br />
lebaleng. Dirisa dithaere tse dikgologolo tsa dikoloi go dira ditlamelo fa go se na madi a go di<br />
reka. Dikakanyo ka tse, di mo lokwalong lwa motswedi wa morutabana.
The National Institute for Educational Development<br />
P/Bag 2034<br />
Okahandja<br />
NAMIBIA<br />
Telephone: +64 62 509000<br />
Facsimile: + 64 62 509073<br />
E-mail: info@nied.edu.na<br />
Website: http://www.nied.edu.na<br />
© NIED 2009