30.04.2013 Views

ministry of education pre-primary phase pre-primary syllabus

ministry of education pre-primary phase pre-primary syllabus

ministry of education pre-primary phase pre-primary syllabus

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Republic <strong>of</strong> Namibia<br />

MINISTRY OF EDUCATION<br />

PRE-PRIMARY PHASE<br />

PRE-PRIMARY<br />

SYLLABUS<br />

SETSWANA VERSION<br />

For implementation in selected schools in 2008<br />

Full implementation in 2011<br />

1


Ministry <strong>of</strong> Education<br />

National Institute for Educational Development (NIED)<br />

Private Bag 2034<br />

Okahandja<br />

Namibia<br />

© Copyright NIED, Ministry <strong>of</strong> Education, 2009<br />

Pre-Primary Syllabus, Setswana Version<br />

ISBN: 0-86976-912-9<br />

Printed by NIED<br />

Publication date: 2009<br />

2


Diteng<br />

1. Matseno ...................................................................................................................................... 1<br />

2. Kakanyetso ................................................................................................................................. 1<br />

3. Maikaelelo .................................................................................................................................. 1<br />

4. Bokgoni le dipholo tsa go ithuta ................................................................................................ 2<br />

5. Ditebego tse di rileng tsa mophato wa Pudulogo ....................................................................... 3<br />

6. Tsa merero ya bong .................................................................................................................... 3<br />

7. Diteng tsa maemo a Selegae ...................................................................................................... 3<br />

8. Boleng jwa Kharikhulama .......................................................................................................... 3<br />

9. Molebo wa Thuto le go Ruta ...................................................................................................... 4<br />

10. Tlhatlhobo .................................................................................................................................. 4<br />

11. Dikarolo Tsa Tlhabololo ............................................................................................................ 6<br />

12. Tshobokanyo ya Diteng Tsa Thuto ............................................................................................ 8<br />

13. Diteng Tsa Thuto........................................................................................................................ 9<br />

13.1. Tlhabololo ya Puo ...................................................................................................................... 9<br />

13.2 Ipaakanyetso ya Dipalo ............................................................................................................ 12<br />

13.3 Thuto ya Tikologo .................................................................................................................... 14<br />

13.4 Botaki ....................................................................................................................................... 18<br />

13.5 Thuto ya Bodumedi le Botho ................................................................................................... 20<br />

13.6 Thuto ya Katisommele ............................................................................................................. 22<br />

14. Tlalaletso ya tshedimosetso...................................................................................................... 24<br />

3


1. Matseno<br />

Lefapha la Thuto la Mophato wa Pudulogo le akaretsa ngwaga e le nngwe fela ya ditiro tsa<br />

ipaakanyetso ya sekolo pele ga tshimologo ya thuto ya sekolo se sepotlana. Gore ngwana a<br />

amogelwe mo sekolong o tshwanetse a bo a nnile/ tshwere dingwaga di le tlhano mo ngwageng o o<br />

fetileng. (31 Sedimonthole) Maikaelelo a mophato wa Pudulogo (<strong>pre</strong>-<strong>primary</strong>) ke go ala motheo o o<br />

tiileng wa sekolo se sepotlana , go aga boitshepo le go ipona boleng ka bobona le tlhabololo<br />

loago.Dithuto tsotlhe di tshwanetse go godisa le go tlhabolola moithutwana mongwe le mongwe ka<br />

nosi le jaaka leloko la sekolo le setšhaba. Gore o kgone go bopa loago le botsalano jo bo siameng,<br />

tlhomamo le tswelelopele ya baithutwana, morutabana o tshwanetse go ruta dirutwa (dikarolo tsa<br />

thuto) tsotlhe mo mophatong oo.<br />

Gore lenaneothuto le atlege sentle bana ba tshwanetse go nna bonyennyane diura di le 20 mo bekeng,<br />

mo sekolong. Lenaneo la tiro/tsamaiso ya letsatsi le tshwanetse ya tlogelwa go laolega bonolo, go<br />

thusa morutabana wa sekolo sa pudulogo, fa go tlhokega<br />

Lenaneothuto le, le thusiwa ke Mosupatsela wa Morutabana le dikwalo tsa tiro tsa baithutwana, ga<br />

mmogo le motswedi wa morutabana. Mosupatsela wa Barutabana o akaretsa tshedimosetso e e<br />

lebaneng le barutabana ba sekolo sa Pudulogo gore a ranole lenaneothuto le go ruta diteng tsa lona.<br />

Mosupatsela wa Barutabana o akaretsa le thulaganyo ya tiro, dintlhatebo/melawanathuso ya<br />

tekanyetso le difomo tsa go tsenya maduo le mareo a a farologaneng.<br />

2. Kakanyetso<br />

Fa bana ba bannye ba simolola ka sekolo lwa ntlha, peresente e kgolo ya baithutwana ba, ba tla ba<br />

ipaakanyeditse go tsenela maemo a thuto e e rulagantsweng ka botlalo. Le fa go ntse jalo bontsi jwa<br />

bona ga ba nna le tšhono mo dingwageng tsa bona tsa sekolo sa Pudulogo go tsaya karolo mo<br />

ditirong tse di neng di ka ba naya kitso le go tlhaloganya, botswerere le mekgwa e e tlhokagalang mo<br />

thutong e le e e tshwanetseng. Ka jalo kharikhulama ya pudulogo kgotsa thulaganyo ya ipaakanyetso<br />

ya sekolo e akaretsa neelo ya ditšhono tse di lekanang go bana botlhe mo tlhabololong ya bokgoni<br />

jwa mefutafuta le melawana ka maitemogelo a a rileng a thuto ya maemo a a dirisiwang ka botlalo<br />

go atolosa maemo a a rulaganyeditsweng a thuto.<br />

Kharikhulama ya pudulogo e rulagantswe go supetsa ngwana ka itlhagiso e e ikaegileng ka moithuti<br />

ka mokgwa o o utlwalang wa go ya ka bokgoni jwa bone le go ka kgona maemo a a<br />

rulaganyeditsweng mo mophatong o o kwa tlase. Kakaretso ya dirutwa(dikarolo tsa thuto) tsotlhe ka<br />

mokgwa wa kamano e tla thusa gore moithuti a bone kitso le go tlhaloganya, bokgoni le mokgwa o o<br />

tlhokegang go bopa motheo wa tswelelopele ya sekolo.<br />

3. Maikaelelo<br />

Maikaelelo a kharikhulama ya sekolo sa pudulogo ke go tlamela thulagano e e lekalekanang, e e<br />

maleba, kopano/tshwaraganelo ya lenaneo la thuto ka metshameko e e rulagantsweng. Maikaelelo ke<br />

go:<br />

• bopa botho, botsalano mo loagong le maikutlo a setho ka thuso/thusometso ya fa a nnang<br />

teng, ba rotloediwa ke ngwao le go neela baithuti sebaka sa go nna leloko le le nang le boleng<br />

mo setšhabeng gore go itshepa ga gagwe go rotloetsege<br />

Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />

1<br />

1


• bopa bokgoni jwa loago ka go neela bana sebaka sa go ithuta go abelana, tirisanommogo, le<br />

go dira ka kutlwano le ba bangwe le go ba reetsa<br />

• bopa bokgoni jwa go reetsa ka tlhoafalo le go ela tlhoko metshameko ya bona le tiro e ba e<br />

neetsweng<br />

• tlhabolola puo le go tlhaeletsana ga bana ka go ba neela sebaka botlhe gore ba bue e bile ba<br />

tlhaeletsane mo dinakong tse di farologaneng,go reetsa sentle le go tsibogela ba bangwe le go<br />

ikatisa le go godisa tiriso ya bona ya tlotl<strong>of</strong>oko<br />

• baakanyetsa bana bokgoni jwa go buisa le go kwala ka ditšhono tse bana botlhe ba ka di<br />

ithutang (tlhomamisang), itumelelang, go ithuta matshwao le mafoko ka bophara le go<br />

itemogela mefuta e e farologaneng ya dikwalo tse di gatisitsweng<br />

• tlhaloganya dinomore, go lekanyetsa, dipaterone, popego le sebaka ka go ba neela<br />

dipaka/dinako go ka tlhomamisa, itumela, go ithuta le go ka ikatisa<br />

• bopa kitso le go tlhaloganya ga bana ka lefatshe ka ditšhono tsa go rarabolola mathata, go<br />

dira ditshwetso, go tlhomamisa, bonela pele, go rulaganya, go batlisisa ka tikologo, batho le<br />

mafelo a a nang le mosola (bokao) mo go bona<br />

• tlhabolola le go katisa ditshika le tlhaloganyo ka go oketsa kutlwano ya fa mebele ya bona e<br />

dira le gore ba tshwanetse go dira eng go nna ba itumetse le ba sireletsegile<br />

• tlhabolola go itse go itshimololela ka ditšhono tsa gore botlhe ba ipatlisisetse le go abelana<br />

megopolo, dikakanyo, le maikutlo ka ditiro tse di farologaneng tse di ikgopoletsweng<br />

4. Bokgoni le dipholo tsa go ithuta<br />

Morago ga go fetsa kharikhulama ya sekolo sa Pudulogo bana ba tla nna le motheo o o tiileng o o tla<br />

ba tsweleledisang go tsaya karolo mo go ithuteng botshelo jotlhe. Kwa b<strong>of</strong>elong wa mophato o,<br />

bokgoni jwa dirutwa (dikarolo tsa thuto) dingwe le dingwe e tla nna jaana:<br />

Puo Bana ba kgone go reetsa tshedimosetso le go tsiboga sentle. Ba kgone go buisa<br />

ditshupo le mafoko go tswa mo tikologong le go tlhaeletsana sentle le ka boitshepo<br />

mo puong ya gagwe.(Puo ya Mme) (kgotsa fa puo ya ga mme e sa kgonagale, a<br />

Ipaakanyetso<br />

ya dipalo<br />

Go ithuta<br />

Thutotikologo<br />

dirise e e dirisiwang ke bontsi mo tikologong).<br />

Bana ba bontshe go tlhaloganya dipalo le dikai tsa tsone.<br />

Ba kgone go lemoga le go tlhalosa dipatorone, kamano le popego le gore di kgona<br />

go rarabolola mathata a letsatsi le letsatsi jang.<br />

Bana ba itse botlhokwa jwa motheo wa bona wa boitekanelo le kotlo<br />

Ba itsaya sentle mabapi le tikologo ya tlholego le go re e tsamaelana jang le boago<br />

jwa tikologo.<br />

Botaki Bana ba bontshe ka bokgoni jwa go ithuta le ba bangwe ka go tsaya karolo ba<br />

gololesegile mo tirong e ba itiretseng, ba bontsha maikutlo a bone ka mokgwa wa<br />

Thutokatiso<br />

mmele<br />

Bodumedi le<br />

Thuto Botho<br />

go taka (tshwantsha) le go itumelela mokgwa o ba bangwe ba ikutlwang ka teng.<br />

Bana ba kgone go tsaya karolo ka fa ba kgonang ka teng mo thutong ya<br />

katisammele le go tokafatsa tsamao le go tlhabolola kgopolelo ya bona.<br />

Bana ba tshwanetse go tlhaloganya motheo wa tumelo ya bona, ba amogela ba<br />

bangwe, le go abelana le bona dilo tse di tshwanang tse di nang le boleng.<br />

Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />

2<br />

2


5. Ditebego tse di rileng tsa mophato wa Pudulogo<br />

Mananeo a tlhabololo a a siametseng baithutwana ba sekolo sa Pudulogo a ba baakanyetsa kgolo e e<br />

siameng ka bophara e e thusang go ala motheo wa moithutwana go ipaakanyetsa sekolo. Thuto<br />

yotlhe ya sekolo sa Pudulogo e oketsa tekatekano mo matsenong a thuto ya motheo, bogolo<br />

baithutwana ba thuto ya bone e sa simololwang sentle. Thuto ya sekolo sa pudulogo ga se sengwe se<br />

se kganelang gore moithutwana a tle a letlelelwe go tsena sekolo, mme e tla phatlhaladiwa ka bonako<br />

jo bo kgonagalang lefatshe lotlhe.<br />

Baithutwana ba ba tseneng mananeo a go ipaakanyetsa sekolo sa pudulogo le baithutwana ba sekolo<br />

sa Pudulogo ba dira botoka mo sekolong sa tlwaelo, le go kgona botoka go le ba ba sa se tsenang.<br />

Tlhabololo e e akaretsa tlwaelo le pharologano ya tlhaloganyo, mmele le tsa maikutlo a loago.<br />

6. Tsa merero ya bong<br />

Mophato wa sekolo sa Pudulogo o tsweletsa tšhono ya tekatekano go banna le bomme, go kgontsha<br />

botlhe go ka tsaya karolo ka go lekana le ka botlalo. Barutabana ba tshwanetse go itse le go<br />

tlhaloganya gore ba tshwara (tsaya) bana ka go lekana, didirisiwa tsotlhe di tshwanetse go etleletsa<br />

tekatekano ya bong. Barutabana ba tshwanetse go itse mokgwa o basimane kgotsa basetsana ba<br />

gantsi ba ratwang ka gone mo phaposingborutelong ka gone go tlhotlhomisa le go netefatsa gore<br />

barutabana ke bone ba ba tsweletsang tekatekano ya bong. Go na le mekgwa e e sa siamang (e e<br />

senang boammaaruri) gore basetsana ba na le bothata jwa go tlhaloganya. Ke gone go leng<br />

botlhokwa gore morutabana a rotloetse basetsana go nna le tshepo fela jaaka basimane.<br />

7. Diteng tsa maemo a Selegae<br />

Thuto e tshwanetse e ne e e maleba le go nna le bokao mo baneng ka e amana le tikologo e ba mo go<br />

yona. Bokao le tiriso ya dikao tsa tikologo e baithuti ba tshelang mo go yona di tla thusa<br />

moithutwana go tlhaloganya se o se rutwang.Go rutwa ga dirutwa(dikarolo tsa thuto) tsotlhe go<br />

tshwanetse go akaretsa setso malebang le tikologo le go amanya ditlhogo le tikologo fa go<br />

kgonagalang.<br />

Go ruta le go ithuta mo mophatong wa Pudulogo go tshwanetse go nna ka Puo ya ga Mme kgotsa fa<br />

Puo ya ga Mme e sa kgonagale ba rutwe ka puo e e buiwang thata mo tikologong. Ke Puo e e kayang<br />

botho jwa motho le kago ya botshelo - jwa lelapa le jwa setšhaba.Batsadi le setshaba ba tshwanetse<br />

go nna le seabe mo go ithuteng le dithuto tsa baithutwana.<br />

8. Boleng jwa Kharikhulama<br />

Dithitokgang le ditlhogo tsa Thuta-Tikologo di akareditswe mo dirutweng tse dingwe go ya ka<br />

Kharikhulama. Ke yone metswedi wa dirutwa (dikarolo tsa thuto) tsa Kharikhulama ya dithutokgang<br />

ya thuto ya HIV/ AIDS, Ditshwanelo tsa batho, Puso ya batho ka batho le Thuto ya Bosetšhaba.<br />

Mo dikolong tse di nang le Dikhomputara le didirisiwa tsa thekenoloji, bana ba tla tsaya karolo ka<br />

phuthologo mo ditirong tsa bone tsa ICT. Dithuto tsa dikhomputara di akaretsa dithuto tsa<br />

metshameko ya tlhaeletsano jaaka medumo. Bana ba tla bontsha go itumelela thekenoloji.<br />

Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />

3<br />

3


9. Molebo wa Thuto le go Ruta<br />

Kharikhulama e akaretsa bojotlhe jwa ngwana, ka go ba lemotsha kgatlhego, bokgoni, botho le<br />

mokgwa wa go ithuta le tekanyo ya tlhabologo ya thuto ya ngwana mongwe le mongwe. Morutabana<br />

o tshwanetse go rotloetsa bana gore ba nne le maikarabelo a dithuto tsa bone ka go ba letlelela go<br />

itlhophela ditiro mo malatsing. Itlhagiso mo go ruteng le go ithuteng e wela mo boikgatlhantsong jwa<br />

dithuto tsa ngwana jaaka e kwadile mo lokwalong lwa maikemisetso lwa Lefapha la Thuto.<br />

Maikaelelo ke go tlhabolola thuto ya go ithuta go tlhaloganya, bokgoni le mokgwa wa go oketsa go<br />

tlhabolola setšhaba. Tshimologo ya go ruta le go rutwa, ke ntlha ya gore ngwana o tlisa kitso,<br />

maitemogelo a o a lemogileng mo go ba losika, setšhaba le kamano le tikologo ya gagwe kwa<br />

sekolong.<br />

Bana ba ithuta botoka fa ba tsaya karolo mo tswelelopeleng ya dithuto, go nna le kabelo le kumo ya<br />

thuto. Mo metshamekong e e rulaganeng le go tshameka ka dilo ka diatla bana ba rotloediwa go<br />

batlisisa le go tlhotlhomisa. Maano a go ruta a tshwanetse go farologanngwa le go bontsha fa a ka<br />

fetolwa nako nngwe le nngwe mo thulaganyong e e siameng ya dithuto sa go ikhitsa bodutu ka go<br />

tlotla dikgang, go opela, le motsamao. Kutlwano le tirisano mmogo mo go tsa dithuto di tshwanetse<br />

tsa rotloediwa ka dinako tsotlhe. Go dira mo ditlhopheng le bongwefeleng kampo go dira le<br />

phaposiborutelo yotlhe go tshwanetse go rulaganyediwa sentle ka tshwaro e e siameng.<br />

Go tsenya kharikhulama ya sekolo sa Pudulogo mo tirisong ke ka molebo wa go leba le go bontsha<br />

go ithuta ditlhogo tsa dirutwa jaaka di tshwaragane, le go ithuta go tswa mo sebakeng se sengwe go<br />

ya go se sengwe. Se se tla re neela tebo ya thuto ya ngwana go tswa mo tikologong le go thusa<br />

baithuti go tlhaloganya gore goreng ba dira se ba se dirang.<br />

10. Tlhatlhobo<br />

Tlhatlhobo mo mophatong e akaretsa tlhatlhobo e e tsweletseng e e seng ka tlwaelo e e dirwang mo<br />

nakong ya gale ya ditiragalo tsa mo phaposing-borutelo. Ditlhatlhobo tsotlhe tse di lebiwang di re<br />

kaela gore a ngwana o tlhoka kelotlhoko e e rileng le gore o ka rulaganya jang dithusathuto go ka ba<br />

thusa. Tlhatlhobo e e totobaditsweng mo lenaneong la thuto e amana le bokgoni jwa ngwana<br />

mongwe le mongwe. Tlhatlhobo e e tsweletseng ke nngwe ya popego ya bokgoni jo bo salang<br />

tswelelopele ya ngwana morago le go ntsha dipoelo tsa gagwe.<br />

Tlhatlhobo e e tsweletseng ke popego e e nosi ya bokgoni mo maikaelelong botswerere le motheo wa<br />

bokgoni jwa kharikhulama yotlhe bo kgonwang go tlhatlhobiwa.<br />

Mefuta e e farologaneng ya ditlhatlhobo e tshwanetse go dirisiwa jaaka thekeniki ya go tlhokomela,<br />

tiriso ya tiro, potso e e seng ka fa tlwaelong le puisano. Tlhatlhobo e tshwanetse go lebana le<br />

botswerere jwa setlhogo sengwe le sengwe gape e kgona go akaretsa ditiragalo ka bongwe le<br />

setlhopha, botswerere, megopolo, tirego, thuto le tlhatlhobo. Go tsaya karolo ga ngwana mo<br />

setlhopheng le gona go tshwanetse go akanyediwa. Tlhatlhobo e tshwanetse go akanyetsa seemo sa<br />

tswelelopele ya ngwana a le mo seemeng. Maemo a bokgoni jwa bana mo tirong tse di tshwanang di<br />

tshwanetse go gola gangwe le gape go ya ka maemo a non<strong>of</strong>o ya bogodi. Tshedimosetso ya<br />

tlhatlhobo e tla dirisiwa go:<br />

• itsise ngwana le batsadi ba gagwe ka ga tswelelopele le diphitlhelelo<br />

Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />

4<br />

4


• itsise morutabana ka ga mathata mo go tswelelopele ya thuto le thulaganyo ya thuto ya bana<br />

ba ba bokoa<br />

Seka-seka tswelelopele ya thuto le go ka ruta ka tlwaela mokgwa le didirisiwa mo<br />

tswelelopele ya bong le ditlhokego tsa ngwana mongwe le mongwe go tswelela go tokafatsa<br />

tikologo ya tiro le bokgoni jwa phaposiborutelo.<br />

Tshekatsheko ya tswelelopele ya thuto le go ruta ke karolo e e botlhokwa ya go ithuta.Tshedimosetso<br />

go tswa tlhatlhobo e dirisiwa ke morutabana go sekaseka fa go tlhokegang go tlwaela/simolola<br />

mekgwa e sele le didirisiwa mo tswelelopele le ditlhokego tsa ngwana mongwe le mongwe. Kwa<br />

b<strong>of</strong>elong jwa ntlhakgolo ya thuto, le kwa b<strong>of</strong>elong jwa setlha, morutabana ga mmogo le baithuti ba<br />

tshwanetse go sekaseka tswelelopele ya tiro e e feditsweng, go tsaya karolo mo go se bana ba se<br />

ithutileng, le se se tla dirwang go tswelela go tokafatsa tikologo ya tiro le bokgoni jwa<br />

phaposiborutelo. Tlhatlhobo mo mophatong o, ga e dirisediwe go bontsha fa ngwana a falotse, a<br />

tshwanetse go ya kwa seemong sa ntlha. Bana ba tla ya kwa seemeng sa ntlha fa ba feditse ngwaga<br />

wa sekolo sa Pudulogo.<br />

Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />

5<br />

5


11. Dikarolo Tsa Tlhabololo<br />

Dikarolo tsa tlhabololo tse di latelang di tlhagelela mo diteng tsa lenaneothuto:<br />

KAROLO YA<br />

TLHABOLOLO<br />

1. TLHABOLOLO YA<br />

GO GOPOLELA<br />

2. POPO/TLHABOLOLO<br />

YA MAIKUTLO<br />

3. POPO/TLHABOLOLO<br />

YA TSA LOAGO<br />

KAROLWANA (KAROLO E E<br />

FA TLASE)<br />

Pono<br />

Temogo ya pono<br />

Temogo ya theetso<br />

Temogo ya go ama<br />

Temogo ya go nkgelela<br />

Temogo ya go utlwa ka legano<br />

Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />

6<br />

TLHABOLOLO YA BOKGONI<br />

kgetololo<br />

kgetololo ya tlhaloganyo<br />

popego e e tlhomameng<br />

molokololo le go tshekatsheko<br />

tswalelo<br />

boboko (tshwaro tshedimosetso)<br />

tatelano<br />

tatelano le kgakologelo tirisano ya<br />

ditshika tsa boboko<br />

kopano ya theetso le kutlo<br />

Botswerere jwa kitso Kokoanyo ya dilo ka botsona<br />

Tatelano<br />

Nomore<br />

Nako<br />

Phatla/sebaka<br />

Tekanyetso<br />

Dira ka tlhoafalo Go iketla<br />

Theetso(ka matlhagatlhaga le e seng ka<br />

matlhagatlhaga)<br />

Puo<br />

Puo ya kamogelo<br />

Puo ya itlhaloso maikutlo<br />

Puiso ya tshoganyetso<br />

Thotloetso<br />

Theetso<br />

Go bua<br />

Tlhaeletsano<br />

Tlotl<strong>of</strong>oko<br />

Bokgeleke mo puong<br />

Popo ya dipolelo<br />

Tlhabololo ya botlhale Temogo/kelotlhoko<br />

Kgakologelo<br />

Tharabololo ya mathata<br />

Katlholo<br />

Go ikakanyetsa ka bobona le tlhagiso<br />

Bowena<br />

Go tlhaloganya maikutlo a gago<br />

Go laola maikutlo a gago<br />

Go laola maikutlo/ a sa go laole<br />

Go nna ka bowena/ o itseela<br />

ditshwetso<br />

Boitshoko<br />

Bokgoni jwa tsa loago<br />

Go amogela tsa loago<br />

Botsalano<br />

Tlhaeletsano<br />

Tirisanommogo<br />

maikutlo<br />

6


4. POPO/TLHABOLOLO<br />

YA KGATLEGELO<br />

5. POPO YA TSA<br />

SEDUMEDI LE TSA<br />

NGWAO<br />

6. POPO/TLHABOLOLO<br />

YA TSA MMELE<br />

Go batlisisa le go itemogela<br />

Lemoga le go itlhalosa<br />

Go itumelela sengwe<br />

Ditumelo(tsa sedumedi le tse<br />

dingwe)<br />

Melawana ya ngwao<br />

Botho<br />

Tsamaiso ya melaetsa ka ditshika<br />

tsa mmele<br />

Popo ya ditshika tse<br />

dinyennyane<br />

Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />

7<br />

Tsamaiso ya ditshika tsa mmele<br />

Tekanyo<br />

Tsamaisanommogo/tirisanammogo<br />

Tsamaisanommogo/tirisanammogo<br />

ya leitlho le letsogo<br />

Tsamaisanommogo/tirisanammogo<br />

ya leitlho le leoto<br />

Moribo<br />

Taolo ya ditshika tse dinyennyane<br />

Tsamaiso ya ditshika tse dinyennyane<br />

Moribo<br />

Temogo/Kitso ya mmele Go itlhaloganya mmele<br />

Tlhaloganyo ya mmele<br />

Taolo ya mmele<br />

Tsamaiso ya mmele ka dintlha tsotlhe<br />

Tlola bogare jwa mola<br />

Temogo ya sebaka/phatlha Maemo le kgolagano ya sebaka/phatlha<br />

7


12. Tshobokanyo ya Diteng Tsa Thuto<br />

Tlhabololo ya<br />

Puo<br />

Theetso le tsibogo<br />

Go bua le go<br />

tlhaeletsana<br />

Ipaakanyetso ya go<br />

buisa<br />

Puiso ya<br />

tshoganyetso<br />

Ipaakanyetso ya<br />

mokwalo/go kwala<br />

Ipaakanyetso<br />

ya dipalo<br />

Tlhaloganyo ya<br />

dipalo<br />

Karologanyo<br />

(go baya dilo<br />

mo dilong tsa<br />

botsona)<br />

Tatelano<br />

Kamano mabapi<br />

le tsa kgopolo<br />

Go lekanyetsa<br />

- Nako<br />

- Boleele<br />

- Boima<br />

- Mothamo<br />

Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />

Thutotikologo Thuto ka ga<br />

Botaki<br />

Bonna<br />

- Go ikitse<br />

Mmele wa me<br />

- Go itse mmele wa me<br />

- Go tlhaloganya<br />

mmele wa me<br />

Lelapa la me<br />

Legae la me<br />

Sekolo sa me<br />

BaSetšhaba sa me<br />

- Ngwao/setso<br />

Diphologolo<br />

Metsi<br />

Dimela<br />

Loapi/tsa bosa<br />

Boitekanelo<br />

Itlhokomelo<br />

Dinako tse di kgethegileng<br />

8<br />

Botaki jwa pono<br />

- tshwantsha<br />

- penta<br />

- go bopa<br />

- go aga<br />

- go dira ditshwantsho<br />

ka tiriso ya<br />

didirisiwa tse di<br />

farologaneng<br />

Mmino<br />

- go opela<br />

- diletswa<br />

Go bina<br />

- go bina ka<br />

motsamao o o<br />

phuthologileng<br />

- go bina go go<br />

rulagantsweng<br />

sentle(setlhopha)<br />

Terama<br />

- go diragatsa<br />

- metshameko<br />

- tiragatso ntle le<br />

puo<br />

Go itumelela se o<br />

se bonang<br />

Thuto ya<br />

Bodumedi<br />

botho<br />

Kitso ya<br />

tumelo ya me<br />

Ditumelo,<br />

melawana le<br />

ngwao<br />

Botho<br />

Popo/tlhabolol<br />

o ya tsa<br />

maikutlo le tsa<br />

loago<br />

Popo/tlhabololo ya katiso<br />

ya mmele<br />

Tlhabololo/popo ya katiso<br />

ya mmele<br />

- tsamaiso ya ditshika tsa<br />

mmele<br />

- Tekanyo<br />

- Tsamaisanommogo/<br />

tirisanommogo<br />

- Tsamaisanommogo/<br />

tirisanommogoya<br />

leitlho le letsogo<br />

- Tsamaisanommogo/<br />

Tirisanommogo ya<br />

leitlho le leoto<br />

- Moribo<br />

Popo/tlhabololo ya<br />

ditshika tse dinyennyane<br />

- Taolo ya ditshika tse<br />

dinyennyane<br />

- Tsamaiso ya ditshika<br />

tse dinyennyane<br />

- Moribo<br />

Go itlhaloganya mmele<br />

- Tlhaloganyo ya mmele<br />

- Taolo ya mmele<br />

- Tsamaiso ya mmele ka<br />

dintlha tsotlhe le go tlola<br />

bogare jwa mola<br />

- Go iketla/repa<br />

8


13. Diteng Tsa Thuto<br />

13.1. Tlhabololo ya Puo<br />

Bokgoni Maikaelelo a thuto<br />

Baithuti ba tla:<br />

1. Go reetsa le go • kgetololo<br />

tsiboga<br />

• tlhabolola kitso le botswerere<br />

jwa temogo ya fonetiki<br />

• go reetsa ka kelotlhoko le go<br />

tsiboga sentle<br />

• tlhabolola/popo kakanyo ya<br />

kgopolelo le keletso ya go utlwa<br />

dikgang, maboko le dipina<br />

2. Go bua le<br />

Tlhaeletsano<br />

• tlhabolola/popo kakanyo ya<br />

kgopolelo le keletso ya go<br />

tlhaletsana<br />

• tlhabolola/popo ya bokgoni jwa<br />

tlhaletsano le koketso ya<br />

tlotl<strong>of</strong>oko<br />

• tlhagise dikakanyo, megopolo le<br />

maitemogelo a gagwe le go<br />

reetsa ba bangwe<br />

• tlhabolola/popo ya ditshika tsa<br />

diteme tsa bone le go ka dirisa<br />

medumo go neela bokao<br />

Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />

Bokgoni jwa motheo<br />

Baithuti ba tshwanetse go:<br />

• farologanya le go tlhaola medumo e e farologaneng e ba e utlwang mo tikologong<br />

• lemoga dipharologanyo tse dinnye le tse di tshwanang, magareng ga medumo mo<br />

tikologong le ya puo/molomo<br />

• boeletsa dipaterone tsa medumo kgotsa go opa diatla ka moribo o o siameng/elang<br />

gongwe<br />

• supa temogo e e lekaneng ya ditumatlhaka le tumiso<br />

• lemoga ditumatlhaka tsa mafoko, medumo e e kgakala/gaufi, kwa godimo/kwa tlase<br />

• go tsibogela ditaelo tsa molomo boeletsa mafoko ka go latelana gararo go ya gane(3-4)<br />

ka tshwanelo<br />

• reetsa dikgang, moribo le dipina go itumela.<br />

• ba boeletsa dikgang ka mafoko a bona, ba bua ka moribo, kampo ba opela pina<br />

• ba tsaya karolo mo metshamekong ya go bua le ba bangwe<br />

• ba tlotla dikgang tsa bona le tse dikhutshwane ba dirisa dipolelo le puo e e siameng le<br />

kapodiso e e lolameng ya mafoko<br />

• ba araba dipotso ka se ba se rerisanyeng, dikgang, moribo le dipina<br />

• botsa dipotso go bona tshedimosetso<br />

• tlhaeletsana ka b<strong>of</strong>efo le ka tshepo ka bobona, le ka ga tikologo ya bone<br />

• tlhalosa le tshwantshanyo ya didirisiwa, ditshwantsho le dipaka, ba supa dintlha<br />

• dirisa mafoko a a bontshang tlotlo jaaka mo ditumedisong, go kopa tetla le go leboga ba<br />

bangwe<br />

• itshidilo ya mesifa ya loleme: go tswa molemeng go ya kolopong, kwa godimo kwa tlase<br />

• itsisa medumo ya loleme le dipaterone tsa medumo<br />

9<br />

9


Bokgoni Maikaelelo a thuto<br />

Baithuti ba tla:<br />

3. Ipaakanyetso ya • tlhabolola ditshika tsa matlho le pono<br />

go buisa<br />

go ka bona bokao<br />

• Tlhabolola bokgoni jwa go itse go<br />

tswa molemeng go ya kolopong, kwa<br />

tlase go ya kwa godimo.<br />

• go tlhabolola bokgoni jwa pono le go<br />

ka kgetholola, le go itse go rulaganya<br />

ka tatelano le bokgoni jwa kgopolelo<br />

• go tlhabolola ka bokgoni jwa go<br />

lemoga pharologano mo dikapuong<br />

• go tlhabolola bokgoni jwa<br />

molokololo le tlhamaganyo ya puo<br />

4. Go buisa ka • lemoga le go bapisa/tsalanya mafoko<br />

temosi ya<br />

a a kwadilweng le a a buiwang<br />

setshwantsho • go oketsa mafoko a a buisiwang<br />

• go tlhabolola kgopolo ya pono ya<br />

bone<br />

• lemoga botlhokwa jwa go buisa le go<br />

tlhabolola keletso ya go buisa<br />

Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />

Bokgoni jwa motheo<br />

Baithuti ba tshwanetse go:<br />

• katisa ditshika tsa matlho ka tshiamo go tswa molemeng go ya kolopong<br />

• Lebisa matlho a gago mo selong se se sa tsamaeng mme tlhogo e tsamaya, le tlhogo<br />

e sa tsamae mme selo se tsamaya leba ka bonako go tswa kgakala go ya gaufi go<br />

kwalolola go tswa patintshong<br />

• Rulaganya ditshwantsho ka tatelano e e siameng<br />

• Tsaya karolo mo metshamekong ya dikarata, mafoko le kgopolo e e lolameng<br />

• Ela tlhoko selo se se tletseng jaaka selo se se fang tlhaloganyo<br />

• Leba dilo tse di fa pele le kwa morago le go di kgaoganya / farologanya sentle<br />

• feleletsa metshameko e e farologaneng (puzzle) go fitlhelela dikarolo tse 12<br />

• Ela tlhoko setshwantsho jaaka selo se se tletseng, go kgaoganya dikarolo tsa yona<br />

sentle, o bo o di pataganye go dira setshwantsho sotlhe gape<br />

• Lemoga maina a bona<br />

• Ba buise mafoko le ditema (go sa lebelelwa) go tswa tikologong<br />

• Lemoga ditemosi(matshwao a a kwadilweng) le puisotebo<br />

• Bapisa(tshwantsha) le go lemoga mafoko ka mafoko le ka ditshwantsho<br />

• Ba lemoga maina a dilo le ditshwantsho tse di mategilweng mo phaposing.<br />

• Buisa dikwalo tsa ditshwantsho le go ithuta go tshwara dikwalo ka mokgwa o o<br />

siameng<br />

10<br />

10


Bokgoni Maikaelelo a thuto<br />

Baithuti ba tla:<br />

5. Ipaakanyetso ya • tlhabolola mesifa ya mabogo le pono,<br />

go kwala<br />

letsogo le le dirang go na le le<br />

lengwe, go tshwara le go dula sentle<br />

ya matlho le seemo sa go dula<br />

• tlhabolola bokgoni jwa go dira ka<br />

molema le ka kolopo, kwa godimo le<br />

kwa tlase.<br />

• ba nne le keletso ya go kwala le go<br />

bona botlhokwa jwa go kwala<br />

• tlhabolola ka botswerere mo go<br />

tswaleng<br />

Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />

Bokgoni jwa motheo<br />

Baithuti ba tshwanetse go:<br />

• Supa metshameko ya menwana mme a tseye karolo mo itshidilong ya menwana<br />

• Dirisa letsogo le a le tlwaetseng,a bo a supe mokgwa o o siameng wa go tshwara<br />

didirisiwa tsa go kwala le go dula sentle<br />

• Kwala dipaterone mo mmung<br />

• Kgabisa setshwantsho mo teng mme a sa tswele kwa ntle ga ditselana<br />

• Thalela, o gatise paterone ya moribo mo ditselaneng tse dikhutshwane go tswa<br />

molemeng go ya kolopong<br />

• Kwalolola mme morago o kwale leina la gago<br />

• Tlhabolola moribo mo go kwaleng- motsamao o o sa kganelweng ke sepe<br />

• lemoga karolo yotlhe ya selo/setshwantsho fa go tlhagile karolwana ya sona, sekao,<br />

lemoga ditshwantsho tse di sa felelang<br />

• Lebisa mogopolo mo tirong e e neetsweng ka nako e e rileng, a bo a feleletsa tiro eo<br />

mo nakong e e neetsweng.<br />

11<br />

11


13.2 Ipaakanyetso ya Dipalo<br />

Thitokgang le<br />

Ditlhogo<br />

1. Tlhaloganyo ya<br />

dipalo<br />

2. Karologanyo<br />

(go baya dilo mo<br />

dilong tsa botsona)<br />

Maikaelelo a thuto<br />

Baithuti ba tla:<br />

• itumelela le go tlhaloganya<br />

botlhokwa le mosola wa go bala mo<br />

botshelong jwa letsatsi le letsatsi<br />

• ipopela botswerere jwa go<br />

gakologelwa ka pono ya<br />

ditshwantsho mo bobokong.<br />

• go bolela ka puo, go tlhaloganya ga<br />

bone, tatelano ya dipalo le<br />

matshwao, le boleng jwa tekanyo le<br />

go sa lekanyeng ga dipalo 1-9<br />

• lemoga matshwao a dipalo a a<br />

emetsweng/supiwang ke ditlhopha<br />

tsa dilo<br />

• ipopela botswerere jwa temogo ya<br />

pono, kutlo, go ama go leka le go<br />

utlwa ka legano, go nkga,<br />

kgetololo le tatelano le go oketsa<br />

tlotl<strong>of</strong>oko ya bone ya dipalo<br />

• tlhaloganya sebopego se se<br />

tlhomameng<br />

• Ipopela botswerere jwa kakanyo<br />

nagana o ntsha dintlha<br />

Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />

Motheo wa Bokgoni<br />

Baithuti ba tshwanetse go:<br />

• ithute tatelano ya dipalo ka dipina tsa moribo le metshameko ya menwana<br />

• go bala go fitlha ka 10<br />

• go tshwara/tlhakatlhakanya dilo dipalo go fitlhela 9<br />

• go ela tlhoko , ribolola le go lemoga dipalo mo tikologong ya bona<br />

• go abela leina le le tshwanetseng dilo le le kayang palo ya dilo jaaka bontsintsi,<br />

bonnye, bontsi<br />

• go dira bongwe ka bongwe jwa kwalelano ya dilo go tlhalosa go lekana/go sa<br />

lekaneng ga dipalo 1-9<br />

• go tsalanya dipalo le maina a dipalo a a buiwang kgotsa ditlhopha tsa dilo go ya<br />

ka 9<br />

• lemoga disete tsa dipalo<br />

• go tlhaola dilo tse di tshwanang ka dipopego/dilo tse pedi kgotsa e le nngwe<br />

• go tlhaola dilo go ya ka mmala, boleta kgotsa bothata, popego, bogolo kgotsa<br />

bonnye(saese), go leka le go nkga le go dirisa tlotl<strong>of</strong>oko e e maleba<br />

• go ranola sentle mogote/tsididi bothata/bonolo, borethe/magwata, botshe/botlha/<br />

botlhoko/, molemo/bosula, lentswe le le kwa godimo, lentswe le le kwa tlase,<br />

kwa godimo/kwa tlase, jalo jalo<br />

• go tlhalosa pharologanyo ya botsalano fa gare ga dipopego tse pedi tse di<br />

lekanang: sediko, sekwere, khutlotharo, khutlonne<br />

• go dira pharologano fa gare ga dipopego le matshwao le go lemoga se se dirang<br />

selo seo le fa se tlhagelela ka botona kgotsa bonnye, mmala, kemo, kgotsa<br />

sebopego se se farologaneng<br />

• go tlhaola dilo tse di tla nwelang/kokobalang, tse di tshelang le tse di sa tsheleng,<br />

jalo jalo<br />

12<br />

12


Thitokgang le Maikaelelo a thuto<br />

Ditlhogo<br />

Baithuti ba tla:<br />

3. Tatelano • Ipopela botswerere jwa temogo ya<br />

pono le go ama, kgetololo le<br />

tatelano<br />

• Tlhabolola tlotl<strong>of</strong>oko ya bone ya<br />

dipalo<br />

• Lemoga dipaterone le tatelano ya<br />

dilo, dipopego le dinomore<br />

• Lemoga dinomore tse di latelanang<br />

4. Kamano mabapi le<br />

tsa kgopolo<br />

5. Go lekanyetsa<br />

- Nako<br />

- Boleele<br />

- Boima<br />

- Mothamo<br />

• go lemoga mebele ya bone mo<br />

kamanong le dilo tse di mo<br />

tikologong ya bone le maemo a<br />

tsona<br />

• go oketsa tlotl<strong>of</strong>oko ya bone ya<br />

dipalo<br />

• go nna le go tlhaloganya paka ya<br />

nako, boleng jwa nako le<br />

tswelelopele ya nako<br />

• go oketsa tlotl<strong>of</strong>oko ya bone ya<br />

dipalo<br />

• go lemoga le go bapisa fa gare ga<br />

mareo jaaka boleele, bokete, le<br />

mothamo<br />

Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />

Motheo wa Bokgoni<br />

Baithuti ba tshwanetse go:<br />

• go rulaganya ditshwantsho/dilo ka paterone e e rileng, go dirisa tlotl<strong>of</strong>oko e e<br />

tshwanetseng jaaka bogolonyana, bogolo, bogolothata, nnyane, nnye,<br />

nyennyane, b<strong>of</strong>efo, b<strong>of</strong>efonyana, b<strong>of</strong>efonyananyana, bokete, boketethata<br />

,boketethatathata, khutshwane, khutshwanenyane, khutshwanekhutshwane,<br />

leele, leelenyana, leelethata, borethe, borethethata, borethethatathata<br />

• go rulaganya ditiragalo ka tatelano ka go dirisa mafoko ‘pele’ le ‘morago’<br />

• lemoga dikarolo tse di ipoeletsang mo paterone e e ipoeletsang<br />

• go kwalolola paterone kgotsa tatelano ya dinomore/dilo<br />

• go dira dilo ka bongwe ka bongwe go tshwantshanya ditlhopha tse di lekanang le<br />

tse di sa lekaneng.<br />

• go simolola go dirisa tlotl<strong>of</strong>oko go kaya tatelano jaaka nngwe, pedi, b<strong>of</strong>elo<br />

• go bontsha le go tlhalosa kamano ya mmele kgotsa selo mo dilong tse dingwe<br />

mo tikologong ya botsona go ya ka ntlha le papiso<br />

• go dirisa tlotl<strong>of</strong>oko e e maleba jaaka: fa pele, fa morago, tlase, kwa godimo, fa<br />

godimo, moteng, kwa ntle, gaufi, kgakala, molema, kolopo, jalo jalo<br />

• aga malepa a dipalo<br />

• go dira pharologanyo fa gare ga motshegare/bosigo moso/motshegare/maitsiboa;<br />

nako e leele/nako e khutshwane<br />

• bitsa malatsi a tshipi/beke tshwantsha boleele, boima, mothamo wa dilo tse pedi,<br />

ka go dirisa tlotl<strong>of</strong>oko e e matshwanedi jaaka boleele/ bokhutshwane,<br />

boima/b<strong>of</strong>efo, go tletse/lolea, fela jaaka go le gontsi go le go nnye<br />

13<br />

13


13.3 Thuto ya Tikologo<br />

Go latela molebo wa go ruta le go ithuta, merero ya 1-9 e tla dirisiwa jaaka merero ya kopanyo, fa merero ya 10-13 e tla dirisiwa mo mererong yotlhe,<br />

ngwaga yotlhe.<br />

Dithitokgang le Maikaelelo a thuto<br />

Motheo wa bokgoni<br />

Ditlhogo<br />

Baithuti ba tla:<br />

Baithuti ba tshwanetse go:<br />

1. BoNna<br />

• go ithuta ka ga tshedimosetso e e • ntsha tshedimosetso ka ga bona,sekai maina a bone, sefane, aterese,<br />

malebana le bona<br />

nomore ya mogala, letsatsi la botsalo, jalo jalo<br />

- Ikitso<br />

• ba tlhaloganye gore ba botlhokwa e bile • bolelela ba bangwe ka ga dilo tse di ba dirang botlhokwa le go kgethega<br />

ke batho ba ba kgethegileng<br />

• lemoga maikutlo a bone le go ela tlhoko(sisimoge) maikutlo a ba bangwe<br />

• dira ka tshoganyetso le ka boitshepo, ba<br />

laola maikutlo a bone<br />

• lemoga mokgwa o maikutlo a ka fetogang ka teng<br />

2.Mmele wa me • go itse mmele le go o tlhaloganya • farologanya fa gare ga dikarolo tsa mmele le ditiro tsa tsone<br />

- go itse mmele mmogo le dikarolo tsa ne<br />

• ba itse ditokololo tsa dikarolo tsa mmele<br />

- go tlhaloganya<br />

mmele<br />

• go itse dirwe tsa bone(tsa kutlo) le<br />

tikologo ka tiriso ya dirwe tsa kutlo<br />

• lemoga le go bitsa ditiro tsa ditemosi tse tlhano le go tlhalosa jaaka di<br />

tsaya karolo mo go ithuteng<br />

3. Balelapa la me • atolosa kitso ya bone ka ga balelapa le • lemoga le go bitsa maina a maloko a lelapa<br />

balosika<br />

• buisana ka ga go tsaya karolo le boikarabelo jwa maloko a lelapa<br />

• ithute ka boleng jwa botsalano jwa<br />

lelapa le le siameng le go<br />

oketsa/tsweletsa tlhabololo ya boago<br />

jwa bone<br />

• itse ditshwanelo le boikarabelo mo<br />

lelapeng<br />

• bua ka ga ditshwanelo le boikarabelo jwa maloko a lelapa<br />

4. Legae la me • ba itse aterese ya kwa gae(fa go le • ba itse kwa ba nnang teng<br />

maleba) le go ithuta tsela go tswa le go • bitsa dingwe tsa matshwao a tikologo tse di mo tseleng go tswa fa gae go<br />

ya kwa gae<br />

ya kwa sekolong le go boela gae<br />

• go lemoga tshwantshano le<br />

• bitsa didirisiwa tse di farologaneng tse di dirisitsweng go aga legae la bone<br />

pharologano fa gare ga matlo le • farologanya fa gare ga mefuta ya matlo a setso ba lebile mmala, bogolo, le<br />

didirisiwa tsa dikago tse di dirisiwang<br />

go aga legae le tikologo<br />

popego<br />

Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />

14<br />

14


Thitokgang le Maikaelelo a thuto<br />

Ditlhogo<br />

Baithuti ba tla:<br />

5. Sekolo sa me • Ithute ka ga tshedimosetso e e maleba<br />

ya sekolo<br />

• itse dilo mo phaposing-borutelo le mo<br />

tikologong ya sekolo<br />

• tlhaloganya le go itsaya ka mokgwa o o<br />

tshwanetseng mo phaposing<br />

6. Setšhaba sa me • supa tlotlo le go amogela setso sa bone<br />

le sa ba bangwe<br />

• itse setšhaba jaaka loago lo lo<br />

rulaganeng<br />

7. Diphologolo • go itse mefuta ya diphologolo mo<br />

tikologong ya bona<br />

Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />

• ithute go tlhokomela diphologolo<br />

8. Metsi • go itse metswedi ya metsi mo<br />

tikologong ya bona<br />

• ithute ka ga botlhokwa jwa metsi, go<br />

somarela metsi le go thibela go tlala<br />

leswe (kgotlela)<br />

9. Dimela • itse mefuta e e farologaneng ya dimela<br />

mo tikologong ka bonako<br />

• ithute go tlhokomela dimela<br />

• lemoge dipharologano le tshwantshano<br />

magareng ga dimela, peo, le makakaba<br />

Motheo wa Bokgoni<br />

Baithuti ba tshwanetse go:<br />

• itse leina la sekolo, mogokgo, morutabana, le balekane ba gagwe mo<br />

phaposing<br />

• lemoga le go bitsa dilo mo phaposing le mo tikologong ya sekolo<br />

• supa mokgwa o o tshwanetseng kwa sekolong le mo phaposing<br />

• lemoga le go bitsa dilo tse di rileng go tswa setso sa bone jaaka<br />

puo,dijo,diaparo, jalo jalo<br />

• tlotla dikgang tsa setso<br />

• bitsa ditiro tse di farologaneng le dipatlhatiro le dikarolo tse di tsewang ke<br />

leloko lengwe le lengwe mo setšhabeng<br />

• kwala dipalangwa tse di dirisiwang mo setšhabeng<br />

• lemoga le go kgaoganya diphologolo tsa mo gae le tsa naga mo tikologong<br />

• tlhalosa jaaka o ka tlhokomela polasi ditshedi (diphologolo) tsa selegae<br />

• lemoga le go bitsa metswedi ya metsi mo tikologong<br />

• bitsa jaaka metsi a dirisiwa le jaaka a ka somarelwa<br />

• bitsa mekgwa e metsi a ka leswadiwang ka gone le kotsi ya go nwa metsi a<br />

leswafaditsweng (kgotlelo ya metsi )<br />

• lemoga dimela mo tikologong ya bone le go bitsa tse di kgonwang go<br />

jewang<br />

• go itlhokomela mo dimeleng tse di botlhole<br />

• tlhalosa jaaka o ka tlhokomela dimela sentle<br />

• tshwantsha popego, bogolo le mmala wa dimela tse di farologaneng,<br />

makakaba, le dipeo<br />

15<br />

15


Thitokgang le<br />

Ditlhogo<br />

10. Tsa bosa<br />

(Thitokgang e, e tla<br />

akarediwa mo<br />

dithitokgannyeng tse<br />

dingwe 1-9 mo<br />

ngwageng yotlhe.)<br />

11. Botsogo/<br />

boitekanelo<br />

(Thitokgang e, e tla<br />

akarediwa mo<br />

dithitokgannyeng tse<br />

dingwe 1-9 mo<br />

ngwageng yotlhe.)<br />

Maikaelelo a thuto<br />

Baithuti ba tla:<br />

• itse phetogo ya tsa bosa le<br />

phetogo ya dintlha<br />

• ithuta go tswala sentle le dijo<br />

tsa setlha<br />

• tlhaloganya gore go itlwaetsa go<br />

ja sentle, ikatiso le go ikhutsa<br />

go botlhokwa go ka thusa<br />

kgodiso ya mmele le botsogo<br />

• tlhaloganya boleng jwa bophepa<br />

jwa bona le tikologo e e phepa<br />

• tlhaloganya go kgathalela ba<br />

bangwe ba ntse ba itshireleditse<br />

• ba tlhaloganye gore tikologo e e<br />

phepa e botlhokwa jang mme ba<br />

tlwaele go ela tikologo tlhoko<br />

Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />

Motheo wa Bokgoni<br />

Baithuti ba tshwanetse go:<br />

• tlhalosa diphetogo ya dintlha<br />

• bitsa diaparo tse di tshwanetseng boemo jo bo rileng jwa bosa<br />

• bitsa mefuta ya dijo tse di batlwang ke batho kgotsa go di dirisa ka nako ya dintlha tse<br />

di farologaneng<br />

• tsaya karolo mo go tlhokomeleng karata ya bosa mo phaposing<br />

• tlhalosa gore ke ka ntlha ya eng tikologo e e phepa, bophepa jwa bona, katiso ya<br />

mmele le go ikhutsa go le botlhokwa<br />

• farologanya fa gare ga dijo tse di itekanetseng le tse di sa itekanelang<br />

• tlhalosa ka mokgwa oo ba ka tlhokomelang mebele ya bona go nna phepa letsatsi le<br />

letsatsi, go ela moriri tlhoko, letlalo, dinala, go tlhapa meno, go tlhapa diatla pele ga<br />

ba a ja le morago ga go dirisa ntlwana ya boithomelo<br />

• bitsa mekgwa e go ka diriwang gore tikologo e nne phepa<br />

• tlhalosa mokgwa o o ka tsenwang kgotsa o o ka sekang wa tsenwang ke segajaja sa<br />

HIV/ AIDS sekai go atlana,go tshameka mmogo, go ama ntho, e e bulegileng kgotsa<br />

madi<br />

• tlhalosa gore go botlhokwa jang gore batho ba nne le tikologo e e phepa<br />

• tsaya karolo mo go tlhokomeleng karata ya go phepafatsa phaposiborutelo letsatsi le<br />

letsatsi<br />

16<br />

16


Thitokgang le<br />

Ditlhogo<br />

12. Pabalelo<br />

(Thitokgang e, e tla<br />

akarediwa mo<br />

dithitokgannyeng tse<br />

dingwe 1-9 mo<br />

ngwageng yotlhe.)<br />

13. Meletlo e e<br />

kgethegileng<br />

(Thitokgang e, e tla<br />

akarediwa mo<br />

dithitokgannyeng tse<br />

dingwe 1-9 mo<br />

ngwageng yotlhe.)<br />

Maikaelelo a thuto<br />

Baithuti ba tla:<br />

• tlhaloganya gore ba tshwanetse<br />

go itshwara jang fa e le<br />

batsamaya ka dinao le fa e le<br />

bapalami ba ba dirisang<br />

dipalangwa<br />

• dirisa melao ya tlhokomelo<br />

sentle mo gae le mo tikologong<br />

• ba tlhaloganye gore ba kgona go<br />

ikela tlhoko jang mo sebakeng<br />

sa kotsi<br />

• abelana maitemogelo ka ga<br />

meletlo ya bosetšhaba le ya<br />

balelapa le ngwao(tlwaelo)<br />

• go tlhotlhomisa dilo<br />

Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />

Motheo wa Bokgoni<br />

Baithuti ba tshwanetse go:<br />

• tlhalosa maitsholo a mopalami yo o siameng , sekai. go sa tshwenye mokgweetsi, go<br />

dula fa lefelong le le siameng<br />

• tlhalosa go itsaya sentle ga motsamai ka dinao, sekai. fa kgabaganya tsela, go tsamaya<br />

fa thoko ga tsela<br />

• tlhalosa ka ga dikotsi mo gae le go ka di thibela jang fa gae, kwa sekolong, mo<br />

tikologong, sekai go tsholetsa dilo tse di sa itsegeng, tse di bogale, molelo, dioli le<br />

motlakase<br />

• go itse dikotsi tse di ka diregang fa gae, sekolong le tikologo, goreng di le kotsi le gore<br />

o ka di thibela jang<br />

• ngangisana le go ikatisa go ka re“Nnyaa” mafelong/dinako tse di kotsi tse di sa<br />

letlelesegeng kgotsa go amiwa le gore o ye kae go thusiwa<br />

• ithute ka ga Ee kgotsa Nnyaa mo mokgweng wa kamano<br />

• ithute ka ga Ee kgotsa Nnyaa mo mokgweng wa kamano<br />

• tsaya karolo mo ketekong ya meletlo ya bosetšhaba e e dirwang kwa sekolong<br />

• tlhalosa se se tlwaetsweng ke balelapa, meletlo le keteko<br />

• tsaya karolo mo go tlhokomeleng karata ya letsatsi la botsalo mo phaposingborutelong<br />

• tsaya karolo mo patlisisong ya baithuti, kokoanyo tshedimosetso<br />

17<br />

17


13.4 Botaki<br />

Thitokgang le<br />

Ditlhogo<br />

1. Botaki jwa Pono<br />

- go tshwantsha<br />

- go penta<br />

- go bopa<br />

- go aga<br />

- tiriso ya dirisiwa<br />

2. Mmino<br />

- go opela<br />

- go tshameka ka<br />

diletswa<br />

3. Go bina<br />

- -tsikinyego e e<br />

gololesegileng<br />

- -tlhakanyo ya<br />

mmino<br />

Maikaelelo a thuto<br />

Baithuti ba tla:<br />

• Batlisisa le go itse khumo ya tikologo e e<br />

re dikologileng jaaka m<strong>of</strong>uta wa khai,<br />

mmala, paterone, ditsela le phatlha le go<br />

itse go di rulaganya<br />

• nna le bokgoni jwa go bontsha maikutlo a<br />

a sa kgoneng go kwala<br />

• nna le bokgoni jwa go bopa dikai tse ba di<br />

ikakanyeditseng tse di ka abelanwang le ba<br />

bangwe<br />

• itse khumo ya tikologo e e re<br />

dikanyeditseng jaaka molodi, modumo le<br />

motsamao le go ka rulaganya dilo tse<br />

• itse mantswe a a kgonagalang le diitewa<br />

(diletswa)<br />

• itse dipina tsa setso<br />

• itse khumo ya tikologo e e re<br />

dikanyeditseng jaaka molodi, modumo,<br />

dipaterone tsa motsamao, le phatlha le go<br />

ka rulaganya dilo tse<br />

• bontsha temogo ya motsamao le maikutlo<br />

Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />

Motheo wa Bokgoni<br />

Baithuti ba tshwanetse go:<br />

• tsaya karolo mo go bopeng ditiro tsa botaki jaaka go dira ditshwantsho, go<br />

dira dipaterone,botaki jwa dipampiri, popo le go dira dilo tse di<br />

tshamekang ka go dirisa didirisiwa le dithekeniki tse di farologaneng<br />

jaaka:<br />

-go dira ka didirisiwa tse di farologaneng jaaka go penta, kheraeyone,<br />

petloloto<br />

-go dirisa didirisiwa jaaka borosolo(boratšhe),kheraeyone, petloloto<br />

-bopa ka boraga<br />

-petlo ya dikgong, maje, molora le terata<br />

-go mena, go gagola, go sega,le go kgomaretsa<br />

• tsaya karolo mo tirong ya molodi ka go dirisa didirisiwa tse di<br />

farologaneng le thekeniki jaaka:<br />

-itlhalosetso e e gololesegileng ya mmino<br />

-itumelelo ya mmino ka go reetsa<br />

-go opela mo setlhopheng, ba tshwere moribo le segalo se se tshwanang<br />

-dira diitewa (diletswa) ka go dirisa dikarolo tsa mmele jaaka go phanya<br />

diatla, le go tsikinyega ka bonako<br />

-tshameka ka diitewa (diletswa) tsa maitirelo, ba tshegeditse moribo le<br />

segalo(bonako)se se tshwanang<br />

• tsaya karolo mo go bineng, ka go dirisa dithekeniki jaaka<br />

-go kopanya tshikinyego ya mmino e e gololesegileng<br />

-tshikinyego ya dikarolo tsa mmele tse dikgolo le tse dinnye<br />

-tsamaisano ya ditshika<br />

-kemo mo phatleng le moribo<br />

-bina mmino wa setso<br />

18<br />

18


4. Terama<br />

- -terama (ya<br />

tiragatso)<br />

- -motshameko wa<br />

terama<br />

- -Tiragatso ya<br />

tidimalo<br />

• nna le bokgoni jwa go bopa dikai tse ba di<br />

ikakanyeditseng tse di ka abelanwang le ba<br />

bangwe<br />

• bontsha temogo ya motsamao le maikutlo<br />

le go itse go dirisa phatlha go itlhalosa<br />

sentle<br />

5. Go itumela • leka go nna le bokgoni jwa go itumela le<br />

go natefelelwa ke diphitlhelelo tsa bona le<br />

tsa ba bangwe<br />

• bope bokgoni jwa gagwe le jwa loago<br />

Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />

• tsaya karolo mo diterameng ka go dirisa didirisiwa tse di farologaneng le<br />

dithekeniki jaaka:<br />

-tiragatso le go tshameka ka kgotsa kwa ntle ga go dirisa didirisiwa,<br />

dikhosetšhumo le dimaseke<br />

-setshwantsho sa mmele, kitso ya mmele le maitemogelo a mmele<br />

-tiragatso ya tidimalo<br />

• tlhaeletsana ka mokgwa o ba tlhalogantseng sengwe le tsibogelo ya tako<br />

ya ba bangwe ka go bontsha maikutlo a boitumelo<br />

• abelana tiro le ba bangwe le batsadi le ba setšhaba<br />

• dira mmogo mo setlhopheng ,tlotla ditlhokego tsa ba bangw<br />

19<br />

19


13.5 Thuto ya Bodumedi le Botho<br />

Thitokgang le<br />

Ditlhogo<br />

1. Boikitso jwa<br />

Sedumedi<br />

2. Tumelo,<br />

melawana le<br />

boleng (mo<br />

ngwaong)<br />

3. Botho<br />

(ngwao)<br />

4. Tlhabololo ya<br />

tirisanommogo le<br />

Setšhaba (tshela le<br />

batho) le maikutlo<br />

Maikaelelo a thuto<br />

Baithuti ba tla:<br />

• boitemogo jwa sedumedi<br />

• itumelela go elwa tlhoko e le motheo wa go<br />

nna wena ka nosi<br />

• go akanyetsa sengwe/mongwe, go tlotla le<br />

go amogela megopolo, ditshwanelo le<br />

dikeletso tsa ba bangwe<br />

• itumelela gore ditiro le maitsholo a a<br />

lolameng le di a re golaganya/kopanya<br />

• farologanya fa gare ga ditiro tse di siameng<br />

le tse di sa siamang le go tlotla dikgakololo<br />

tse di siameng tsa bagolo<br />

• lemoga/itse melao le go nna le maitseo a a<br />

siameng<br />

• go amogela ba bangwe le go amogelwa ke<br />

ba bangwe mo mabakeng a bongwe ka<br />

bongwe le mo setlhopheng<br />

• nna le bokgoni jaaka leloko la setlhopha(a<br />

supa tirisano ya go itse go tshela le ba<br />

bangwe)<br />

• lemoga maikutlo a tlhomameng a bona le<br />

go tlotla maikutlo a ba bangwe<br />

• supa maikutlo a a tlhaloganyesegang (a sa<br />

fetogafetoge) fa ba leka go itlhalosa ka<br />

maikutlo<br />

Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />

Motheo wa Bokgoni<br />

Baithuti ba tshwanetse go:<br />

• bitsa ditumelo tsa bone (fa di le teng) le go abelana maitemogelo a bone a<br />

sedumedi<br />

• abelana dikgang go tswa mo ditumelong tsa bone<br />

• tlhalosa gore ke eng fa ba tlhokwa, ba bangwe ba ba kaela jang, le gore le<br />

bone ba kgona go kaetsa ba bangwe jang.<br />

• tlhalosa gore ke eng go elwa tlhoko go le botlhokwa mo bathong botlhe.<br />

• itemoge ka bobone fa ba kgethegile e bile ba le botlhokwa<br />

• itlhalosa ka bobona le go golaganya dintlha tsa gagwe le tsa ba bangwe<br />

• supa tlotlo mo ditumelong, ditshwanelo le dikeletso tsa ba bangwe<br />

• go supa keletso ya go batla go atlega ba lebile bokgoni jwa bona le jwa<br />

bangwe le boleng jwa bone<br />

• lemoga go palelwa le go atlega ka mokgwa o o lolameng<br />

• supa mokgwa o o siameng<br />

• amogela le go tlotla dikgakololo tse di siameng go tswa mo bagolong<br />

• bolela melao mengwe ya phaposi le go amogela maitseo a a siameng<br />

• go dira kgotsa go tshameka le balekane ba gagwe bobedi ka bobedi,<br />

ditlhopha tse dinnye ba itumelela boleng jwa tirisanommogo le tumalano<br />

• nna le mowa wa kabelano e bile ba kgone go kgaoganya didirisiwa,<br />

maitemogelo le batho ba bangwe<br />

• go nna le kutlwelobotlhoko le go ribolola botsalano jo bo siameng ka<br />

boitumelo<br />

• itumelela go thusa mongwe le mongwe le mo setlhopheng<br />

• ithute go laola maikutlo a bona, kgotsa go nna le botswerere jo bo tletseng<br />

le go dirisa ditsela tse dingwe tsa go bona se ba se batlang jaaka go naana<br />

sebaka mo go tshamekeng<br />

• tsaya ditshwetso le go rarabolola mathata ka mokgwa wa boikarabelo<br />

20<br />

20


Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />

21<br />

21


13.6 Thuto ya Katisommele<br />

Thitokgang le Maikaelelo a thuto<br />

Ditlhogo<br />

Baithuti ba tla:<br />

1.Tlhabololo ya • nna le taolo e e non<strong>of</strong>ileng le<br />

katisommele ka tirisanommogo ya ditshika(mesifa)<br />

botlalo<br />

• tse ditona tsa mmele<br />

- Tsamaiso ya<br />

melaetsa ka<br />

ditshika tsa mmele<br />

• go nna le kgolo ya ditshika e e siameng le<br />

tirisanommogo ya<br />

• methapo/ditshika tse di rongwang<br />

- Tekanyo • supa taolo ya mmele fa a dirisa mefama e<br />

mebedi ka nako e le nngwe, ka bongwe<br />

kgotsa ka go neelana sebaka<br />

- Tirisanommogo<br />

(nyalano)<br />

- Tirisano-mmogo<br />

ya leitlho le<br />

letsogo<br />

- Tirisano-mmogo<br />

ya leitlho le lonao<br />

• tsamaisa ditshika go dira mo paterone e e<br />

nang le botswerere le tirisano mmogo ya<br />

ditshika<br />

• go diragatsa ka letsogo jaaka le kaelwa le<br />

matlho<br />

Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />

Motheo wa Bokgoni<br />

Baithuti ba tshwanetse go:<br />

• tse dikgolo tsa mmele jaaka diatla le maoto<br />

• go dira ditiro tsa letsatsi le letsatsi ka non<strong>of</strong>o le tlhokomelo<br />

• go tshegetsa mmele mo seemong se se siameng ka kemonokeng e nnye fa a<br />

tsaya karolo mo ditirong tse di farologanyeng le katiso ya tekanyo<br />

• tsamaiso ya kopano e e lolameng e e ba letlelelang go tsamaya kwa ntle ga<br />

pelaelo<br />

• go diragatsa ka matsetseleko ,tsamaiso e lekalekanang ya dikarolo tsotlhe<br />

tsa mmele<br />

• go tsaya karolo ka katlego mo dikgaisanong, metshameko le go bina<br />

• go laola tsamaiso le ntlha ya mmele le go dirisa matsogo, diatla le<br />

menwana<br />

• go laola tsamaiso ya dinao • laola tsamaiso ya mmele o dirisa maoto le dinao<br />

- Moribo • ipopela temosi ya moribo wa tebo go ya ka<br />

tsamaiso e e kopaneng ya mmele<br />

2. Popo ya ditshika • nna le taolo e e lolameng le kgolagano ya<br />

tse dinyennyane ditshika tse dinnyenyane tsa mmele jaaka<br />

- Taolo ya ditshika<br />

tse dinyennyane<br />

menwana, loleme, matlho<br />

• amanya ditiragalo tsa tlhabololo ya mmele mo tsibogong ya kutlo jaaka<br />

dipina le go phanya diatla jalo-jalo<br />

• go tshwara le go tshameka ka dilo tse dinnye le go laola didirisiwa tse di<br />

kwalang<br />

• go laola tsamaiso ya matlho le loleme<br />

• go nna le taolo e e siameng ya go simolola le go khutlhisa tiragalo<br />

• kamaganyo ya ditshika tsa boboko go tsibogela tsa kutlo, dikao mmino, go<br />

phanya mabogo, jalo le jalo<br />

22<br />

22


3.Kitso ya mmele<br />

- Mmele<br />

- Tlhaloganyo ya<br />

mmele<br />

• go nna le kitso ya mmele go akaretsa kitso<br />

ya mmele mo teng le botsalano jwa ona mo<br />

dilong<br />

• itse dikarolo tsa mmele, maina a ona, tiro<br />

ya karolo nngwe le nngwe le tiro ya mmele<br />

yotlhe<br />

- Phekeetsi/ taolo • ipopela kakanyetso ya go dirisa<br />

letsogo,leoto le leitlho lengwe kgotsa<br />

- Mohama le Ntlha<br />

le go tlola bogare<br />

jwa mola<br />

karolo nngwe ya mmele<br />

• ipopela kitso ya moteng ya karolo ya<br />

kolopo le molema le legare la mmele<br />

• go itemogela ntlha ya lentle la lefatshe ka<br />

bophara le kamano le bone<br />

4.Go repa/iketla • go itemogela gore mmele o ntse jang fa o<br />

lapile le gore o ntse jang fa o repile<br />

Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />

• go laola mmele gore ba kgone go ka tsamaya o gololesegile ba fapogela<br />

dikgoreletsi<br />

• go supa ka tsamaiso ya mmele kamano ya mmele le lefaufau.<br />

• bitsa maina a dikarolo tsa mmele le tiro ya tsona<br />

• kaya gore dikarolo di kopane le tse dingwe kae<br />

• tsamaisa karolo nngwe e e rileng ya mmele ka seoposengwe/thelelo<br />

(tsamaiso e e siameng ya tirisano mmogo) le e seng ka thelelo<br />

• go laola ditiragalo ka letsogo,leoto le leitlho je le tlhophilweng<br />

• bitsa dikarolo tsa bone tsa kolopo le molema tsa dikarolo tsa mmele le tsa<br />

ba bangwe<br />

• fapaanya tsela e e fa gare e e tsepameng ya mmele<br />

• kaya ntlha ya tsamao kgotsa ya dilo tse di emeng mo lefelong le le lengwe<br />

le kamano ya botsona<br />

• bitsa dikarolo tsa bone tsa kolopo le molema tsa dikarolo tsa mmele le tsa<br />

ba bangwe<br />

• fapaanya tsela e e fa gare e e tsepameng ya mmele<br />

• kaya ntlha ya tsamao kgotsa ya dilo tse di<br />

23<br />

23


14. Tlalaletso ya tshedimosetso<br />

Ofisi ya kgaolo e tshwanetse go tlhotlhomisa pele gore a go na le phaposiborutelo e e siameng, e<br />

e nang le gotlhe mo go tlhokagalang,<br />

pele ga ikwadiso ya baithuti ba sekolo sa Pudulogo .Go latela lenaneo la didirisiwa le ditlamelo<br />

tse di tlhokegang go ka tsenya lenaneotema mo tirisong ka botlalo.<br />

Tlhaloso ya dilo Tse di tlhokegang Tlhaloso ya dilo Tse di tlhokegang<br />

Khabote/ lekase le le<br />

1 Dimati no.2 tsa<br />

13<br />

kopelwang la morutabana<br />

baithuti<br />

Kgotsa<br />

Tafole e e sediko<br />

5<br />

Tafole ya morutabana 1 Ditilo no.2 tsa baithuti 25<br />

Setilo sa morutabana 1 Ditafole tse di supang<br />

tiro ya baithuti<br />

4<br />

Setlhapelo sa mabogo le<br />

1 Dikere tse di sediko Se le sengwe go<br />

metsi a tshamekang<br />

moithuti<br />

Tafole ya mmu 1 Dikwalo tsa dikgang Tse di farologaneng<br />

Malepa A a farologaneng Metshameko E e farologaneng<br />

Abacus le selekanyo 1 Selekanyo sa<br />

mosipuri<br />

1<br />

Kobotlo ya dibuka 1 Phate kgotsa sealo 1<br />

Dilo tsa tshameko jaaka Tse di farologaneng Bopa dilo tse di Tse di farologaneng<br />

mpopi<br />

farologaneng ka<br />

, dikoloi,kgwele,dikgole tse<br />

dikgong le dipolasitiki<br />

di<br />

ka selekanyo(saese)<br />

tlolwang,ditshedi,dilwana<br />

tse di tlhatlhayang<br />

tee(mogodungwana)<br />

se se farologaneng.<br />

Fa phate kgotsa sealo se seo , sedirisiwa sengwe sa itshireletso (jaaka dibokoso) se tshwanetse sa<br />

dirisiwa.<br />

Tlhaloso ya dilo<br />

Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />

24<br />

Tse di tlhokegang Tlhaloso ya dilo Tse di tlhokegang<br />

Dibuka tsa baithuti Lo le 1 go moithuti Potloloto e kima fa e Tse tharo go<br />

seo dirisa HB moithuti<br />

Dikwalo tsa ikatiso ,tse di Tse 3 go moithuti Didirisiwa tse di<br />

se nang ditsela<br />

tlhokegang tsa<br />

morutabana jaaka pene<br />

,difaele jalojalo<br />

Bonota(poresitiki) E le 1 mo Diphuosetara A1 Tse di 15 mo<br />

phaposing nngwe<br />

le nngwe<br />

phaposing<br />

Kheraeyone Kgetsana e le 1 go Dipotloloto tse di Kgetsana e le 1 go<br />

moithuti<br />

mebala<br />

moithuti


Tlhaloso ya dilo<br />

Bupi jwa pente (khibidu,<br />

Botala jwa loapi,jwa lee,<br />

jwa bojang,phepole,mmala<br />

wa<br />

lamune,bontsho,botshweu<br />

Boraga jo bo bopangmebala<br />

e e farologaneng<br />

Sephumodi sa<br />

letlhapakwalelo<br />

Pre-Primary Syllabus, Setswana Version NIED 2009<br />

25<br />

Tse di tlhokegang Tlhaloso ya dilo Tse di tlhokegang<br />

E le 1 ka mmala Disutlho kgotsa<br />

diborosolo tsa go penta<br />

(12mm le 19mm)<br />

Dibokoso tse 10<br />

phaposi nngwe le<br />

nngwe<br />

Tse 2 mo<br />

phaposing<br />

Ditlamelo tsa lebala la motshameko.<br />

Dikwadi sa<br />

letlapakwalelo tse di<br />

tshweu le tse di mebala<br />

Dikheraeyone tsa<br />

letlapakwalelo(tse<br />

ditshweu le tsa mebala)<br />

Tse 10 go nngwe le<br />

nngwe<br />

Tse 10 mo<br />

phaposing nngwe<br />

le nngwe<br />

E le nngwe mo<br />

phaposing nngwe<br />

le nngwe<br />

Baithuti ba tshwanetse go nna le tshono ya go pagama mankhuelele, go gagaba le selekanyo kwa<br />

lebaleng. Dirisa dithaere tse dikgologolo tsa dikoloi go dira ditlamelo fa go se na madi a go di<br />

reka. Dikakanyo ka tse, di mo lokwalong lwa motswedi wa morutabana.


The National Institute for Educational Development<br />

P/Bag 2034<br />

Okahandja<br />

NAMIBIA<br />

Telephone: +64 62 509000<br />

Facsimile: + 64 62 509073<br />

E-mail: info@nied.edu.na<br />

Website: http://www.nied.edu.na<br />

© NIED 2009

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!