DPN II - Univerza v Ljubljani

Univerza v Ljubljani - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo 

ODDELEK ZA TEHNIŠKO VARNOST 

Delovne priprave in naprave II 

doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. 

pisarna: FS - 414 

telefon: 01/4771-414 

govorilne ure: boris.jerman@fs.uni-lj.si 

03 Žerjavi 1 

Viri 

• Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih 

gradbiščih 

• Pravilnik o varnosti dvigal (Ur.l. RS, št. 83/2007) 

• B. Jerman, Predavanja VDPN; 

• A. Drobnič - G.A.D., Andrej DROBNIČ s.p.; Dušan BAN - TOLOS d.o.o. ; Stolpni 

žerjavi v gradbeništvu, Presentacija, Zajeto v januarju 2012 na: http://www.zbornicavzd.si/media/7%20STOLPNI%20ZERJAVI%20DROBNIC.pdf 

• A. Stopajnik, K. Španbauer, T. Brajer, M. Bergant, J. Kadunc, Š. Špacepan, J. 

Šušteršič, B. Klanjčar, Seminar: VARNOST PRI UPORABI OPREME ZA 

DVIGANJE, Ljubljana, 2010; 

• Nepodpisani avtorji (8. skupina), Seminar: VARNOST PRI UPORABI OPREME 

ZA DVIGANJE, Ljubljana, 2010; 

• A. FERLIN, Seminar: Gradbeno dvigalo – ŽERJAV, Ljubljana 2008; 

• Gregor Kisel, DINAMIČNA ANALIZA STOLPNEGA GRADBENEGA ŽERJAVA 

Z VRTLJIVO NADGRADNJO, Ljubljana 2003; 

03 Žerjavi 2 

3.2.2012 

1

NEVARNOSTI ZARADI DVIGANJA 

BREMENA Z OPREMO ZA DVIGANJE 

• Potencialna energija dvignjenega bremena 

• Ravnanje z bremeni 

• Nevarnosti zaradi pomanjkanja stabilnosti (stroj, 

breme) 

• Vodilne tračnice in tiri 

• Mehanska trdnost 

• Jermenice, bobni, verige ali vrvi 

• Ločena pomožna dvigalna oprema 

• Električne nevarnosti 

• Nevarnosti zaradi vožnje 

• Ostale nevarnosti 

03 Žerjavi 3 

Oprema za dviganje/Dvižna oprema 

Dvižna oprema je oprema, ki služi za dviganje ali kot pomoč pri 

dviganju bremena. 

Dvižna oprema se uporablja za transport bremena v vertikalni 

smeri ter v horizontalni ravnini (dviganje - premagovanje 

višinskih razlik med dvema nivojema ter premik - sprememba 

položaja v horizontalni ravnini). 

Dvižna oprema se deli na: 

• strojno dvižno opremo (stroji, naprave ali orodja), ki 

zagotavlja energijo za dvig; 

• pomožno opremo za pritrditev bremena na dvižni stroj. 

03 Žerjavi 4 

3.2.2012 

2

Delitve strojne opreme za dviganje (1/2) 

Strojna oprema za dviganje zajema zelo veliko množico različnih 

skupin strojev, zaradi česar obstaja več različnih delitev. 

Glede na smer transporta se strojno dvižno opremo deli na: 

a) dvigala – opravljajo le gibanje v vertikalni smeri: dvig; 

b) žerjave – opravljajo dvig in gibanje v horizontalni ravnini: 

premik. 

Glede na vrsto bremena se strojno dvižno opremo deli na stroje: 

a) za transport tovora (npr. tovorna dvigala); 

b) za transport tovora in oseb (npr. tovorna dvigala s spremstvom); 

c) za transport oseb (npr. osebna dvigala). 

03 Žerjavi 5 

Delitve strojne opreme za dviganje (2/2) 

Glede na mobilnost se strojno dvižno opremo deli na: 

a) opremo, ki se trajno vgradi v stavbo; 

b) samostoječo opremo za dviganje; 

c) mobilno opremo za dviganje. 

03 Žerjavi 6 

3.2.2012 

3

Pravilnik o varnosti dvigal (1/4) 

(DVIGALA ZA TRAJNO VGRADNJO V STAVBE) 

Pravilnik o varnosti dvigal (Ur.l. RS, št. 97/2003; 83/2007; po 

direktivi 95/16/ES): 

a) določa zahteve, ki jih morajo izpolnjevati določena dvigala in 

varnostne komponente dvigal, ki se trajno vgradijo v stavbe in 

konstrukcije ter se v njih stalno uporabljajo; 

b) določa ukrepe za izboljšanje varnosti dvigal, ki so bila dana v 

uporabo pred 1. majem 2004; 

c) ne velja za: 

03 Žerjavi 7 



c) ne velja za: 

1. dvižne naprave, katerih hitrost ne presega 0,15 m/s, 

2. gradbiščna dvigala, 

3. žičnice, vključno z vzpenjačami, 

4. posebna dvigala za vojaške ali policijske namene, 

5. dvižne naprave, iz katerih je mogoče opravljati delo, 

6. rudarske dvižne naprave, 

7. dvižne naprave, za izvajalce med umetniškimi predstavami, 

8. dvižne naprave, vgrajene v prevozna sredstva, 

9. dvižne naprave, povezane s stroji in namenjene izključno 

dostopu do delovnega mesta in vzdrževalnih točk na strojih, 

10. zobate železnice, 

11. tekoče stopnice in mehanske steze. 

03 Žerjavi 8 

3.2.2012 

4



Pravilnik prav tako ne velja za: 

1. žerjave, 

2. dvigala, ki se ne vgrajujejo v stavbe za stalno. 

03 Žerjavi 9 



Osebna dvigala 

brez strojnice ter s 

strojnico 

03 Žerjavi 10 

3.2.2012 

5

Strojna dvižna oprema za transport oseb 

(KI NE SPADA POD PRAVILNIK O VARNOSTI DVIGAL) 

1. žičnice, vključno z vzpenjačami, 

2. posebna dvigala za vojaške ali policijske namene, 

3. dvižne naprave, iz katerih je mogoče opravljati delo, 

4. rudarske dvižne naprave, 

5. dvižne naprave, za izvajalce med umetniškimi predstavami, 

6. dvižne naprave, vgrajene v prevozna sredstva, 

7. dvižne naprave, povezane s stroji in namenjene izključno 

dostopu do delovnega mesta in vzdrževalnih točk na strojih, 

8. zobate železnice, 

9. tekoče stopnice in mehanske steze, 

10. itd. 


Strojna dvižna oprema za tovor 

(KI NE SPADA POD PRAVILNIK O VARNOSTI DVIGAL) 

a) gradbeni žerjavi; 

b) gradbena dvigala; 

c) industrijski žerjavi, 

d) mobilni žerjavi (cestni, tirnični, plavajoči in celo zračni); 

e) dvigala za dvigovanje avtomobilov; 

f) druge vrste dvigal in žerjavov; 

g) žičnice; 

h) vzpenjače; 

i) rudarske dvižne naprave, 

j) dvižne naprave, vgrajene v prevozna sredstva, , 

k) zobate železnice, 

l) tekoče stopnice in mehanske steze, 

m) itd. 


3.2.2012 

6

MOBILNI ŽERJAVI 


Industrijski in gradbeni žerjavi 

a) mostni žerjavi, 

b) konzolni žerjavi, 

c) stebrni žerjavi (konzolni), 

d) stenski žerjavi (konzolni), 

e) stropni žerjavi (konzolni), 

f) obstenski vrtljivi žerjavi, 

g) portalni žerjavi, 

h) stolpni vrtljivi žerjavi, 

i) kabelski žerjavi, 

j) igličasti žerjavi, 

k) itd. 


3.2.2012 

7

MOSTNI ŽERJAV 

a) sestoji iz žerjavnega mostu in 

mačka. 

b) razpon mostu do 50 m, 

nosilnost žerjava do 500 t; 

c) most se giblje po tirnicah 

vzdolž industrijske hale, 

maček na mostu pa v prečni 

smeri. S kombinacijo obeh 

gibanj se lahko breme 

prestavi na poljubno mesto. 

d) uporablja se jih v 

industrijskih obratih, v 

notranjih skladiščih itd. 


• Nosilnost do 12,5 t 

• Razpon do 36 m 

• Optimalna prilagoditev z 

različnimi možnostmi 

priključkov 

• Daljinsko radijsko krmiljene 

• Nosilnost 12 t 

• Razpon 24 m 

• Kabina za upravljavca – 

žerjavovodjo/žerjavista 


Enonosilčni mostni žerjav 


3.2.2012 

8

Dvonosilčni mostni žerjav 



• Razpon 36 m 

• Zelo primeren za dograjevanje 

z dodatno opremo. 

• Mogoče doseči velike hitrosti 

za vožnjo žerjava kot tudi 

mačka 



Maček dvonosilčnega mostnega žerjava 


• Hitrost dviga 16 m/min 

• Dva nosilca s tekalnimi kolesi 

• Pohodna izvedba za dostop 

vzdrževalca (Opcija) 

• 8-vrvno obešanje 

• Kavelj z obvezno varnostno 

zaponko. 


3.2.2012 

9

Viseči žerjav 


• Nosilnost 8 t. 

• Razpon 25 m. 

• Pritrditev žerjavne proge na 

strop hale. 

• Optimalen pri neugodni 

konfiguraciji hale. 

• Maček lahko zapelje skoraj 

čisto do konca nosilca zato je 

mogoče kar najbolje izkoristiti 

širino hale. 


KONZOLNI ŽERJAV 

Konzolna ročica žerjava je na eni strani gibljivo vpeta na dva 

profila – tirnici tako, da tvori vzdolž tirnice pomično konzolo. 

Primer: 

• Nosilnost 5 t. 

• Dolžina roke 10 m. 

• na lastni žerjavni progi v drugi 

ravnini npr. pod mostnim 

žerjavom. 

• Idealen kot lokalni žerjav za 

strego več strojem. 


3.2.2012 

10

STEBERNI ŽERJAV 

a) je sestavljen iz stebra in 

vrtljive ročice, po kateri se 

vozi maček z dvižnim 

vitlom; 

b) dolžina ročice je do 15 m, 

nosilnost žerjava je do 

10.000 kg; 

c) delovno polje: volumen z 

osnovno ploskvijo v obliki 

kolobarje, ki ga omejujeta 

krožnici s polmerom rmin in 

rmax in z višino enako dvižni 

višini kavlja; 

d) tipična uporaba za strego 

obdelovalnih strojev. 

Primer stebrnega žerjava 


STEBERNI ŽERJAV 

• Nosilnost 6.300 kg. 

• Ročica do 10 m. 

• Višina dviga 6 m. 

• Elektro obračanje (Opcija). 

• Elektro vožnja mačke (Opcija). 

• Električen dvig. 

• Vrvni ali verižni vitel. 

• Krmiljenje s tal preko visečega 

krmilnika ali daljinskega 

krmilnika. 


3.2.2012 

11

STENSKI KONZOLNI ŽERJAV 

Konzolna ročica žerjava je na eni strani vrtljivo vpeta na 

steno/strop. 

Primer: 

• Nosilnost do 5 t 

• Ročica 10 m 

• Možen visok položaj kavlja 

• Elektro obračanje (Opcija) 

• Elektro vožnja mačke (Opcija) 


VISEČI ŽERJAV 

ročica žerjava, po kateri vozi maček, visi s stropa. 

Primer: 

• Nosilnost do 2 t 

• Linearni transport 

• Možnost vožnje v krivine 

• Nizka izvedba 

• Velike razdalje med obešalnimi 

točkami 

• Električna vožnja (Opcija) 


3.2.2012 

12

OBSTENSKI VRTLJIVI ŽERJAV 

• uporaba na prostem 

(gradbišča), v skladiščih in 

remontnih delavnicah. 

• nosilnost do 1,5 t. 

• doseg žerjava je lok z 

določenim središčnim kotom. 

• ročno ali motorno dviganje 

bremena, 

• vrtenje žerjava običajno ročno. 

• Konstrukcija je palična ali 

tanko stenska. 

Kozičasti portalni žerjav 

• giblje se po dveh vzporednih 

tirnicah, ki sta na tleh, 

• sestavljeni iz portala in mačka, 

• ena noga portala toga, druga 

členkasto vpeta (razdalja med 

tirnicama) 

• nosilnost do 25 t (50 t in več), 

• uporaba, npr. za pretovarjanje 

materiala na železniških 

postajah, v pristaniščih, v 

industrijskih obratih (na 

prostem), v lesni industriji na 

skladiščnih prostorih itd. 


PORTALNI ŽERJAV 


3.2.2012 

13

PORTALNI 

ŽERJAV 


Primer pristaniškega portalnega 

žerjava 

• za pretovor razsutega tovora z ladje 

na pomol in obratno 

• nosilnost 20 t; 

• grabilec 10 t, koristni tovor 10 t; 

• višina žerjava 30 m; 

• teža žerjava 140 t. 

Portalni žerjav z dvema 

previsnima poljema 

Primera kontejnerskih 

portalnih žerjavov 



3.2.2012 

14

Vrtljivi portalni žerjav 


• sestavljen iz portala in vrtljive 

platforme z ročico. 

• na platformi je vitel za dviganje in 

spuščanje bremena ter mehanizem 

za vrtenje kabine. 

• breme se premešča z nagibanjem 

ročice, z vrtenjem pomola in 

premikanje žerjava po žerjavni 

progi. 

• konstrukcija portala in platforme je 

palična ali tankostenska. 

• delovno polje je tako kot pri 

vrtljivem stolpnem žerjavu; tudi 

kontrola stabilnosti je enaka. 



Primer vrtljivega portalnega žerjav 


3.2.2012 

15

KABELSKI (VRVNI) ŽERJAV 

• za prenos bremen, težkih od 

5 do 15 t, 

• razpon od 250 m do 500 m 

(tudi več, npr. v gozdarstvu 

za transport lesa z 

razponom do 1000 m). 

Razpon žerjava je omejen, 

ker se pri velikih razpetinah 

poveča obremenitev vrvi 

zaradi lastne teže in je zato 

koristna obremenitev 

manjša. 

• zanimivost: na podoben 

način transportirajo filmske 

kamere za snemanje 

zahtevnih prizorov. 

Igličasti žerjavi - igle (Derrick 

Cranes) so žerjavi, ki imajo ročico 

na spodnji strani členkasto vpeto, 

na zgornji strani pa podprto z 

vrvmi, ki so običajno 4. S pomočjo 

teh vrvi se kontrolira nagib in kot 

zasuka ročice. Preko vrha ročice je 

speljana še vrv za dviganje 

bremena, na kateri visi kljuka. Vse 

vrvi so lahko gnane ročno ali pa z 

motorji. Tipična uporaba je v 

pristaniščih in na ladjah. Nekatere 

„igle“ so nameščene na posebna 

plovila in se uporabljajo kot 

plavajoča dvigala. 


IGLIČASTI ŽERJAV 


3.2.2012 

16

STOLPNI VRTLJIVI ŽERJAV - 

GRADBENI ŽERJAV 

a) Vrtljivi stolpni žerjav se uporablja pretežno v 

gradbeništvu. 

b) Sestavni deli žerjava (glej slike). 

c) Breme se transportira z vrtenjem ročice na nadgradnji, 

premikanjem bremenskega vozička (mačka) po ročici 

in pri dolgih gradbiščih tudi s premikanjem žerjava po 

žerjavni progi. 

d) Pri velikih tovrstnih žerjavih se nadgradnja vrti pri 

vrhu stolpa, sam stolp pa miruje, pri manjših izvedbah 

pa se vrti steber skupaj z ročico. 

e) Nosilnost do 8 t. 




f) Delovno polje vrtljivega stolpnega žerjava je družina 

kolobarjev, katerih središča leže vzdolž srednjice 

žerjavne proge. 

g) Vrtljivi stolpni žerjav je izredno zahteven glede 

globalne stabilnosti (nevarnost prevrnitve). Ne zadošča 

le, da leži smernica rezultante vseh vertikalnih sil 

obremenjenega ali neobremenjenega žerjava znotraj 

štirikotnika tekalnih koles. Pri kontroli stabilnosti je 

potrebno upoštevati tudi vodoravne sile zaradi vetra, 

vztrajnosti itd. 

h) Standard za stolpne žerjave SIST EN 14439* v točki 

5.2.1 predpisuje za preračun nosilnih konstrukcij 

stolpnih žerjavov uporabo standarda FEM 1.001 ali 

standardov DIN 15018-1, DIN 15018-2 in DIN 15019- 

1. Dopušča tudi uporabo evropskega standarda SIST 

EN 13001**. 


* … SIST EN 14439:2006+A2:2009, Cranes - Safety - Tower cranes, Dvigala (žerjavi) - Varnost - Stolpna dvigala 

**… SIST EN 13001:2011, Crane safety - General design, Varnost dvigala (žerjava) - Konstrukcija, splošno 

3.2.2012 

17



Žerjav s protiutežjo na ročici protiuteži 






3.2.2012 

18




Več o teh žerjavih v nadaljevanju. 




Žerjav s protiutežjo na vrtljivi platformi 

• vrtljivi stolpni žerjav z nagibno 

ročico. 

• glavni sestavni deli so: 

1) stolp 

2) nagibna ročica 

3) ogrodje s tekalnimi kolesi 

4) boben za vrv za nagib ročice 

5) boben za dvižno vrv 

6) protiutež 

7) kabina upravljavca 

• breme se prestavlja z nagibanjem 

ročice, z vrtenjem stebra z ročico 

in s premikanjem žerjava po 

žerjavni progi. 


3.2.2012 

19



Postopek montaže samopostavljivega žerjava Potain Igo 30 in 

fotografija stoječega samopostavljivega žerjava Liebherr 26H 




Tabela 1: Osnovni podatki o žerjavu Potain Igo 

30 

PODATKI O ŽERJAVU Potain Igo 30 

Vrednos 

Oznaka t Enota Opis 

v H, max 60 m/min maksimalna dvižna hitrost 

t posp, d 4 s čas pospeševanja pri dvigu bremena 

čas pospeševanja pri spustu 

t posp, s 3 s 

vrt / 

bremena 

νmax 0,8 min maksimalna frekvenca rotacije ročice 

t posp, rot 5 s čas pospeševanja pri rotaciji ročice 

Tabela 2: Pospeški, ki jih med obratovanjem 

dosega žerjav Potain Igo 30 

v tr,max 60 m/min maksimalna hitrost potovanja mačka 

t posp, tr 3 s čas pospeševanja mačka 

m b,32 

m b,20 

m b,13 

m b,8 

m maček 

m kavelj 

m roc 

m st+zat 

m utezi 

m pod 

m st 

m vrt 

800 

1400 

2500 

3000 

90 

60 

2750 

3550 

22000 

2000 

2850 

2500 

kg 

kg 

kg 

kg 

kg 

kg 

kg 

kg 

kg 

kg 

kg 

kg 

nosilnost žerjava pri (20) do 32 m 

masa bremena pri (13) do 20 m POSPEŠKI 

masa bremena pri (8) do13 m 

masa bremena pri 1 do 8 m a dvig,max 0,25 

masa mačka 

masa kavlja 

masa ročice 

masa stebra in zatege 

masa (proti)uteži 

masa podnožja 

03 Žerjavi 

masa stebra



Podrobni volumski model žerjava 

Potain Igo 30 

Poenostavljen linijski model žerjava, 

namenjen osnovni numerični analizi 




Možosti transporta za žerjav Potain Igo 30 


3.2.2012 

21

Deli gradbenega 

žerjava 

• Nosilna kovinska konstrukcija 

(iz kovin ali zlitin-ustrezati 

veljavnim standardomatestirana) 

• Vrvi in verige (tehnični pogoji, 

ustrezati standardom, atest) 

• Škripec ali škripčevnik 

• Vitel (boben vitla) 

• Bremenski voziček (maček) 

• Protiutež 

• Kabina 

• Mehanizmi (pogonski za 

dviganje bremena, za 

premikanje žerjava in mačka) 

Protiuteži in balast 

So sestavni deli žerjavov, morajo biti 

na zanesljiv način pritrjeni na nosilno 

konstrukcijo dvigala in zavarovani, 

da ne morejo pasti. 

Kabina za upravljanje 

Mora biti tako konstruirana in na takem mestu, 

da ima žerjavovodja popoln pregled 

preko manipulacijskega prostor 

in lahko s svojega 

delovnega mesta 

spremlja gibanje 

prijemalne naprave. 

3.2.2012 

22

TABLA Z OSNOVNIMI PODATKI 

Vsak žerjav mora imeti na vidnem mestu nosilne konstrukcije 

pritrjeno ustrezno veliko tablo, ki mora vsebovati vsaj sledeče 

podatke: 

• oznaka tipa žerjava 

• ime in naslov proizvajalca , 

• leto izdelave, 

• identifikacijska številka (npr. serijska številka), 

• največje dopustno breme, 

• standard/obratovalni razred žerjava. 

Poleg tega mora biti tudi tabla z napisom: „Zadrževanje pod 

dvignjenim bremenom je prepovedano!“ 


TABLA Z OSNOVNIMI PODATKI 


3.2.2012 

23

Vrste žerjavov, ki se 

uporabljajo v gradbeništvu 


VRVI ZA DVIGANJE BREMENA 

Poznamo lanene in jeklene vrvi. Pri dvižnih strojih se uporabljajo 

le jeklene vrvi, lanene pa le v posebnih primerih. 

Jeklene vrvi so vite iz tankih jeklenih žic v pramene (stremena, 

snope), ti prameni pa so nato viti v jeklene vrvi - jeklenice. 

Jeklene vrvi imajo jedro, ki je običajno iz naravnih ali umetnih 

vlaken in je prepojeno z mastjo, ki se počasi izloča in maže žice, 

ki se pri vsakem prepogibu medsebojno premikajo. Jedro je 

lahko tudi jekleno: 

Jeklena vrv je v natezni smeri približno še enkrat bolj elastična od 

jeklene palice enakega zunanjega premera, njena upogibna 

deformabilnost pa je še mnogo večja. 


3.2.2012 

24

Vitje vrvi je lahko 

levo, desno ali 

križno. 

Pri slednjem so 

npr. prameni viti 

levo, vrv pa 

desno. 

Križno vita vrv je 

upogibno bolj 

toga od 

istosmerno vite, 

se pa pod 

obremenitvijo 

manj odvija. 


ŠEST-SNOPNA JEKLENA VRV - STANDARD - 6 x 7 + FC 

K1 = 0,332, W1 = 0,345 

Razpon premerov, ki so na voljo: 1,8-18 mm 


Področja uporabe: vrvi za po tirih premikajoče se naprave, smučarske vlečnice, vitle in kot 

montažne vrvi, signalne vrvi itd. 

ŠEST-SNOPNA JEKLENA VRV - STANDARD - 7 x 7 

K1 = 0,388, W1 = 0,384 

Razpon premerov, ki so na voljo: 1,8-16 mm 

Področja uporabe: vrvi za letalske konstrukcije, stroje za delo na cesti in kot napenjalne vrvi, 

nosilne vrvi itd. 

ŠEST-SNOPNA JEKLENA VRV - STANDARD - 6 x 19 + FC 

K1 = 0,307, W1 = 0,346 

Razpon premerov, ki so na voljo: 3-25 mm 

Področja uporabe: vrvi za nagnjene (nagibne) in rudarske žičnice, tovorna dvigala, vitle, vlečenje 

žičnic, vrvi za po tirih premikajoče se naprave, dvigala, žerjave, bagre, ladje itd. 

ŠEST-SNOPNA JEKLENA VRV - STANDARD - 6 x 19 + WSC/IWRC 

K1 = 0,362, W1 = 0,381 


Področja uporabe: vrvi za letalske konstrukcije, stroje za delo na cesti, vitle in kot napenjalne 

vrvi, nosilne vrvi itd. 

ŠEST-SNOPNA JEKLENA VRV - STANDARD - 6 x 37 +FC 

K1 = 0,295, W1 = 0,346 


Primeri uporabe: vrvi za zračne žičnice, dvigala, bagre, žerjave, ladje itd. 

ŠEST-SNOPNA JEKLENA VRV - STANDARD - 6 x 61 = 366 žic 

K1 = 0,295, W1 = 0,346 


Področja uporabe: železniški transport. 

Preseki jeklenih vrvi so 

označeni glede na število žic 

in število pramenov 

Vir: Toneli d.o.o., zajeto 29.01.2011 na: 

http://www.toneli.si/ ostali-program/ 

jeklene-vrvi/47-katalog-jeklenih-vrvi; 

Standardne vrvi 


50 

3.2.2012 

25

POMOŽNA OPREMA ZA DVIGOVANJE 

Pomožna oprema za pritrditev bremena na dvižni stroj 

je oprema, s katero se poveže na vrveh viseči kavelj žerjava z 

bremenom. Le redko je breme tako oblikovano, da pomožna oprema ni 

potrebna. Primeri take opreme so: 

• bremenske verige, 

• bremenski dvižni trakovi, 

• neskončne bremenske zanke, 

• vakuumska prijemala, 

• grabilci za razsuti tovor, 

• „sprederji“ za prijem kontejnerjev, 

• košare za transport oseb, 

• druga specialna prijemala, kot npr. vilice za bale pločevine, 

• itd. 



BREMENSKE VERIGE. 

• Izdelano po standardu EN 818 

• Dolga življenjska doba 

• Večja uporabnost s skrajševanjem in različno 

namenskimi kavlji 

• 1- 4 stremena 

• Identifikacijska ploščica: premer verige, št. 

stremen, kot dvigovanja, nosilnost, ident.št., 

proizvajalec. 

• Ob enako težkem bremenu je pri večjih 

kotih odklona verig od vertikale 

posamezna veriga bolj obremenjena, zato 

je največji kot dvigovanja omejen! 


3.2.2012 

26


BREMENSKI DVIŽNI TRAKOVI. 

• Izdelani v skladu z EN 1492. 

• Široka uporaba. 

• Lahki in odporni na večino kislin in lugov. 

• Občutljivi na ostre robove in visoko 

temperaturo nad 100°C. 

• Velika nosilnost in fleksibilnost pri nizkih 

temperaturah. 

• Temperaturno območje uporabe je 

- 40°C do +100°C. 



BREMENSKI DVIŽNI 

TAKOVI 

• So enostavni za rokovanje in 

uporabo. 

• Sestavljeni so iz neskončnih 

zank iz poliestra in spojnih 

elementov. 

• Ob enako težkem bremenu je 

pri večjih kotih odklona verig 

od vertikale posamezna 

veriga bolj obremenjena, zato 

je največji kot dvigovanja 

omejen. 


3.2.2012 

27


NOSILNOST BREMENSKIH DVIŽNIH TAKOV 



POSEBNI DVIŽNI 

TRAKOVI se uporabljajo tudi 

za dvigovanje tovora, ki se ga želi 

tovor obvarovati pred odrgninami 

in poškodbami. 

BREZKONČNI DVIŽNI 

TRAKOVI / NESKONČNE 

ZANKE se uporabljajo za 

dvigovanje tovora: 

– ko tovor nima predvidenih 

pritrditvenih točk; 

– ko se želi tovor obvarovati pred 

odrgninami in poškodbami. 


3.2.2012 

28


NOSILNOST BREZKONČNIH DVIŽNIH TRAKOV 



VAKUUMSKA PRIJEMALA 

– za bremena z relativno gladkimi 

površinami; 

– za čisto delovno okolje; 

– za nemagnetna bremena 

(drugače lahko tudi 

elektromagnetna prijemala); 

– obseg nosilnosti 150 kg do 

20.000 kg 

Delovanje: 

– Položi se na površino bremena. 

– Črpalka posesa zrak in ustvari 

vakuum. 

– Nosilnost na 1cm 2 prijemala: 

• 1kg v teoriji 

• 0,3kg v praksi. 


3.2.2012 

29


VAKUUMSKA PRIJEMALA 



PRIJEMALA ZA ZVITKE PLOČEVINE 

VILICE in ČELJUSTI 

za transport zvitkov 

pločevine z žerjavi 


3.2.2012 

30


MEHANSKE 

PRIJEMALNE 

ČELJUSTI 

DRUGA PRIJEMALA 

ELEKTROMAGNETNO 

PRIJEMALO 


ZAŠČITA POMOŽNE OPREME 

ZA DVIGOVANJE 

se uporablja povsod tam, 

kjer je potrebno: 

• zaščititi dvižno sredstvo 

pred ostrimi robovi ali 

• zaščititi tovor pred 

poškodbami. 


3.2.2012 

31

VRSTA ZAŠČITE 

POMOŽNE OPREME ZA DVIGOVANJE 

• ZAŠČITNA CEV – PVC - uporablja se za varovanje 

dvižnih trakov, neskončnih zank in povezanih trakov. 

• PREGIBNE ZAŠČITNE PLOŠČE - uporabljajo se 

tam, kjer je potrebno zaščititi dvižno sredstvo pred 

ostrimi robovi ali kjer je potrebno zaščititi tovor pred 

poškodbami. 

• ZAŠČITNI VOGALNIKI – uporabljajo se pri 

dvigovanju zelo težkega tovora z izredno ostrimi 

robovi kot so zavitki pločevine. 

• ZAŠČITNI ROKAV – dvižni trakovi, neskončne zanke 

se pred poškodbami pri dvigovanju tovora lahko 

zaščitijo z zaščitnimi rokavi. 


OZNAČEVANJE VRVI IN VERIG 

ZA DVIGANJE 

Vsak del verige ali vrvi, ki ni del dvižnega stroja, mora 

imeti oznako ali ploščico, ki vsebuje: 

• naziv in naslov izdelovalca ali njegovega 

pooblaščenega zastopnika s sedežem v EU; 

• opis in imenska nosilnost verige ali vrvi. 


3.2.2012 

32

DOKUMENTACIJA ŽERJAVOV 

Vsak žerjav mora imeti matično knjigo, ki mora vsebovati 

sledeče podatke: 

• osnovne podatke o žerjavu, 

• tehnične podatke o žerjavu, 

• značilnosti žerjava, 

• rezultate prvega preskušanja pri izdelovalcu. 

Matična knjiga je potrjena od izdelovalca oz. od pooblaščenca 

strokovnega zavoda. Kupcu se izroči skupaj z dvigalom. 

Ko ima isto podjetje na eni lokaciji veliko število žerjavov, se 

matična knjiga lahko nadomesti z matično evidenco. 



Vsak žerjav mora imeti kontrolno knjigo, namenjeno evidenci 

vzdrževanja. Vsebovati mora sledeče podatke: 

• osnovni podatki o žerjavu 

• podatki o lokaciji in njenih spremembah 

• podatki o odgovorni osebi, o vzdrževalcih, žerjavovodjah 

• evidenca o rednih in izrednih pregledih in ugotovitvah pregledov 

in preizkusov 

• evidenca o periodičnem preizkušanju žerjava (ki ga izvaja 

strokovni zavod) 

• evidenca o remontih in zamenjavi iztrošenih/poškodovanih delov 


3.2.2012 

33


DRUGA DOKUMENTACIJA: 

• NAVODILA ZA UPRAVLJANJE IN UPORABO, 

• navodila in tehnično dokumentacijo za vzdrževanje, 

• navodila za preglede, 

• navodila za morebitno montažo dvigal, 

• OBRATOVALNO DOVOLJENJE, 

• potrdilo in poročilo o pregledu in preizkusu, 

• navodila za signaliste in privezovalce bremen, 

• poročilo o meritvah električne omarice, 

• DRUGA NAVODILA IN OPOZORILA 

DOKUMENTACIJA ZA MONTAŽO 

1. PRED MONTAŽO: 

Projekt montaže določa: 

• Vrsto žerjava (znamka, tip, nosilnost, doseg) 

• Lokacijo na gradbišču (glede na tehnične karakteristike) 

• Tehnologijo montaže in demontaže (dostop avtodvigala, 

samopostavitev, …) 

• Vrste in način transporta (izredni prevozi) 

• Podzemni kataster (komunalni vodi: voda, plin, 

kanalizacija, podzemni električni vodi, telekomunikacijski 

kabli) 

• Prosto-zračni električni vodi. 


3.2.2012 

34


2. MED MONTAŽO: 

Zahteve iz navodil za montažo: 

1. Meritev nosilnosti tal (modul stisljivosti 75 - 85 MPa) 

2. Niveleta žerjavne proge (horizontala konstrukcije ±2 ‰) 

3. Meritev ozemljitvena upornost R ≥ 20 Ω 

4. Izklopni tok (varovanje pred previsoko napetostjo dotika) 

I izk= 0,03A (FID stikala) 

5. Meritev hitrosti vetra (meja vrednost 40 - 80 km/h) 

6. Poročilo monterja o montaži – vpis v kontrolni knjigi 

žerjava 



3. PO MONTAŽI - PRED OBRATOVANJEM: 

Javno veljavne listine: 

• Matična knjiga ž. (navedeni so tehnični podatki in preizkusi) 

• Izjava o skladnosti (CE certifikat) 

• Kontrolna knjiga ž. (vpisi o lokaciji, pregledih in preizkusih) 

• Zapisnik o pregledu - preizkusu ž. pred obratovanjem 

• Poročilo (obratovalno dovoljenje, velja za to gradbišče) 

• Navodila (za koordinirano sočasno delo več žerjavov) 

• Varnostni načrt (glej poglavju, o varnem delovanje ž.) 

• Soglasja (za delne omejitve prometa, soglasje elektra za 

daljnovode) 


3.2.2012 

35

Faze uporabe gradbenega žerjava 

• Montaža stolpnega gradbenega žerjava. 

• Preizkus žerjava in obratovalno dovoljenje. 

• Obratovanje. 

• Redni pregledi. 

• Vzdrževanje. 

• Demontaža. 

Odgovorne so strokovne osebe, ki jih določi 

delodajalec s splošnim aktom. 

VARNOST GRADBENIH ŽERJAVOV 

Osebe, odgovorne za varno obratovanje žerjava : 

• Projektant priprave dela (Projekt montaže žerjava). 

• Vodja montažne skupine (Navodila za montažo - transporti, 

avtodvigala). 

• Strokovni delavec VZD (Varnostni načrt - eliminira 

nevarnosti žerjava). 

• Pregled teh. brezhibnosti (Poročilo - obratovalno 

dovoljenje). 

• Koordinator VZD (Program ukrepov VZD - posebni pogoji 

obratovanja). 

• Vzdrževalci žerjava (Preventivni pregledi - po navodilih 

proizvajalca). 

• Žerjavist (Dnevni pregled - kontrola funkcijonal. delovanja) 

• Pooblaščenamorganizacija (Periodični pregled). 


3.2.2012 

36

VARNOST GRADBENIH ŽERJAVOV 

Dokumenti, potrebni pri montaži in obratovanju : 

• pokrivajo področja varnosti žerjava, ki niso do potankosti 

zajeta v Uredbi zagotavljanju VZD na začasnih in 

premičnih gradbiščih, Varnostnem načrtu in Programu 

ukrepov VZD - za varno obratovanje žerjava na gradbišču. 

Namen: 

• Varovanje okolice gradbišča v smislu vplivanja žerjava na 

okolico. 

• Zagotavljanje pogojev za varno montažo-postavitev 

stolpnih žerjavov. 

• Zagotavljanje pogojev za varno obratovanje stolpnih 

žerjavov. 


PREGLEDI ŽERJAVOV 

Glede na časovni termin poznamo sledeče preglede: 

dnevni, tedenski, mesečni, letni, generalni, izredni. 

Za vsako vrsto pregleda so določeni 

- način in obseg pregleda, 

- osebe, ki ga izvajajo: 

− Dnevni pregled opravlja praviloma vodja dvigala dnevno, 

pred začetkom dela, po potrebi pa tudi v premorih med 

delom. 

− Tedenski, mesečni, letni in generalni opravljajo strokovni 

delavci ekipe za vzdrževanje dvigal. Preglede zahtevnih 

dvigal opravljajo strokovne osebe, ki jih določi podjetje. 

3.2.2012 

37

PREGLEDI ŽERJAVOV 

Pri pregledu žerjavov, njegovih delov in opreme se pozornost posveti: 

- kovinsko konstrukcijo – varjene in vijačene spoje (redno) 

- vrvi (1x mesečno, po daljši prekinitvi) 

- prijemala - škripčevnik (temeljito 1x letno) 

- zavore (dnevno, pred vsakim ponovnim zagonom) 

- vodilne elemente, kavlje, varovala, kolesa, ležaji (dnevno) 

- olja, redno čiščenje 

- električne inštalacije 

- vsi mehanizmi 

- zaščitne in varnostne naprave 

- krmilne naprave 

- statična poskusna obremenitev – zanesljivost naprav 

- dinamična poskusna obremenitev – brezhibnost konstrukcije 

Termine določi delodajalec s pisnim dokumentom v skladu z 

navodili proizvajalca in s predpisi. 

PREGLEDI IN PREIZKUSI 

1. PREVENTIVNI PREGLEDI: 

Dnevni pregled: 

Žerjavist naj pred začetkom delovne izmene pregleda žerjav. 

Pregled mora biti dokumentiran. Pregledati mora: 

• vse delovne mehanizme – glede možnih motenj v delovanju; 

• vsa končna stikala – med delovanjem brez bremena; 

• napeljave, rezervoarje, ventile, črpalke in druge elemente 

hidravličnih in pnevmatskih tokokrogov – glede iztrošenosti, 

poškodb in puščanja; 

• bremenske kljuke – glede deformacij in razpok; 

• pomožna dvižna sredstva – vključno s končnimi 

povezovalnimi elementi – glede pretirane obrabe, vzvitja, 

skrivljeni ali raztegnjeni vezni deli, ki motijo delovanje. 

• vrvi in vrvne zanke – glede pretirane obrabe, raztrganih žic, 

raztegnjenosti, preloma in vzvoja vrvi in vrvnih zank oz. 

drugih končnih povezovalnih elementov. 76 

3.2.2012 

38



Mesečni pregled oz. na 250 ur obratovanja*: 

• Poslovnik gospodarske družbe o načinu izvajanja 

pregledov 

• Strokovno usposobljeni pregledniki – vzdrževalci 

električar, strojni ključavničar, monter žerjavov, žerjavist) 

• Vrsta in način pregleda v skladu z navodili proizvajalca 

• Menjava olja in drugih delov v skladu z ekološkimi predpisi 

• Zapisniki o funkcionalni tehnični brezhibnosti žerjava (z 

vpisom v kontrolno knjigo o menjavi vitalnih delov) 

* … (250 ur : 30 dni = 8,333 ur/dan) 




Letni pregled: 

• za zelo obremenjene žerjave tudi na 6 ali 3 mesece; 

• za žerjave, s katerimi se transportira ljudi redno mesečno*; 

* … glej: Uredba za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih 

gradbiščih (Ur. l. RS, št. 3/02), točka 3, 21. postavke, poglavja C, priloge IV. 


3.2.2012 

39


2. PREIZKUS OB POSTAVITVI ŽERJAVA: 

Velja izključno za navedeno gradbišče: 

• Preverja se usklajenost s pogoji varnega dela na gradbišču 

(prosto-zračni električni vodi, podzemni kataster, trdnost tal, 

vpliv žerjava na okolico in promet) 

• Kontrola mejnih stikal z obremenilnim preizkusom in simulacijo 

delovanja z dinamičnim preizkusom 

• Statični preizkus z 10 % preobremenitvijo konstrukcije v 

območju max. nosilnosti in max. dosega ročice 

• Pregled spremljajoče dokumentacije in meritev (trdnost talmodul 

kompresibilnosti, strelovodna upornost, izklopni tok, 

veljavnost gasilnega aparata in periodičnega pregleda) 



3. PERIODIČNI PREIZKUS ŽERJAVA: 

• Periodični preizkus se izvaja s preobremenitvijo z namenom 

preveriti trdnost konstrukcije in sestavnih sklopov 

• Za preizkus je potrebna atestirana-umerjena oprema s certifikatom 

(dinamometer, revitester-instrument za test električne varnosti 

mobilnih strojev) 

• Strokovno usposobljen kader s strokovnimi pooblastili 

• Dovoljenje za delo, izdano s strani Ministrstva za delo 

• Metodologija preizkušanja potrjena s strani inšpekcijskih služb 

• OVO za delo na višini 

• Zdravstvena sposobnost za delo na višini 

Preizkus se opravi po navodilih proizvajalca, običajno na 2 leti. 

(Po 43. členu Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne 

opreme (Ur. l. RS, št. 101/2004) najmanj na 3 leta oz. na 2 leti, če se 

transportira jedke snovi). #1 


3.2.2012 

40

PREPOVEDI ZA DELO Z ŽERJAVOM 

PREPOVEDI: 

• Transport bremen izven meja gradbišča 

• Transport ljudi - razen v primeru posebnega dovoljenja 

• Obremenjevanje žerjava preko meje nosilnosti / stabilnosti 

• Poševno dviganje bremen, nihanje z bremenom 

• Izvlačenje bremen iz zemlje, ledu, kupa materiala 

• Približevanje prosto-zračnim el. daljnovodom (odmik 3 m, 

5 m, 10 m, 15 m) 

• Transport bremen nad ljudmi - delavci 

• Odstranjevanje – premostitev mejnih stikal 

• Delo ob slabi vidljivosti (noč, megla, fizične ovire) brez 

signalista - R zveze. 

Odgovorna oseba je žerjavist! 


VARNOSTNA MEJNA STIKALA 

OMEJITVE DELOVANJA ŽERJAVA: 

Varnostna stikala ki se nastavijo ob pregledu: 

• Varovanje pred preobremenitvijo – bremensko stikalo 

• Varovanje stabilnosti pred prevrnitvijo - momentno sikalo 

• Varovanje dinamičnih sunkov - omejitev hitrosti dviganja 

• Varovanje vožnje mačka po ročici (na koncu/ob stolpu) 

• Varovanje vožnje žerjava po progi (končni omejevalniki) 

• Varovanje maksimalnega dviga škripca - kavlja 

• Varovanje prekomernega vrtenja žerjava 


3.2.2012 

41

VARNOSTNA MEJNA STIKALA 


DIAGRAM NOSILNOSTI IN STABILNOSTI 

OMEJITVE DELOVANJA ŽERJAVA: 

kg 

Momentno stikalo nadzira 

velikost prevrnitvenega 

momenta, ki je odvisen od mase 

bremena in ročice bremena. Pri 

majhnih ročicah bi zato 

momentno stikalo dopuščalo 

prevelike obremenitve glede na 

nosilnost konstrukcije. 

Bremensko varnostno stikalo: varuje pred porušitvijo 

Momentno varnostno stikalo: varuje pred prevrnitvijo 


3.2.2012 

42

NEPRAVILNOSTI 

Klasične nepravilnosti, ki povečujejo tveganje: 

– Žerjav in njegova oprema in deli niso ustrezno 

sestavljeni in pravilno nameščeni in uporabljeni. 

– Navodila za varno delo z žerjavom se ne upoštevajo . 

– Predpisani pregledi in preizkušanje žerjava in njegove 

opreme se ne izvajajo . 

– OVO in sredstev za osebno varnost se ne uporablja . 

– Osebe niso usposobljene za delo z žerjavom. 

DELAVCI 

• Vodja žerjava 

(žerjavovodja) vodi 

žerjav/dvigalo (predpisani 

zdravstveni in strokovni 

pogoji za vodenje dvigala). 

• Signalist je izurjen za 

dajanje znakov pri 

manipulaciji z bremenom. 

• Privezovalec bremena je 

vajen privezovanja, 

pritrjevanja oz. obešanja in 

uravnovešanja. Običajno je 

tudi signalist. 

• Ostali delavci 

Delavci, ki delajo pri dvižnih strojih, morajo pri delu uporabljati ustrezna OVO. 

3.2.2012 

43

Obvezna zaščitna oprema 

Žerjavist mora biti temperaturam primerno oblečen in mora imeti na 

voljo zaščitna očala proti bleščanju. Signalist in delavci pri bremenu 

morajo imeti zaščitno delovno obleko, čevlje s kapico, rokavice, čelado, 

odsevni telovnik, po potrebi topla oblačila in palerino. 

Na voljo morajo biti 

tudi sredstva za prvo 

pomoč ter za gašenje. 

Po potrebi: 

-glušniki; 

-maska proti 

škodljivim plinom; 

-vizir proti kapljicam 

taline, … 

Splošno 

• Vodenje žerjava: daljinsko/iz 

kabine 

• Radijska zveza in ročni signali 

za komunikacijo z žerjavistom 

3.2.2012 

44

DPN II - Univerza v Ljubljani

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?