Cvrček je skoram doktoreral - POU Zelina

58
Nit sem trieska nit sem iver, ni sejnijne, se kaj
muorem biti tekar je kratkevečne zimske ijne.
I čemu mi onda tuhice f paperju, rubenina zlata
tekar uoprana, čuni na razburene vode, Singerice
i cvikcange za mefke jastuke sejnajna.
Muorti bi zapraf štela ne šteti, znutra ostareti,
preskuočiti štiengu z čuovečcuom kak ščeranji obet
zarinuti glavu f krlietku gugutkinuoga gugutajna,
puđati veter i oblake, preskakati trčke i mlake.
Muorti bi zapraf štela... a huncutarije sekake.
Al zmuotani črn-bel naviek se spomele f strn.
A strn pika. Prazna slama i praznine duojadi.
Biserna kap kaj se f pavukuovu mrežu vlovila
na kraju ju je i prebila. Voda živlejna jedva me hmila.
I gde sem ondak bila i kaj sem bila. Iščem.
Vrieme mi črez perste curi. Imena još naviek ni.