Priloga za učitelje - april 2006 - National Geographic junior

DELOVNI LIST 

Nevsakdanje v vsakdanjem 

KAZALO 

Zeleno gorivo 2—5 

Odštekane žabe 6—9 

Igračarije 10—11 

Pirhi v barvah iz narave 12—14 

PRILOGA 

ZA UČITELJE 

Ste vedeli, da so na Kubi nedavno odkrili drobcene žabe, velike kot kovanec? In da so v Venezueli 

opazili žabe, ki sproščajo obupen smrad, kadar se počutijo ogrožene? Žabe, ki so se nam zdele tako 

vsakdanje, morda celo nevznemirljive, so se izkazale za zelo skrivnostne in neraziskane. 

Podobno je z marsikatero temo, ki smo se je lotili v aprilski številki Juniorja: verjetno so bile igrače 

vsem nam samoumevne sopotnice pri odraščanju, toda morda o njihovi zgodovini vemo malo ali nič. 

Vsi poznamo barvanje velikonočnih pirhov, a smo pozabili, da se v pisani paleti naravnih barvil skriva 

preprosta, izvorna moč narave. In navsezadnje, iz tako vsakdanjih stvari, kot so poljski pridelki in 

uporabljeno jedilno olje praženega krompirčka, danes že lahko izdelujejo biogorivo, ki je okolju veliko 

prijaznejše od fosilnih goriv. 

Želim vam, da bi z Juniorjem in s svojimi učenci odkrivali nevsakdanje v vsakdanjih stvareh in da se 

vaše raziskovanje ne bi nikoli končalo! Skupaj z ustvarjalci Priloge za učitelje upam, da vam bo ta pri 

tem v navdih in pomoč. 

S pomladanskimi pozdravi, 

Irena Cerar Drašler 

glavna urednica izdaj National Geographic Junior 

Prilogo, ki izhaja vsak mesec, boste lahko do konca tega šolskega leta prejemali brezplačno. 

In kako do svojega izvoda? Prilogo si lahko sami naložite s spletne strani www.junior.si 

(v rubriki Za učitelje). Če pa želite prejemati naš tiskani izvod, pokličite brezplačno telefonsko 

številko 080 1990 ali izpolnite naročilnico, ki jo najdete na zadnji strani Priloge oziroma na 

spletni strani. 

Revija za mlade raziskovalce in pustolovce 

www.junior.si 

www.nationalgeographic.com/ngkids 

e-poπta: junior@rokus.com 

Revijo izdaja in zalaga Zaloæba Rokus d.o.o., 

po licenci ameriπke revije 

National Geographic Kids. 

Za Zaloæbo Rokus: Rok Kvaternik, direktor 

e-poπta: rokus@rokus.com 

Glavna urednica izdaj NG Junior: 

Irena Cerar Draπler, irenacd@rokus.com 

PomoËnica glavne urednice izdaj NG Junior: 

Carmen LaπiË, carmen@rokus.com 

Tajnica uredniπtva NG Junior: 

Maja OmladiË, maja@rokus.com 

Glavni urednik Zaloæbe Rokus: 

Vasja Koæuh, vasja@rokus.com 

Direktor produkcije: 

Klemen Fedran, klemen@rokus.com 

Oblikovalska realizacija: Danilo Frleæ 

Lektoriranje: Darka Tepina Podgoršek 

Korektura: Beata Ksenija Krivec 

NGJ Priloga za uËitelje 

Sestavljalke: 

Marjanca Agreæ 

Slavka Crljen 

Anita MirjaniË 

Strokovni pregled: 

Dr. Maja znanje Umek (druæboslovje) 

nas dela 

Dr. Darja velikeDimec 

Skribe (naravoslovje) 

let Mag. Jelka Razpotnik (zgodovina) 

znanje 

nas dela 

velike 

let 

Zaloæba Rokus d.o.o. 

Stegne 9b, 1000 Ljubljana 

Telefon: 01/513 46 00 

BrezplaËni telefon: 080 1990 

Telefaks: 01/513 46 99 

www.rokus.com 

Naklada: 2500 izvodov 

Copyright 2006 National Geographic Society, 

za Slovenijo Zaloæba Rokus. Vse pravice 

pridræane! 

NATIONAL GEOGRAPHIC in rumeni okvir sta 

varovani blagovni znamki .

gorıvo • ZELEN 

5. razred 

Naravoslovje Snovi v naravi 

(Zrak je zmes plinov, čist in onesnažen zrak) 

Učni cilji: 

■ Učenci ugotovijo, da je zrak onesnažen tudi s plini, ne le 

s trdimi delci. 

■ Opredelijo posledice prevelike količine ogljikovega dioksida. 

■ Spoznajo enega od načinov varovanja okolja. 

■ Razvijejo odgovoren odnos do okolja. 

6. razred 

Naravoslovje Tokovi in energija (Goriva) 

Učni cilji: 

■ Učenci opredelijo posledice uporabe različnih goriv. 

■ Opredelijo razliko med fosilnim in ekološkim gorivom. 

■ Znajo brati podatke in jih interpretirati. 

■ Razvijejo odgovoren odnos do okolja. 

Medpredmetne povezave: 

5. razred 

■ Družba 

■ Slovenščina 

6. razred 

■ Gospodinjstvo 

■ Geografija 

■ Likovna vzgoja 

Povzetek članka: 

■ Zaloga fosilnih goriv ni večna, plini, ki nastajajo pri njihovi 

uporabi, pa onesnažujejo okolje. 

■ Biogoriv ali zeleno gorivo pridobivajo iz poljščin. 

■ Bioetanol se uporablja namesto bencina. V Sloveniji ga bo 

čez približno dve leti iz pšenice in koruze začela pridobivati 

tovarna sladkorja v Ormožu. 

■ Biodizel se uporablja namesto dizla. Pridobivajo ga iz oljčnic, 

žitaric ali z reciklažo odpadnih jedilnih olj. 

■ To gorivo je okolju prijazno. Ne vsebuje žvepla in drugih 

kovin. Ogljikovega dioksida pa je toliko, da ga rastline lahko 

uporabijo za tvorbo hrane pri fotosintezi. 

■ Transport zelenih goriv je preprost in varen za okolje. 

V zemlji in vodi se zelo hitro razgradijo. 

Uvodna motivacija: 

5. razred 

■ Učitelj pokaže velike fotografije s prizori, ki kažejo 

onesnaženo okolje (mesto z gostim prometom, tovarniške 

dimnike z dimom, posušeno drevje …). 

Učence vzpodbudi k razmišljanju o prikazanih prizorih. 

■ Učenci pripovedujejo svoje misli o zraku in onesnaženosti 

okolja. 

6. razred 

■ Učitelj pripravi vzorce poljščin (pšenica, koruza, sončnično 

zrnje …) in goriv (premog, drva, kurilno olje …). Pokaže jih 

učencem in jih vzpodbudi k razmišljanju in pripovedovanju 

o njih, na primer: Kako prikazane poljščine in goriva 

koristijo človeku? Kaj nastane po njihovi uporabi? 

Učenci si ogledajo zbirko. Pripovedujejo o uporabi razstavljenih 

snovi (energija, toplota) in naštevajo njim že znane 

podatke. 

Aktivnosti učitelja in učencev: 

5. razred 

■ SODELOVALNO UČENJE IN METODA SLIKOVNO-GRAFIČNIH 

IZDELKOV 

Učitelj razporedi učence v dvojice in poda navodila za delo. 

Naroči jim, naj naštejejo posledice onesnaženja in predlagajo 

ukrepe za izboljšanje stanja. 

Učenci se v dvojicah pogovorijo in izdelajo miselni vzorec. 

Nato v literaturi iščejo podatke o tem, zakaj je prevelika 

količina ogljikovega dioksida v zraku škodljiva. Z novimi 

podatki dopolnijo miselni vzorec (morda z drugo barvo). 

Nekatere dvojice poročajo o svojih ugotovitvah. 

■ METODA DELA Z BESEDILOM 

Učitelj pove, da bodo iz članka izvedeli še za novost, ki bo 

pripomogla k čistejšemu zraku. 

Učenci berejo članek in si izpisujejo ključne besede. 

■ METODA RAZGOVORA 

Učitelj vodi pogovor o prebranem. 

Učenci pripovedujejo o prebranem in izražajo svoje misli. 

■ METODA PISNIH IZDELKOV 

Učitelj poda navodila za reševanje nalog na delovnem listu. 

čenci samostojno rešujejo naloge. Rešitve med seboj 

primerjajo.

6. razred 

■ SODELOVALNO UČENJE Z METODO SLIKOVNO-GRAFIČNIH 

IZDELKOV 

Učitelj vodi učence pri razporeditvi v skupine in jim poda 

navodilo za delo (lahko v pisni obliki). 

Učenci se razdelijo v skupine. Seznanijo se z navodili za delo 

(glej dejavnosti skupin). 

V poučni literaturi in na spletu iščejo podatke o lastnostih 

snovi ter o tem, kaj nastane po uporabi teh snovi. Podatke 

prikažejo s tabelo in histogramom. 

Prva skupina išče in obdeluje podatke o energijski vrednosti 

predstavljenih živil. 

Druga skupina išče in obdeluje podatke o kurilni vrednosti 

goriv. 

Tretja skupina išče in obdeluje podatke o snoveh, ki jih uporabljajo 

prometna sredstva. 

Četrta skupina išče in obdeluje podatke o snoveh, ki najbolj 

onesnažujejo okolje. 

■ METODA POROČANJA 

Učitelj vodi poročanje skupin. 

Skupine predstavijo ugotovitve sošolcem. 

■ METODA KRITIČNEGA RAZMIŠLJANJA 

Učitelj vzpodbudi učence k razmišljanju in pripovedovanju 

o skupnih točkah zbranih podatkov, na primer: Kako lahko 

zbrane podatke med seboj povežemo? 


Učitelj pove, da bodo znanje o uporabi predstavljenih snovi 

dopolnili s podatki iz članka. Učenci samostojno berejo besedilo. 


Učitelj vodi pogovor o besedilu in primerjanje med že znanimi 

in novimi podatki. 

Učenci primerjajo prej zbrane in nove podatke in jih komentirajo. 

■ METODA PISNIH (IN LIKOVNIH) IZDELKOV 

Učitelj poda navodila za reševanje nalog na delovnem listu. 

Učenci samostojno rešujejo naloge. V dvojicah primerjajo 

rešitve. 

Literatura: 

Costa - Pau, Rosa (1995): Ekologija. Šolska enciklopedija. 

Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. 

Asimov, Isaac (1996): Kaj se dogaja z ozonskim plaščem? Zakaj 

je zrak umazan? 

Kajfež Bogataj, Lučka ( 005): Kjotski sporazum začenja ogljikovo 

dobo. V: Revija Gea, februar. 

Spletne strani: 

www.eionet.arso.gov.si 

www.bf.uni-lj.si/gozdarstvo/oddelek/katedre/gte/katedra/ 

predmeti/pridobivanje/biod.pdf 

www.gimvic.org/projekti/timko/ 00 / a/Energija_goriva/ 

bioetanol.html

DELOVNI LIST Zeleno gorivo 

5. razred 

Znova preberi članek Zeleno gorivo (revija NG Junior, stran 11). Nato reši naloge. 

l Smiselno premeči črke in dobil/-a boš izraze o okolju. 

ZELEGONOVORI 

SKILJOPRIKIPDEL 

SOLINAVAFORIG 

KILJOVKODISGODI 

DELKISPOLJIPRIK 

l Uporabi znanje in domišljijo ter s kolačnikoma prikaži: 

a) sestavo zraka na področju z zelo gostim prometom; 

b) sestavo zraka na področju, kjer uporabljajo biogoriva. 

l Zamisli si pogovor med bukvijo in avtom na zeleno gorivo. Zapiši ga. 

(Pomagaj si z besedami, ki si jih izpisal/-a med branjem.)

DELOVNI LIST 

6. razred 

Zeleno gorivo 

Znova preberi članek Zeleno gorivo (revija NG Junior, stran 11). Nato reši naloge. 

l Premisli in ustrezno poveži besedne zveze. 

onesnaženje ❍ ❍ bencin 

fosilno gorivo ❍ ❍ nerazgradljivost 

bioetanol ❍ ❍ zeleno gorivo 

fotosinteza ❍ ❍ biodizel 

jedilno olje ❍ ❍ ogljikov dioksid 

l Zakaj bo tovarna sladkorja v Ormožu pridelovala bioetanol iz pšenice in koruze? Zapiši svoje misli. 

l Reši rebus. 

Kdo proučuje onesnaženost okolja? 

O = E K = G 

l Nariši (ali opiši) svoj avto prihodnosti, ki bo deloval na zeleno gorivo. 

5

6 

> 

ODSTEKANE 

ODSTEKANE 

> ZABE 

5. razred 

Naravoslovje Življenje v vodi in na kopnem 

Učni cilji: 

■ Učenci opredelijo in razumejo razlike med življenjskimi 

razmerami v vodi in na kopnem. 

■ Spoznajo vpliv človeka na živa bitja v vodi in ob njej. 

■ Opredelijo posledice onesnaženja okolja. 

■ Opredelijo načine varovanja živih bitij iz izbranega okolja. 


■ Družba 




■ Poznamo veliko vrst žab, znanstveniki pa odkrivajo še nove. 

Mnogo vrst žab je ogroženih. Nekatere so že izumrle, nekatere 

pa so videti nenavadne. 

■ Žabe živijo v vseh okoljih na našem planetu, razen na Antarktiki. 

Večina ima najraje vlažna območja, saj jih potrebujejo 

za razmnoževanje. Ker človek močvirna tla izsušuje 

za svoje potrebe, žabe izgubljajo svoje življenjsko okolje. 

■ Strokovnjaki pravijo, da na dvoživke preži več plenilcev kot 

včasih. Človek je naselil preveliko število rib, ki se hranijo 

z žabjim mrestom. 

■ Dvoživkam škodujejo tudi kemikalije. Te snovi onesnažujejo 

vodo in pronicajo skozi kožo žab in v njihovem telesu povzročijo 

razne težave. 

■ Mnoge žabe mutirajo — se spremenijo. Čedalje več žab ima 

popačena telesa. 

■ Spremembe povzročajo onesnaženje, bolezni in celo 

ultravijolična svetloba. Premočna sončna svetloba škoduje 

človekovi koži, poškoduje pa tudi žabja jajčeca. 

■ Mutacije lahko povzročijo tudi zajedavci, ki bolezen razširjajo 

v jezera in bajerje. Zbolijo lahko tudi druge dvoživke. 

■ Kar vpliva na žabe, lahko vpliva tudi na druge vrste živali in 

ljudi. S skrbnim ravnanjem v okolju bomo pomagali živalim 

in sebi. 


■ Učitelj razdeli liste s spisom Frana Erjavca Žaba (lahko brez 

naslova). 

Učenci spis preberejo in povedo, katero žival je opisal pisatelj. 

■ Učitelj napove, da bodo o opisani živali izvedeli še več. 



Učitelj razdeli liste s fotografijo (ali risbo) mlake, močvirja, 

barja, mrtvega rokava ob reki … Poda navodilo za delo. 

Učenci napišejo čim več imen živih bitij, ki živijo v takem 

okolju. Nekateri učenci preberejo svoje sezname. 


Učitelj vodi razgovor o tem, zakaj posamezna živa bitja 

potrebujejo vodo, katera živijo v vodi in katera le ob njej … 

Učenci pripovedujejo in naštevajo njim že znane podatke. 

■ METODA ZVOČNE DEMONSTACIJE IN RAZGOVORA 

Učitelj predvaja glasove različnih žab in vodi pogovor o njih. 

Učenci ugotovijo, da se oglaša več vrst žab. Pripovedujejo o 

tem, zakaj žabe potrebujejo vodo, in opišejo razvojne faze. 


Učitelj razdeli delovne liste s sliko (risbo) žabe, ki ima preveč 

nog. Poda navodilo za zapis. 

Učenci zapišejo čim več razlogov, zakaj je žaba takšna. Lističe 

z zapisom shranijo. 


Učitelj da navodilo za branje besedila Odštekane žabe. 

Učenci berejo besedilo. Izpišejo razloge za mutacijo žab. 

Primerjajo svoje zapiske pred branjem članka in po njem. 

■ SODELOVALNO UČENJE 

Učitelj poda navodilo za delo skupin. 

Učenci se v skupinah pogovorijo o zapisanih ugotovitvah, jih 

uskladijo in zapišejo v obliki, ki jo sami izberejo. 

■ Predlog miselnega vzorca: 

IMENA ZNAČILNOSTI 

DVOŽIVKE 

OGROŽENOST 

VARSTVO 


Učitelj vodi poročanje. 

Ena skupina poroča o ugotovitvah, ostale lahko še kaj dodajo. 


Učitelj poda navodila za samostojno delo. 

Učenci rešujejo naloge na delovnem listu in utrdijo nova 

spoznanja. 

Literatura: 

Erjavec, Fran (1978): Žaba. Ljubljana: Mladinska knjiga. 

Clarke, Barry (1997): Dvoživke. Pomurska založba. 

Asimov, Isaac (1996): Zakaj so živali ogrožene? Co Libri. 

Parker, Steve ( 005): Ogrožena narava. Zelena knjižnica, 

Pomurska založba. 

Verilhac, Florence (199 /1999): Tisoč naravnih bivališč. Ljubljana: 

Tehniška založba Slovenije. 

Veenvliet, Jana Kus, Veenvliet, Paul: Dvoživke na Cerkniškem 

jezeru (zloženka avos Symbiosis). 

Pripomočki: 

Trilar, Tomi: Slovenske žabe (zgoščenka). Ljubljana: Prirodoslovni 

muzej Slovenije. 

Prezrta okolja. Dokumentarni film RTV Slovenija. 

Razločevalni ključi. Ljubljana: Založba Rokus. 


www.sl.wikipedia.org/wiki/Dvozivke 

www.ro.zrsss.si/projekti/bio/zivsvet/dvozivke.html 

www.arboretum-vp.si/arboretum/zivali/dvozivke/predstavitev_dvozivk 

www.herpetolosko-drustvo.si/index_files/ x _files/novice

DELOVNI LIST 

Odštekane žabe 

Preberi članek Odštekane žabe (revija NG Junior, na straneh 12 do 17). Nato reši naloge. 

l Kako lahko pomagamo pri varstvu žab? Obkroži črko pred smiselnimi predlogi. 

a) Ohranjamo naravno okolje dvoživk. 

b) Polovimo žabe in jih damo v kozarce. 

c) Napravimo mlake na vrtu. 

d) V ribnike naselimo ribe, ki se hranijo z žabjim mrestom. 

e) Okoli bajerjev in potokov ne uporabljamo umetnih gnojil in škropiv. 

l Nariši prometni znak, ki bo v bližini voda opozarjal voznike na žabe na cesti. 

l Cerkniško polje s presihajočim jezerom je eno najpomembnejših območij za dvoživke v Sloveniji. 

Nariši žabo na mesto, kjer je Cerkniško polje. 

7

8 

DELOVNI LIST 

Odštekane žabe 

l Premisli in zapiši, zakaj je žaba izrekla tako misel. 

l Dodatno delo 

Žabe nastopajo tudi v slovenskih ljudskih vražah. 

Povprašaj v svoji okolici, ali kakšno poznajo. 

Zapiši jo in predstavi sošolcem. 

Lahko jo poiščeš tudi v literaturi. 

Še dobro, da 

v bližini ni njiv.

PREDLOG 

Naravoslovni dan 

ekskurzija k mlaki v bližnji okolici (ali drugi ustrezni vodi, lahko tudi živalski vrt) 

5. razred 

Živa bitja izmenjujejo snovi z okolico in jih spreminjajo: 

Življenje v vodi in na kopnem 


■ Družba 



■ Športna vzgoja 


■ Poznamo veliko vrst žab, znanstveniki pa odkrivajo še nove. 

Mnogo vrst žab je ogroženih. Nekatere so že izumrle, nekatere 

pa so videti nenavadne. 

■ Žabe živijo v vseh okoljih na našem planetu, razen na Antarktiki. 

Večina ima najraje vlažna območja, saj jih potrebujejo 

za razmnoževanje. Ker človek močvirna tla izsušuje za 

svoje potrebe, žabe izgubljajo svoje življenjsko okolje. 

■ Strokovnjaki pravijo, da na dvoživke preži več plenilcev kot 

včasih. Človek je naselil preveliko število rib, ki se hranijo z 

žabjim mrestom. 

■ Dvoživkam škodujejo tudi kemikalije. Te snovi onesnažujejo 

vodo in pronicajo skozi kožo žab ter v njihovem telesu povzročijo 

razne težave. 

■ Mnoge žabe mutirajo — se spremenijo. Čedalje več žab ima 

popačena telesa. 

■ Spremembe povzročajo onesnaženje, bolezni in celo 

ultravijolična svetloba. Premočna sončna svetloba škoduje 

človekovi koži, poškoduje pa tudi žabja jajčeca. 

■ Mutacije lahko povzročijo tudi zajedavci, ki bolezen razširjajo 

v jezera in bajerje. Zbolijo lahko tudi druge dvoživke. 

■ Kar vpliva na žabe, lahko vpliva tudi na druge vrste živali in 

ljudi. S skrbnim ravnanjem v okolju bomo pomagali živalim 

in sebi. 


■ Učitelj razdeli liste s spisom Frana Erjavca Žaba; učenci ga 

preberejo. 

■ Učitelj vodi razgovor o prebranem. Učence spodbudi k 

iskanju misli, ki jim bo po njihovem mnenju najbolj pomagala 

opazovati opisano žival ob mlaki v bližnji okolici. 

■ RAZLIČICA: Učitelj prebere odlomek iz spisa. 

Učenci poslušajo. 


■ METODA POJASNJEVANJA 

Učitelj pojasni potek dela v naravi in opozori na primerno 

vedenje med opazovanjem. 

Učenci sprejmejo informacije o nalogah in pripravijo ustrezne 

pripomočke za opazovanje in zapisovanje (pisala, lupe, daljnoglede, 

razločevalne ključe, prenosni CD-predvajalnik …). 

Delo na terenu 

■ METODA RAZISKOVANJA (OPAZOVANJA, MERJENJA, 

GRAFIČNIH DEL) 

Učitelj vodi delo učencev med opazovanjem in jim svetuje 

(pomaga) pri zbiranju podatkov. 

Učenci opazujejo živa bitja v opazovanem okolju, štejejo 

posamezne osebke, zapisujejo. 

Izvedejo poskus z zvoki. Predvajajo zvočne posnetke posameznih 

vrst žab. Poslušajo, ali se bo katera vrsta odzvala. 

Tako lahko tudi potrdijo njeno navzočnost in jo prepoznajo. 

Pri prepoznavanju si pomagajo z razločevalnimi ključi 

(in zapisi na posnetku). 

Skicirajo oblikovanost terena, označijo vrsto okolja v bližini 

(njive, travniki) in skušajo ugotoviti (predvidevajo), kako je 

obdelovano (gnojila, škropiva …). 

Delo v učilnici (prostoru) 

ODSTEKANE 

ODSTEKANE 

> ZABE 

■ SODELOVALNO UČENJE Z METODO SLIKOVNO-GRAFIČNIH DEL 

Učitelj vodi učence pri razdelitvi v skupine in delo skupin. 

Učenci v skupini izmenjajo podatke, jih primerjajo, se posvetujejo. 

Izberejo tiste, ki se jim zdijo pomembni. S podatki in 

slikovnim gradivom izdelajo miselni vzorec (skica opazovane 

vode), na primer: 

V obliki histograma prikažejo število osebkov posamezne 

vrste v času opazovanja. 


Učitelj poda navodila za delo z besedilom. 

Učenci berejo neumetnostno besedilo Odštekane žabe. Izpisujejo 

podatke, ki sem jim zdijo pomembni v povezavi s prej 

opazovanim okoljem. 

■ METODA RAZGOVORA (PRIMERJANJA) 

Učitelj vodi razgovor o prebranem besedilu in vzpodbudi 

učence k primerjanju prebranega z opazovanim okoljem. 

Učenci izbrane podatke iz besedila primerjajo s stanjem v 

opazovanem okolju. Ocenijo stopnjo onesnaženosti opazovanega 

življenjskega prostora. 

■ SODELOVALNO UČENJE Z METODO PISNIH DEL 

Učitelj poda navodila za delo v skupini in spremlja delo. 

Učenci izdelajo načrt za ohranitev zdravega življenjskega 

okolja, ki so ga opazovali (ali za izboljšanje razmer). Pri delu 

si pomagajo s podatki iz članka in druge poučne literature. 

Načrt zapišejo v obliki, ki jo sami izberejo. 


Učitelj vodi poročanje skupin. 

Skupine učencev predstavijo svoje načrte. Odločijo se, kako 

jih bodo predstavili okoliškim prebivalcem ter kako jih bodo 

pridobili za sodelovanje pri ohranjanju tega življenjskega 

prostora. 

Opozorilo: Če smo nabrali živali, jih moramo vrniti v naravno 

okolje na kraj, kjer smo jih našli. 

Opomba: 

Vseh dejavnosti verjetno ni mogoče izvesti v enem dnevu. 

Učitelj naj sam izbere tiste, ki najbolj ustrezajo njegovemu 

načinu dela. 

> 

9

10 

IG 

RČA 

6. razred 

Zgodovina Načini življenja (Otroštvo) 

Učni cilji: 

A R 

■ Učenci znajo opisati in primerjati otroštvo v različnih zgodovinskih 

obdobjih. 

■ Naštejejo različne oblike igranja v preteklosti in jih primerjajo 

s sedanjostjo. 

Medpredmetna povezava: 




■ Že v prazgodovini so otroci poznali igrače. Bile so preproste. 

■ Otroci v stari Grčiji in Rimu so poznali punčke, žoge, vrtavke 

in ropotuljice. 

■ V srednjem veku so se otroci kratkočasili tudi s kartami in 

frnikolami, igrali pa so tudi šah. 

■ Že Primož Trubar je omenjal, da se otroci igrajo s punčkami 

in z lesenimi konjički. 

■ V 19. stoletju so starši kupovali svojim otrokom igračke, s 

katerimi so se otroci lahko naučili branja ali pisanja ali kake 

druge spretnosti (slikanice, zidalne kocke). 

■ V 0. stoletju so na mnoge igrače vplivali mediji, predvsem 

film. 

■ Leta 1959 se je pojavila najbolj znana punčka Barbie. Tudi 

moška figura Action Man ni zaostajala. 

■ Danes so zelo priljubljene mehke igrače iz pliša. Podobne 

igrače so poznali že v Egiptu in Mezopotamiji. Tam so bile 

polnjene s slamo ali z bombažem. 

■ Od prvega plišastega medvedka je minilo 1 5 let. 

■ Izraz Teddy Bear prihaja od ameriškega predsednika 

Theodorja Roosevelta, ki je dovolil, da po njem imenujejo 

plišastega medvedka. 

■ Med zelo priljubljene igrače sodijo tudi lego kocke, ki 

prihajajo iz Danske. Poimenovanje lego izvira iz leg godt, kar 

pomeni dobra igrača. 

■ Stare igrače si je danes mogoče ogledati v številnih muzejih 

(London, Milano, Nuernberg in Ljubljana). 


■ Učitelj učencem pokaže nekaj primerkov igrač. 

Učence vzpodbudi, da jih časovno razvrstijo. 

■ Učitelj učence pozove k razmišljanju o tem, kako so se otroci 

nekoč igrali. Učenci naštejejo igrače, učitelj jih zapiše na 

tablo. 

IJE 


■ METODA SODELOVALNEGA UČENJA 

Učitelj učence razvrsti v štiri skupine. Vsaka skupina dobi 

povzetek besedila, ki govori o zgodovini igrač. Učitelj učencem 

poda navodila o delu. 

■ METODA SLIKOVNO-GRAFIČNIH IZDELKOV 

Posamezne skupine izdelajo na temo zgodovina igrač plakat 

v obliki miselnega vzorca. Plakate likovno dopolnijo. 

Igrače v 

prazgodovini 

Zgodovina 

plišastih igrač 

ZGODOVINA 

IGRAČ 

Igrače v Egiptu 

in Mezopotamiji 

Igrače danes 

■ METODA POROČANJA IN RAZGOVORA: 

Posamezne skupine predstavijo svoje plakate. 

Učitelj učence spodbudi k primerjanju današnjega igranja 

z igranjem nekoč. 

Literatura: 

Ives, Rob ( 001): Igrače iz papirja. Ljubljana: Mladinska knjiga. 

Majer, Špela (1991): Domače igračke. Kamnik: Harlekin. 

Tomažič, Tanja (1999): Igrače. Ljubljana: Slovenski etnografski 

muzej. 

Križ, Ivica ( 00 ): Nazaj v otroški raj. Otroške igre in igrače na 

Dolenjskem. Novo mesto: Dolenjski muzej Novo mesto. 


www.etno-muzej.si 

www.pollocksmuseum.co.uk 

www.museen.nuernberg.de/spielzeug/index_spielzeug.html 

www.bearmuseum.co.uk 

www.teddybears.com/mus/tgth5b.htm 

www.marblemuseum.org

DELOVNI LIST Igračarije 

Preberi članek Igračarije (revija NG Junior, na straneh 20 do 23). 

l Obkroži pravilne odgovore. 

a) V stari Grčiji in Rimu so se otroci igrali: 

1. s frnikolami 

. z Action Mani 

. indijance 

. s frizbiji 

5. z lesenimi igračami 

b) V času Primoža Trubarja so si otroci krajšali čas: 

1. z vodnimi mlinčki 

. s punčkami iz cunj 

. s slikanicami 

. z lego kockami 

c) Plišaste igračke, ki so bile polnjene s slamo ali z bombažem, so poznali že v: 

1. Egiptu 

. Mezopotamiji 

. prazgodovini 

l Nariši svojo najljubšo igračo in zapiši, zakaj jo imaš najraje. 

11

Pirhi v 

iz narave 

barvah 

4., 5., 6. razred 

Likovna vzgoja in gospodinjstvo 

Učni cilji: 

■ Učenci ugotovijo uporabnost barvanja z naravnimi barvili. 

■ Usvojijo pojem barvni odtenek. 


■ Družba 

■ Zgodovina 

■ Slovenski jezik 

■ Naravoslovje 

Učni cilji: 

5. razred 

Družba 

■ Spoznajo delo etnologa. 

■ Razumejo, kaj so šege in navade. 

■ Spoštujejo in ohranjajo pozitivno tradicijo. 

Slovenščina 

■ Opredelijo izraz ljudsko izročilo. 

■ Znajo napisati navodilo za delo. 

6. razred: 

Zgodovina 

- Spoznavajo pomen ohranjanja in čuvanja ljudskega izročila. 

- Spoznavajo delo etnologa. 

- Opišejo znane šege. 

4. razred: 

Naravoslovje in tehnika 

■ Spoznajo, da se snovi topijo v vodi. 

■ Opazujejo obarvanje vode z naravnimi barvili. 


■ Običaj barvanja pirhov je zelo star. 

■ Prvotno so ljudje barvali jajca z naravnimi barvili: z lupino 

čebule, borovnicami, s sokom rdeče pese, šipkom, ribezom. 

■ Navodila za barvanje z naravnimi barvili so: 

❏ jajce dobro operi, skuhaj ga v dovolj vode, dodaj žličko 

kisa, ki naredi barvilo močnejše; 

❏ kuhaj najmanj 15 minut, nato dodaj naravno barvilo; 

❏ segrevaj vodo z jajci in barvilom, kuhaj še najmanj 15 

minut; 

❏ odstrani jajca iz vode, precedi barvilo; 

❏ v precejenem barvilu pusti jajca čez noč v hladilniku. 

❏ Preveč kisa zmehča jajčno lupino. 

❏ Pirhi, barvani z naravnimi barvili, se pogosto navzamejo 

njihovega okusa. 

1 


■ S pomočjo slikovnega gradiva učitelj vodi razgovor o krščanskem 

in predkrščanskem simboličnem pomenu barvanja 

in podarjanja pirhov. Učenci spoznajo različne poslikave 

pirhov, ki se razlikujejo po posameznih slovenskih pokrajinah. 

Slikovno gradivo pritrdijo na ustrezne pokrajine na 

zemljevid Slovenije; 

ali 

■ Učitelj vodi razgovor z učenci o velikonočnih običajih. Prebere 

jim zgodbo Prežihovega Voranca Pisanice. Ugotovijo, da 

so bili nekoč velikonočni običaji drugačni kot danes. 


Likovna vzgoja 

■ NAVODILA ZA DELO 

Učitelj razdeli učence v skupine, in sicer tako, da vsaka skupina 

posebej sestavlja razrezane velikonočne motive (motiv 

je razrezan na štiri dele, učenci, ki sestavijo sliko, so člani 

ene skupine). 

■ DELO PO SKUPINAH 

Učenci so razdeljeni v skupine po štiri učence. Učitelj vsaki 

skupini razdeli: 

umetna jajca, lesene paličice, košček stiropora, različne 

materiale.

Učitelj učencem predstavi različne tehnike okraševanja 

pirhov: 

❍ oblepljenje z barvnim papirjem, vrvicami 

❍ oblepljenje s semeni 

❍ servietna tehnika 

❍ poslikavanje 

Vsaka skupina se odloči za svojo tehniko okraševanja pirhov. 

Izdelajo pirhe in jih razstavijo. 

■ OGLED IN OVREDNOTENJE IZDELKOV 


Učenci imajo pred sabo besedilo o barvanju pirhov z naravnimi 

barvili. 


Učenci ugotovijo, da je barvanje z naravnimi barvili zelo 

zahtevno in da se zdaj te tehnike zelo malokrat lotevamo. 

Takšno barvanje si lahko privoščimo le doma. 

Gospodinjstvo 

■ METODA DEMONSTRACIJE 

Učitelj učencem pokaže potek barvanja. Opozori jih na varno 

delo (uporaba predpasnika, varno ravnanje s štedilnikom in 

vročo vodo). 

■ SODELOVALNO UČENJE 

Učitelj učence razdeli v več skupin. Vsaka skupina dobi navodila 

za barvanje jajc, ki jih pred tem pripravi učitelj. Vsaka 

skupina se odloči za barvanje z enim naravnim barvilom, ki 

ga pred tem pripravi učitelj. 

Učitelj nadzoruje delo in pomaga učencem. 


Vsaka skupina predstavi svoje izdelke. Pri tem jih učitelj spodbudi, 

da opišejo svoje delo ter pozitivne in negativne izkušnje. 


Učitelj učence povpraša, kaj so prednosti in slabosti barvanja 

pirhov z naravnimi barvili. Učenci razmišljajo o tem, 

zakaj se vse manj ljudi odloča za tak način barvanja. 

■ METODA LIKOVNEGA USTVARJANJA 

Učitelj učence motivira, naj sami doma, ob času velikonočnih 

praznikov, ustvarijo domiselne pirhe in figurice iz jajčnih 

lupin. Ideje poda učitelj s pomočjo slikovnega materiala 

(Revija IDEJA, 6. april, 2004). 

Literatura: 

Kuret, Niko (1989): Praznično leto Slovencev. Ljubljana: Družina. 

Ovsec, Damjan (199 ): Velika knjiga o praznikih. Ljubljana: Domus. 

Zorec, Marjeta, ( 005): Slovenski prazniki, prepodimo zimo. 

Ljubljana: Karantanija. 

Brancelj-Bednaršek, Andreja, (199 ): Belokranjske pisanice, 

Metlika, Belokranjski muzej. 


www.sl.wikipedia.org/wiki/pirh 

www.turisticnodrustvo-kokrica.si/sege_in_navade 

www.pozitivke.net 

www.celk.si/slo 

www.s-gim.kr.edus.si/projekti 

1

1 

DELOVNI LIST 

Pirhi v barvah iz narave 

Preberi članek Pirhi v barvah iz narave (revija NG Junior, na straneh 40 in 41). 

l Dopolni razmišljanja velikonočnega zajčka. 

l V črkovnici poišči in obkroži pojme, povezane z barvanjem pirhov! 

M T P I R H I U P © Æ J K H I F G 

O I E I O N A R A V N O V K I F J 

J M T F H L J L » D D J A J C E » 

K P T Z I O © O B I » A J O © F J 

I O P V U M L » H F T Z U K I S » 

R D R U M U M E T N O M Z O F Z M 

O A T B I L P I S A N I C E G A N 

B R C M O J S T R O V I N E R Z O 

l Povprašaj babico, dedka, kako so nekoč barvali pirhe. 

l Nariši svojo pisanico. Uporabi domišljijo. 

Pomen velikonočnih 

pirhov: 

Uredi postopek 

barvanja pirhov v 

pravo zaporedje.

Fotokopirajte 

IZ MAJSKE ŠTEVILKE NATIONAL GEOGRAPHIC JUNIORJA 

NAROČILNICA NA BREZPLAČNE IZVODE NGJ PRILOGE ZA UČITELJE 

(od aprila do junija 006) 

Ime in priimek: 

Ime šole: 

Naslov šole: 

Pošta: 

Predmet, ki ga poučujete (neobvezno): 

Razred (neobvezno): 

Kraj in datum: 

Podpis: 

POVSOD SAME PIKE 

KAJ JE TAKO SMEŠNO? 

Se vam je kdaj zazdelo, da se vaš pes smeji? Nove raziskave kažejo, da se morda res. 

Psi se včasih oglašajo z zvokom, podobnim pihanju, in znanstveniki menijo, da se tako 

smejijo. To počnejo, kadar drugo žival — ali človeka — vabijo k igri. 

Smejijo se tudi gorile, šimpanzi, orangutani in podgane. Ali smeh živali pomeni, da imajo 

živali smisel za humor? Tega še nihče ne ve zagotovo, vendar raziskovalci s polno paro 

iščejo odgovor. NG Junior predstavlja sedem zgodb o živalih, ki morda nakazujejo na 

živalski humor. Ali res, presodite sami. 

MUZEJ RADOVEDNOSTI 

Vsako mesto, tudi najmanjše, ima kak muzej. Velika mesta pa imajo veliko muzejev. 

V Parizu, glavnem mestu Francije, stoji muzej, ki je nekaj posebnega. V izvirniku 

se imenuje La cite des sciences et de’l industrie, kar pomeni Mesto znanosti 

in industrije. Avtor besedila pa ga je poimenoval kar Muzej radovednosti. 

Beseda muzej je zelo podobna besedi muza. V Muzeju radovednosti hranijo neverjetne 

izume, ki so prav gotovo nastali s pomočjo muz iz domišljijskega sveta 

radovednih raziskovalcev. 

Mnogi obiskovalci živalskih vrtov si še posebej želijo videti mladiče. Mladi 

gepardi pa so redki. Preberite izpoved skrbnice iz živalskega vrta National 

Zoo v mestu Washington na vzhodni obali Združenih držav Amerike. 

Ta živalski vrt je star že več kot sto let. Zdaj imajo v njem prvič tudi 

gepardove mladiče. 

Gepardova samica Tumai je skotila štiri mladiče. Množice obiskovalcev jih 

vsak dan opazujejo pri igri. Mlade mačke se igrajo druga z drugo ter s Tumai 

in z njenim repom. 

TIŠINA MED NEBOTIČNIKI 

Japonska je med najgosteje naseljenimi deželami na svetu. Njena velemesta so prava človeška 

mravljišča. Največje med njimi je Tokio. Je glavno mesto »dežele vzhajajočega sonca«, 

kot Japonsko pogosto imenujejo. Ime Tokio pomeni vzhodna prestolnica. 

Kako do tiskanega 

izvoda brezplačne Priloge: 

l pokličite brezplačno številko: 

080 19 90, 

l izpolnite naročilnico na spletni strani 

www.junior.si (rubrika Za učitelje) ali 

l fotokopirajte priloženo naročilnico in 

jo pošljite na naš naslov: Založba Rokus, 

Stegne 9b, 1000 Ljubljana. 

Najhitreje! Prilogo za učitelje si lahko 

s spletne strani www.junior.si tudi sami 

naložite. Najdete jo v rubriki Za učitelje. 

Tekoče priloge pošiljamo vsem naročenim 

do zadnjega dne v predhodnem mesecu.

Priloga za učitelje - april 2006 - National Geographic junior

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?