Sončno sevanje in klima

II. NARAVNO OKOLJE 

2. Sončno sevanje in klima 

1. SONČNO SEVANJE 

a) Pot sončnega sevanja 

b) Albedo 

c) Vlažnost 

d) Adiabatični procesi 

2. VPLIVI VRTENJA ZEMLJE 

a) Coriolisova sila 

b) Gibanje zračnih gmot 

c) Oceanski tokovi 

3. REGIONALNE KLIME 

a) Vpliv topografije 

b) Prisojna in osojna pobočja 

c) Inverzije 

d) Klima urbanih okolji 

4. MIKROKLIMA 

a) Klima blizu tal 

b) Vplivi vegetacije in tal 

c) Mikroklime in habitati 

II. NARAVNO OKOLJE 

2. Sončno sevanje in klima 

Kateri so elementi naravnega okolja? 

svetloba, temperatura, vlaga in hranila. 

Kaj najmočneje vpliva na elemente naravnega okolja? 

Sončno sevanje vpliva direktno in indirektno na omenjene 

elemente. 


Ali vsi deli Zemlje prejemajo enako količino sončnega 

sevanja? 

- neenakomerna porazdelitev sevanja na Zemlji: 

- polarna področja : tropi, 

- oblika terena 

- kroženje Zemlje okrog svoje osi in okrog Sonca 

Kakšne so posledice? 

-različno segrevanja ozračja => različno vreme => oblikovanje 

različnih klim 

Kaj je vreme in kaj je klima? 

vreme: gibanje zraka zaradi neenakomernega segrevanja 

površja in atmosfere 

klima: kombinacija povprečnih vrednosti temperature, vlage, 

padavin in vetra določenega področja za daljša časovna 

obdobja; rezultat vremena 

Št.l.: 2006/2007 

1 

2 

3 

1

Solarna konstanta, 

višina 83km 

50% prispe 

do površja 

(1376 W/cm2) 



H2O, CO2 , NH4 , O3 , 

CFC, N2O, SO2 Sprememba energijskega spektra ob prehodu sončnega 

sevanja skozi atmosfero (izločitev UV sevanja) 

50% solarne konstante, 

ki prispe do površja 

Kaj je albedo? 




b) Albedo 

Odboj sončnega sevanja od zemeljskega površja: 

(voda 2%, sneg 45-90%, gozd, travnik 5-30%, oblaki 90%) 

Kaj vpliva na albedo? 

Odbojnosti površine in vpadni kot sončnega sevanja: 

večji vpadni kot (zjutraj, zvečer oz. oddaljenost od ekvatorja 

in letni čas) = večji albedo 

Različna področja imajo različen albedo: 

tudra pozimi 85%, gozdna področja 46-50%, puščavska 

področja 18-19% => splošno od 50-60% na polarnih področjih 

in do 20-30% v tropih. ==> VPLIV NA VREME / KLIMO 

Zemlja: globalni albedo bolj odvisen od vplivov oblakov kot 

od značilnosti površja (kopno, morje) 

4 

5 

6 

2

ALBEDO 

…je razmerje med količino svetlobe, ki se je od telesa 

odbila, in količino na telo padajoče svetlobe; zavzema 

lahko vrednosti od 0 do 1. 

Zemeljsko površje je izpostavljeno različni količini sončnega obsevanja, 

odvisno od nagiba zemeljske osi in kroženja Zemlje okrog Sonca 

Enakonočje 



Zimski solsticij 



Dviganje segretega zraka v ekvatorialnem delu do stratosfere 

(temperatura ne pada več z višino, dvigajoči zrak ima ob stiku s stratosfero 

enako ali nižjo temperaturo = pokrovka), kopičenje zračne mase, širjenje 

proti severnemu in južnemu polu 

Idealno Različno segrevanje, 

vpliv vrtenja zemlje 

8 

9 

3



Tropska konvergenčna cona (stik Hadleyevih celic): dvig zračnih mas 

in njen odklon na sever (poletje, rakov povratnik) in jug (zima, 

kozorogov povratnik): določa sušno in deževno dobo (mesto 

dvigovanja ima oblačno, deževno in nestabilno klimo) 



- Vpliv vetrov in Coriolisove sile na oblikovanje morskih tokov. 

- Transport ogromnih količin senzibilne toplote proti severu in jugu. 

- Dva morska sistema: Atlantik in Pacifik 

- Kalifornijski in perujski hladni tok bogat s hranili(bogato morsko 

življenje) vendar je kontinentalnemu delu zaradi mrzle vode na voljo malo 

vlage = puščave ob obali Mehike, Južne Amerike, Kalifornije in Čila 



Razporeditev padavin na Zemlji določajo temperatura, vetrovi in morski 

tokovi 

4

; 

warm, dry winters 

NAOI+ 

(North Atlantic Oscillation Index – NAOI) 

NAOI = SLP − 

1 SLP2 

( X SLP − X 

1, 

2 SLP ) 

1, 

2 

SLP1 

, 2 = 

σSLP1 

, 2 

cold, wet winters 

• The NAO index - the difference of normalized sea-level 

pressure (SLP) between 2 stations situated close to the 

"centres of action" over Iceland and the Azores. Stykkisholmur 

(Iceland) is invariably used as the northern station, whereas 

either Ponta Delgada (Azores) Lisbon (Portugal) or Gibraltar 

are used as the southern station 

(Jones et al., 1997; http://www.cru.uea.ac.uk/cru/data/nao.htm) 


NAOI- 

Makroklima: klima relativno velikega področja, ki jo določajo kroženje 

atmosfere in morskih tokovi na eni strani ter lokalna orografija na 

drugi. 

Kako opisujemo spreminjanje regionalne klime tekom letnih časov? 

klimatograf 


a) Vpliv topografije 

klimatski diagram 

Oblika terena vpliva na vzorec padavin,spremembo temperature glede 

na nadmorsko višino in na razporeditev vegetacije. 

5


b) Prisojna in osojna pobočja 

Prisojna pobočja izpostavljena močnejšemu sončnemu obsevanju => 

višja evaporacijo in povprečna temperatura => nižja vlažnost tal, 

poudarjeni ekstremi 

Mikroklima prisojnih pobočji je topla in suha (kserična), osojnih pa 

hladna in vlažna (mezična) 


c) Inverzije 

Nočno ohlajanje tal povzroči nastanek jutranje megle (ko se zrak pri 

tleh dovolj ohladi (postane dovolj vlažen) => nastanek jutranje megle) 

Inverzija v dolinah in vrtačah: ponoči ohlajen zrak drsi po pobočju v 

dolino ali vrtačo kjer se kopiči => debelina hladne plasti zraka se veča in 

lahko pride do nastanka megle => vegetacijski obrat 

6


d) Klima urbanih okolji 

Produkt morfologije mesta: absorpcija in sevanje dolgovalovnega 

sevanja je veliko večje kot v neurbanem prostoru => toplotni otok 


e) Spremembe regionalne klime 

Role of Land-Surface Changes in Arctic Summer Warming, 

Chapin et al., SCIENCE VOL 310 28 OCTOBER 2005 

Fig. 1. (A) Spatial pattern of high-latitude surface 

summer (June to August) warming (in -C over 44 

years, 1961 to 2004) and (B) the temporal air 

temperature anomaly (deviation from the longterm 

mean) in Alaska. 



Fig. 3. Satellite record of temporal changes in (A) 

mean summer (June to August) cloud fraction 

[slope (S) = 0.0068, P 0 0.11] and optical depth 

(S 0 0.0201, P 0 0.5); 

(B) mean summer cloud radiative forcing [net 

(S 0 –2.71, P 0 0.001), longwave (S = 1.02, P = 

0.05), and shortwave (S = –3.73, P 0 0.004)]; and 

(C) clear-sky summer broadband albedo (S = – 

0.0002; P = 0.6) and surface temperature (S = 

0.050, P 0 0.6) in arctic tundra on the North Slope 

of Alaska. Data for the Alaskan domain are drawn 

from the panarctic data set of Wang and Key 

9



Role of Land-Surface Changes in Arctic Summer Warming, 

Chapin et al., SCIENCE VOL 310 28 OCTOBER 2005 



Arctic Climate Impact Assessment 



Arctic Climate Impact Assessment 

Changes in surface air 

temperature north of 

60ºN between the 1981– 

2000 baseline and 2100 

as projected by the 

five ACIA-designated 

models forced with the 

- A2 (emissions scenario 

assumes global 

emphasis on sustained 

economic development) 

and 

- B2 (emissions scenario 

reflects a world that 

promotes environmental 

sustainability) emissions 

scenarios. 

Fig. 18.1. Present 

and projected 

boundaries (by the 

end of 2100) of 

summer sea-ice 

extent, permafrost, 

and the treeline. 

10



Climate change and the cetacean community of north-west Scotland, 

MacLeod et al., Biological Conservation 124 (2005) 477–483 

Since 1981 there has been documented 

increase of 0.2–0.4 C per decade in local 

sea water temperatures. 

Fig. 1. The study area covering north-west 

Scotland used to investigate changes in cetacean 

community. This study area included all western 

and northern coasts of the Scottish mainland as 

well as all western and northern isles. Back ground 

shading: Water depths separated by 200, 500, 

1000, 1500, 2000 and 2500 m contours. White 

Arrow: position of monitoring site (Handa Island) 

where cetacean presence was recorded between 

1987 and 1991. Black Lines: Transect lines 

repeatedly covered by systematic surveys during 

summer months in 2002 and 2003 using passenger 

ferries as platforms of opportunity. Latitudes are 

degrees north, longitudes are degrees west. 

. 

Cetacean belonging to the Cetacea, 

an order of aquatic, chiefly marine 

mammals, including the whales and 

dolphins. 





Table 1: Species 

recorded stranding in 

Scotland between 1948 

and 2003, with details 

of the year they were 

first recorded, their 

range of occurrences in 

terms of water 

temperatures 





Fig. 2. Expected and actual accumulation curve of species diversity in north-west 

Scotland constructed from standings records between 1948 and 

2003: solid line – actual accumulation curve for species; dashed line – expected 

accumulation curve based on model; solid arrows – actual first year of occurrence 

for three warm water species first recorded in north-west Scotland since 1988; 

dashed arrows – median expected first year of occurrence for these warm species 

in 1000 Monte Carlo simulations. 

11

4. MIKROKLIMA 

a) Klima blizu tal 

Znotraj regionalne klime prihaja do velikih sprememb med 

posameznimi mikrolokacijami: klimo značilno za mikrolokacijo 

imenujemo mikroklima. 

Značilni ekstremi (podnevi višja in ponoči nižja od temperature merjene 

na standardni višini (1.83m) 

Kaj so glavni razlogi za nastanek ekstremov? 

Bilanca sevanja površja: - podnevi absorpcija in radiacija, 

- ponoči samo ohlajanje. 

Vlaga: - bolj ko so tla suha, večje je ohlajanje=> ni vlage za absorpcijo 

dolgovalovnega sevanja in njenega povratnega sevanja. 

4. MIKROKLIMA 

b) Vplivi vegetacije in tal 

Kakšni so vplivi vegetacije? 

Vegetacija vpliva na mikroklimo preko: 

- vplivov na smeri in jakosti vetra, evaporacije, vlažnosti, in 

temperature površja tal => zmanjšuje temperaturni gradient. 

Barva in vlažnost tal vplivata na segrevanje in ohlajanje tal. 

4. MIKROKLIMA 

c) Mikroklima in habitati 

Mikroklima pogoji habitat in habitati se spreminjano tako kot se 

spreminja mikroklima. 

Kateri dejavniki okolja igrajo najpomembnejšo vlogo pri: 

a) živalih? 

b) rastlinah? 

Pri živali igra najpomembnejšo vlogo prava kombinacija vlažnosti in 

toplote. 

Rastline izbirajo svoje rastišče predvsem glede na svetlobo, toploto, 

vlago in tla. 

12

Sončno sevanje in klima

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?