(potrj.66. člen ZGO-1) - Shrani.si

Številka: 35101-288/2007
Datum: 30. 5. 2007
VSEM UPRAVNIM ENOTAM
V REPUBLIKI SLOVENIJI
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Dunajska c. 48, P.P.653, 1001 Ljubljana, Slovenija
Telefon: (01) 47 87 400 • Telefaks: (01) 47 87 422
Za izvrševanje določb 66. člena Zakona o graditvi objektov ( Uradni list RS, št.
102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS
in 111/05 – odl.US, v nadaljevanju: ZGO-1) in opozoril Ministrstva za javno upravo na
različno ravnanje uradnih oseb na upravnih enotah pri ugotavljanju dejanskega
stanja in pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja v postopkih izdaje gradbenega
dovoljenja, izdaja minister za okolje in prostor naslednje
NAVODILO
za izvajanje prvega odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov
Preden izda upravni organ gradbeno dovoljenje, mora ugotoviti kumulativno
izpolnitev vseh pogojev, določenih v prvem odstavku 66. člena ZGO-1, zato mora
uradna oseba pristojnega upravnega organa za gradbene zadeve preveriti:
1. ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom,
2. ali je projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom
predpisane pogoje za projektanta,
3. ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja
4. ali ima projekt vse s tem zakonom predpisane sestavine in ali je bila opravljena
revizija projektna dokumentacija, kadar je predpisana,
5. ali je investitor predložil dokazilo, da so dajatve in prispevki, določeni z zakonom,
plačani oziroma da so na drug zakonit način izpolnjene obveznosti in
6. ali ima investitor pravico graditi.
Ad 1
Upoštevajoč prvo točko 66. člena ZGO-1 je uradna oseba dolžna pred izdajo
gradbenega dovoljenja ugotoviti, ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim
prostorskim aktom. To pomeni, da mora uradna oseba ugotoviti, kateri prostorski akt
ureja konkretno območje, kaj določa, kakšen režim velja za konkretno območje in
kakšni so pogoji za izdajo dovoljenja oziroma ter izpolnjevanje teh pogojev preveriti v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma po potrebi z dodatnim
dokazovanjem v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
Pri tem uradna oseba ni vezana na vsebino lokacijske informacije, če je bila ta
pridobljena in priložena projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, saj mora v

skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku samostojno opravljati dejanja v
upravnem postopku in v tem okviru ugotavljati dejstva in okoliščine ter na podlagi
ugotovljenih dejstev in okoliščin uporabljati predpise iziroma splošne akte, izdane za
izvrševanje javnih pooblastil 12. člen Zakona o splošnem upravnempostopku (Uradni
list RS, št.24/06, ZUP-UPB2, v nadaljevanju: ZUP), prostorski akti pa so splošni
predpisi in so materialno pravna podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja. Prostorski
akti se spreminjajo, uradna oseba pa mora pri izdaji gradbenega dovoljenja
upoštevati prostorske akte, ki veljajo v času odločanja.
Poleg tega je 105. člen ZPNačrt v četrtem odstavku določil, da z dnem uveljavitve
ZPNačrt ne glede na določbe drugih predpisov predložitev lokacijske informacije ni
več obvezna v nobenem postopku, temveč si mora podatke za potrebe postopka
organ pridobiti sam, kar pomeni, da upravni organ ne glede na veljavne določbe
ZGO-1 od investitorja lokacijske informacije ne sme več zahtevati.
Ad 2
Glede na 2. točko 66. člena mora uradna oseba preveriti tudi, ali je projekt izdelala
pravna oziroma fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za
projektanta. ZGO-1 v zvezi s tem predpisuje, da sme dejavnost projektiranja
opravljati pravna ali fizična oseba, ki ima kot gospodarska družba ali zadruga v sodni
register vpisano dejavnost projektiranja oziroma ima kot samostojni podjetnik
posameznik takšno dejavnost priglašeno pri pristojni davčni upravi. Nadalje ZGo-1
določa, da če samostojni podjetniki posamezniki ali ustanovitelji gospodarske družbe
oziroma zadruge sami ne izpolnjujejo s tem zakonom predpisanih pogojev za
odgovornega projektanta, mora imeti takšna pravna oziroma fizična oseba takrat, ko
opravlja dejavnost projektiranja, s pogodbo o zaposlitvi, s pogodbo o delu v skladu z
obligacijskimi razmerji, preko kooperacije ali na drug zakonit način zagotovljeno
sodelovanje ustreznega števila posameznikov, ki izpolnjujejo s tem zakonom
predpisane pogoje za odgovornega projektanta. Zato je treba preveriti tudi
izpolnjevanje pogojev za odgovorne projektante, ki nastopajo pri projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja.
Glede na to, da obstajajo dostopne zbirke podatkov o registraciji dejavnosti na
sodiščih oziroma davčnih upravah za samostojne podjetnike, mora uradna oseba ne
glede na to, da PGD niso predloženi ustrezni izpiski ali potrdila oziroma dokazila o
izpolnjevanju pogoja registracije dejavnosti, glede na 3. odstavek 66. člena ZUP sam
preveriti izpolnjevanje predpisanih pogojev. Enako velja za odgovorne projektante,
glede katerih lahko izpolnjevanje pogojev preveri na spletnih straneh pristojnih
poklicnih zbornic, to je Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske
zbornice Slovenije, ki imajo objavljene ažurne sezname odgovornih projektantov s
pooblastili.
Ad 3
V zvezi s tretjo točko prvega odstavka 66. člena ZGO-1 mora uradna oseba preveriti,
ali so pridobljena vsa predpisana soglasja, pri čemer mora upoštevati pravno in
dejansko stanje na lokacijo natančno in soglasja zahtevati zato, ker gre za varovano
območje ali za varovalni pas gospodarske javne infrastrukture ali zato, ker je soglasje
potrebno zaradi priključevanja objekta na objekte gospodarske javne infrastrukture,
glede na namen gradnje.
V zvezi z zahtevo tretje točke 66. člena ZGO-1, da je treba pred izdajo gradbnega
dovoljenja preveriti, ali so k k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja,
2

opozarjamo tudi na sodno prakso, ki se je izoblikovala v času veljavnosti ZGO-1 in v
skladu s katero je treba ne glede na to, da pride zaradi molka soglasodajalca do
zakonske domneve, da je bilo soglasje dano, pa do izdaje odločbe v postopku izdaje
gradbenega dovoljenja soglasodajalec upravni organ opozori, da je zavrnil izdajo
soglasja, takšno opozorilo vzeti v obzir in glede na posledice, ki bi jih lahko imela
nepridobitev soglasja po drugih predpisih (npr. ničnost dovoljenja) presoditi situacijo.
Ad 4
Uradna oseba mora med drugim ugotoviti tudi, ali ima projekt vse s tem zakonom
predpisane sestavine in ali je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, kadar
je predpisana (4. točka 66. člena).
Podrobnejša vsebina projekta je določena v Pravilniku o projektni in tehnični
dokumentaciji (Uradni list RS, št. 66/2004, 54/2005) in uradna oseba ga je dolžna
upoštevati.
Na koncu ugotovitvenega postopka v zvezi s tem mora biti ugotovljeno, da ima PGD
vse predpisane sestavine, ki jih določa ZGO-1 in podrobneje opredeljuje pravilnik,
kar pomeni izpolnitev zahteve iz 4. točke prvega odstavka 66. člena. Uradna oseba
ne preverja vsebine sestavin PGD (način pridobitve tehničnih rešitev), razen
skladnosti s prostorskim aktom.
Ad 5
Uradna oseba mora po določbi 5. točke 66. člena ZGO-1 pred izdajo gradbenega
dovoljenja preveriti tudi, ali je investitor predložil dokazilo, da so dajatve in prispevki,
določeni z zakonom, plačani oziroma da so na drug zakonit način izpolnjene
obveznosti. Pri tem gre za plačilo takse, nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo,
plačilu komunalnega prispevka in podobno. Z zakonom o prostorskem načrtovanju
pa je glede dokazila o plačilu komunalnega prispevka predpisano, da upravni organ
od stranke ne sme zahtevati, da predloži potrdilo o plačanem komunalnem
prispevku. To pomeni, da mora uradna oseba od občine sama pridobiti podatek o
tem, ali je bil odmerjeni komunalni prispevek tudi plačan. Posebej opozarjamo na
novost, da v primeru, če občinski upravni organ v 15 dneh od vložitve zahtevka za
odmero komunalnega prispevka ne izda odločbe, plačilo komunalnega prispevka ni
pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja (79. člen ZPNačrt).
Ad 6
Uradna oseba mora upoštevajoč določbe 56. člena ZGO-1, zlasti tedaj, kadar pravica
graditi investitorja še ni bila vpisana v zemljiško knjigo in zato investitor pravico
graditi izkazuje z notarsko overjeno pogodbo s predlogom za vpis te pravice v
zemljiško knjigo, neposredno pred izdajo gradbenega dovoljenja preveriti, ali ima
investitor pravico graditi, saj je lahko sodišče predlog za vpis v času od vložitve
zahtevka za izdajo gradbenega dovoljenja pa do trenutka izdaje gradbenega
dovoljenjazavrnilo, in zato vedno, kadar investitor nima pravice graditi vpisane v
zemljiško knjigo, s vpogledom v zemljiško knjigo preveriti zadnje stanje na vseh treh
listih (A, B in C).
V kolikor je v zemljiški knjigi vpisana plomba, mora upravni organ preveriti, za kakšno
plombo gre in ugotovi dejstva iz plombe, ki lahko vplivajo na izkazovanje pravice
graditi.
3

Uradna oseba v nobenem primeru ne sme pristajati na to, da bi se kot izkazana
pravica graditi, pa čeprav samo za priključke nameravane stavbe na določene vrst
objektov gospodarske javne infrastrukture, štelo soglasje, pa čeprav pisno, lastnika
oziroma lastnikov zemljišč, preko katerih bi potekali takšni priključki, kar pa velja tudi
za gradnjo samih takih objektov gospodarske javne infrastrukture in mora zato tudi v
vseh takšnih primerih uradna oseba preveriti, ali je investitor kot dokazilo o pravici
graditi predložil pogodbo o vzpostavitvi služnosti z lastniki zemljišč, preko katerih naj
bi potekali vodi, sposobno za vpis v zemljiško knjigo.
Uradna oseba ne sme v primeru, ko se naj bi gradnja izvajala v večlastniški
stanovanjski ali poslovni stavbi oziroma stavbi, ki je v etažni lastnini in vloži zahtevo
za izdajo gradbenega dovoljenja za takšno gradnjo samo eden od etažnih lastnikov,
izdati gradbenega dovoljenja, če s takšno gradnjo ne bi soglašali vsi etažni lastniki v
takšni stavbi.
Uradna oseba v postopku preverjanja investitorjeve izkazanosti pravice graditi
upošteva, da določbe o drugih listinah iz tretje alinee prvega odstavka 56. člena
ZGO-1 pomenijo, da so to lahko samo listine, ki jih kot take določajo posebni zakoni
– npr. Zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja
v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 35/95), Zakon o graditvi objektov na mejnih
prehodih (Uradni list RS, št. 44/07 – uradno prečiščeno besedilo), Zakon o pogojih
koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save (Uradni list RS, št.
20/04 – uradno prečiščeno besedilo), itd., ki za gradnjo nekaterih za državo
pomembnih objektov, kot dokazilo o pravici graditi eksplicitno določajo vrsto drugih
listin in da med te listine sodijo tudi koncesijske pogodbe, ki jih sklene država ali
lokalna skupnost in v katerih se, med drugim, natančno določi pravico koncesionarja,
da lahko gradi.
Uradni osebi se priporoča, da v primerih dvoma, ko v postopku izdaje gradbenega
dovoljenja preverja izkazanost investitorjeve pravice graditi, upošteva tudi ustrezne
določbe Stvarnopravnega zakonika (SPE in Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).
Pripravila:
Urad za upravne zadeve
Direktorat za prostor, Sektor za graditev
Janez PODOBNIK
M I N I S T E R
za okolje in prostor
4