Vitamin D in presnovki: fiziologija, patofiziologija in referen~ne ...
Vitamin D in presnovki: fiziologija, patofiziologija in referen~ne ...
Vitamin D in presnovki: fiziologija, patofiziologija in referen~ne ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
MED RAZGL 1996; 35<br />
<strong>in</strong> jesenske vrednosti kalcidiola med seboj zna-<br />
~ilno razlikujejo. Osrednji 0,95 <strong>in</strong>terval z <strong>in</strong>tervalom<br />
zaupanja 0,90 za spodnje <strong>in</strong> zgornje <strong>referen~ne</strong><br />
meje za odrasle mo{ke v Sloveniji, ki<br />
jih imamo glede na presnovo vitam<strong>in</strong>a D za<br />
zdrave, je v primeru kalciola med 3,4 (3,1–3,4)<br />
<strong>in</strong> 8,2 (7,2–8,4) nmol/l, v primeru kalcidiola pri jesenskih<br />
vzorcih med 114 <strong>in</strong> 172 nmol/l ter spomladanskih<br />
vzorcih med 50 <strong>in</strong> 107 nmol/l, medtem<br />
ko je v primeru kalcitriola med 93 <strong>in</strong> 139 nmol/l.<br />
Uvod<br />
<strong>Vitam<strong>in</strong></strong>i so organske sestav<strong>in</strong>e hrane, ki delujejo kot katalizatorji <strong>in</strong> so v zelo majhnih<br />
koli~<strong>in</strong>ah potrebne za normalen razvoj organizma. V organizmu se ne s<strong>in</strong>tetizirajo ali pa<br />
se ne s<strong>in</strong>tetizirajo v dovolj velikih koli~<strong>in</strong>ah, zato jih moramo vna{ati s hrano ali kako druga~e.<br />
<strong>Vitam<strong>in</strong></strong>e delimo v dve skup<strong>in</strong>i. V prvi so lipofilni vitam<strong>in</strong>i A, D, E <strong>in</strong> K, v drugi pa so vodotopni<br />
vitam<strong>in</strong>i tiam<strong>in</strong> (B 1 ), riboflav<strong>in</strong> (B 2 ), niac<strong>in</strong> (B 6 ), folna kisl<strong>in</strong>a, biot<strong>in</strong>, pantotenska<br />
kisl<strong>in</strong>a, B 12 <strong>in</strong> C. Zaradi razlik v vodotopnosti se ti dve skup<strong>in</strong>i razlikujeta v nekaterih temeljnih<br />
biolo{kih lastnostih. Vodotopni vitam<strong>in</strong>i se v organizmu prakti~no ne shranjujejo<br />
<strong>in</strong> ~e jih vnesemo v organizem v prese`ku, se ve~<strong>in</strong>oma izlo~ijo s se~em. V ma{~obah<br />
topni vitam<strong>in</strong>i pa se v organizmu shranjujejo <strong>in</strong> ~e jih vna{amo v prese`ku, lahko<br />
pride do hipervitam<strong>in</strong>oze (predvsem vitam<strong>in</strong>a A <strong>in</strong> D) (1).<br />
Iz 7-dehidroholesterola v nizu reakcij nastaja vitam<strong>in</strong> D. Ta je eden najpomembnej{ih esencialnih<br />
bioregulatorjev presnove Ca 2+ <strong>in</strong> fosfata pri vi{je razvitih `ivalih. Skupaj s peptidnima hormonoma<br />
parathormonom (PTH) <strong>in</strong> kalciton<strong>in</strong>om (CT) vzdr`uje homeostazo Ca 2+ <strong>in</strong> fosfata.<br />
Nomenklatura vitam<strong>in</strong>a D<br />
Tabela 1. Primeri starih <strong>in</strong> priporo~enih trivialnih imen za snovi iz skup<strong>in</strong>e vitam<strong>in</strong>a D.<br />
Staro trivialno ime Priporo~eno trivialno ime<br />
Holekalciferol Kalciol ali holekalciferol<br />
25-hidroksiholekalciferol Kalcidiol<br />
1α, 25-dihidroksiholekalciferol Kalcitriol<br />
Ergokalciferol Erkalciol ali ergokalciferol<br />
1α, 25-dihidroksiergokalciferol Erkalcitriol<br />
1α, 24R, 15-trihidroksiholekalciferol Kalcitetrol<br />
V skladu s priporo~ili IUPAC-IUB Komisije za biokemi~no nomenklaturo se izraz vitam<strong>in</strong><br />
D nana{a na vse steroide, ki imajo kakovostno enake biolo{ke u~<strong>in</strong>ke kot kalciol.<br />
Torej se izrazi, kot so aktivnost vitam<strong>in</strong>a D, antagonisti vitam<strong>in</strong>a D, pomanjkanje vitam<strong>in</strong>a<br />
D <strong>in</strong> podobno, lahko uporabljajo. Izraz vitam<strong>in</strong> D smemo uporabljati kot s<strong>in</strong>onim za<br />
544<br />
considered healthy accord<strong>in</strong>g to their vitam<strong>in</strong> D<br />
metabolism.