glasilo - TD Lovrenc

letnik IV, glasilo {t. 1/2010
glasilo
Bili smo na obisku:
Stane An~imer s Stra`e pri Raki

DRAGE BRALKE IN SPO[TOVANI BRALCI ^'BULARJA
Darila in prazniki so za nami, lepe in iskrene `elje pa naj ostanejo in se
uresni~ijo v najve~ji mo`ni meri. Hladilniki so si malo oddahnili in se la`je
zapirajo, razne dobrote iz njihove notranjosti pa so marsikomu pustile kar
nekaj odve~nih problemov okoli pasu. Ste kar uganili, sedaj je najbolj{i ~as za
huj{anje in razna ~i{~enja z izvirno kme~ko hrano, vendar le za tiste, ki imajo
dovolj volje, da zdr`ijo. ^asa za take odlo~itve je vse manj, kajti nove mesne
dobrote so v glavnem `e v prekajevalnicah ali pa zorijo v primernem prostoru
in odli~ni zimski klimi. Zima se letos res lepo razdaja v vseh svojih
razse`nostih in misli kar same uhajajo k dobremu staremu kme~kemu
{tedilniku na drva ali topli kru{ni pe~i, ki nas tako prijetno pogreje. V
turisti~nem dru{tvu smo v novem ^'bularju zopet zbrali nekaj zanimivosti, ki
vam bodo mogo~e polep{ale kak{en dolg zimski ve~er, ter vas obenem
seznanili z na{imi leto{njimi na~rti, ki bi jih radi uresni~ili skupaj z vami. S
prilo`eno pristopno izjavo se nam lahko pridru`ite, prav tako pa bomo veseli
tudi vsake va{e dobronamerne pobude.
Prijetno branje.
Alojz Kerin, predsednik

DOGODKI TURISTI^NEGA DRU[TVA LOVRENC RAKA
6. 10. 2009
Neko~ je trgatev veljala za
pravi slovenski praznik, ki
se ga je veselilo staro in
mlado. Danes pa trgatev za
mlade nima ve~ tak{nega
pomena kot ga je imela
neko~, a {e vedno so jeseni
vinogradi polni veselih
trga~ev grozdja. [e vedno
namre~ dr`i pregovor, da
gospodar velja toliko, kolikor pridelka pospravi v klet, zato vsak vinogradnik, ki dá kaj nase, sku{a vse leto delati tako, da bi bila letina kar
najbolj{a. Ker si ~lani dru{tva prizadevamo ohranjati stare obi~aje, smo na doma~iji Kerin na Ardru trgatev, mletje grozdja in pre{anje prikazali na
star na~in in jo posneli na filmski trak za bodo~e generacije in arhiv dru{tva.

BILI SMO NA OBISKU
STANE AN^IMER, ljudski
godec na harmoniko
Harmonika je glasbilo, ki je doma skoraj v
vsaki slovenski dru`ini. V~asih ni bilo va{ke
zabave ali praznovanja brez tega glasbila.
Vedno se je na{el nekdo, in med njimi je tudi
Stane An~imer s Stra`e pri Raki, ki je iz tipk in
meha znal spraviti zvoke, melodije in ljudske
napeve, ki so ljudi spravili na plesi{~e ali pa
jim iz o~i zvabile solze in smeh. Dale~
naokrog je znan kot ljudski oz. va{ki godec in
zabavlja~ na porokah, ki je svate
razveseljeval dobrih dvajset let.
Rodil se je 19. novembra 1948 na Ardru pri
Raki {t. 6 in tam `ivel do poroke leta 1971, ko
se je preselil na Stra`o. V zakonu z `eno Olgo
so se jima rodili trije otroci, Aleksander,
Stanko in Karmen, ter {est vnukov, ki
poskrbijo, da je v hi{i veselje. Po 27-ih letih
pleskarske obrti se je zaradi bolezni
invalidsko upokojil. 'Sladkorna mi je
po{kodovala ledvica, o~i in mi nazadnje
vzela {e nogo. Ampak jezik, ta je pa {e dober.
[e vedno dobro »laufa«', se po{ali.
Tisti, ki ga poznajo, pravijo, da je nasledil
Hrastarja s Senu{, in dodajajo, da je prevzel
njegovo poslanstvo in obi~aj ljudskega godca
ter ga negoval do za~etka 90-ih let prej{njega
stoletja.
Na prelomnici tiso~letja ste bili v na{i fari
in dale~ naokrog znani kot ljudski godec
na harmoniki. Kdaj sta se s harmoniko
sre~ala in kdaj ste za~eli igrati?
Prvo harmoniko sem kupil na Prekopi. Brat
Franci mi je povedal za njo. Dobra je bila, {e
posebej za takega, ki na njo {e ne zna igrati.
O~etu sem se zlagal in rekel, da je bratova. Ni
bil ravno navdu{en in je hotel, da jo odnesem
nazaj. V hi{i nisem smel igrati. Sem pa vadil v
svinjski kuhinji, pa tudi v hlevu. Do slu`enja
voja{~ine sem znal zaigrati pesmi, kot so: Tinka
Tonka pod goro, Mi se imamo radi, Na
planincah…
Na slu`enje voja{~ine sem harmoniko vzel s
seboj in tam spoznal prijatelja, ki je `e takrat
igral z vsemi petimi prsti ter pripomogel, da
sem se izuril v igranju. Tudi on je imel
harmoniko s sabo. Igral je {e na trobento.
Nau~il sem se igrati tudi na kitaro. Veliko sem
vadil in dosti vikendov sva skupaj preigrala.
On je bil moj u~itelj in mentor. In ko sem se
vrnil domov, sem igral tako dobro, da smo
takoj organizirali ples v gostilni pri Bonu.
Tudi na Studencu pri Jancu sva skupaj z
Mlakarjem igrala. Prvi prislu`en denar je bil
namenjen harmoniki, malo kasneje pa {e
gramofonu in plo{~am narodno-zabavnih
ansamblov. Takrat so bili znani Avseniki,
Slaki, [tirje kova~i in Hen~ek. Ko je bila
melodija v moji glavi, so prsti vedeli, kako
poplesavati po tipkah. Kmalu sem za~el igrati
vsepovsod, kjer koli je bila vesela dru`ba.
Tako so me ljudje sli{ali in spoznali. Prvo
novo harmoniko sem si pa kupil v @eleznini v
Kr{kem, na kredit. Lepa je bila, rde~a. [e pred
to harmoniko sem pa svojo harmoniko
menjal s Hen~kom, malo sem dodal, pa sem
jo imel. Bila je modra, zelo lepa. No, spoznala
sva se, ko sem pleskal pri njem. Pa sem mu
enkrat zaigral dva val~ka, katera je kar posnel
in uporabil na svoji kaseti.
Se spomnite prve poroke na kateri ste
igrali?
Mislim, da je bila to poroka Francija Mlakarja.
Malo ni`je od Studenca je bil doma. Zgleda, da
sva se s harmoniko dobro odrezala, kajti `e ~ez
14 dni sem `e igral na naslednji, pri njegovemu
sorodniku. In tako se je za~elo. Potem sem igral
skoraj vsako soboto. Naneslo je tudi, da so me
vabili na sedem razli~nih koncev, igral sem pa
lahko le na eni poroki.
Poroka je v~asih trajala dva dni. Nam
lahko na kratko poveste, kako je
potekala?
Iz mojega vidika je v~asih trajala tudi tri dni.
Danes se je {e ohranila dekli{~ina, kjer
nevesta povabi svoje prijateljice, ter
fantov{~ina, kjer `enin po~asti svoje prijatelje
za ~asa fantovskega stanu. Na petek po
obi~aju va{ki fantje postavljajo mlaj in tu ne
sme manjkati harmonika, petje in dobra
pogostitev. V soboto zjutraj so me pri{li iskat,
`enin s pri~o in svatje. Skupaj smo se odpeljali
po nevesto. @enin je tudi bil tisti, ki je »zrihtal«
muzikanta. Je pa moral `enin nevesto najprej
poiskati, ker se mu je skrila, doma~i pa so mu
4
ponujali nekaj drugih »nevest«, ki so bile
obi~ajno grde in stare. Pred odhodom k
poroki se je nevesta poslovila od star{ev in jih
prosila odpu{~anja. Enako stori `enin, ~e
zapusti dom. Za blagoslov mora o~e
prekri`ati nevesto. Na dolo~enem mestu v
nevestini vasi so va{ki fantje postavili
»{rango«. Navada je bila, da so se ob branju
`enitovanjskega pisma pogajali o vi{ini
od{kodnine za nevesto oz. za njeno ~uvanje v
mladosti. Fantje so `eninu nalagali
raznovrstne naloge: `aganje, ko{enje, oranje,
li~kanje koruze … Ko se je nevesti in `eninu
`e po{teno mudilo, so sklenili kup~ijo.
»[ranga« je ~isto v redu, saj si »{rangarji« zase
niso vzeli veliko. Praviloma samo toliko, da
so se ga malo napili, ostalo pa so prinesli na
poroko v obliki darila. Po »{rangi« pa se je
odpeljalo na civilno poroko, ki so takrat bile
okrog 10. in 11. ure. Po tem obredu je
`eninova pri~a izbrala gostilno, kjer smo se
okrep~ali. Po cerkvenem poro~nem obredu
je sledilo {e fotografiranje pri fotografu. Prvi
dan se je poroka nadaljevala pri tistem
mladoporo~encu, ki je {el od doma. Drugi
dan, v nedeljo, pa se je ponavadi najprej {lo k
sveti ma{i, nato pa nadaljevanje poroke pri
tistem mladoporo~encu, kjer sta si pozneje
ustvarila dru`ino. Popoldan se je obi~ajno `e
za~ela gostija in zabava, ki je dostikrat trajala
do jutranjih ur.
Od vseh porok, na katerih ste igrali, vam
je katera ostala {e posebej v spominu?
Kar nekaj jih je. Sem bil na eni poroki, na
kateri svate nisem in nisem mogel pripraviti,
da bi se poveselili, nazdravili. Kaj vse sem
po~el! Pa ni~! Sem si rekel, da je to zadnja
poroka, na kateri igram. Pa so me pregovorili
in sem spet {el. Spet na drugi poroki, ki je bila
vesela in je trajala dva dni, pa `enin nikakor ni
pri{el do svoje neveste, da bi bil sam z njo.
Drugi dan pa je le hotel priti do svoje mlade
`ene in ta{~a je rekla, da svoje h~erke ne da,
dokler se njegova zemlja ne prepi{e na njih.
Ha, s sekiro so se pokazali na pragu hi{e. Sem
rekel nekomu, ki je imel avto: » Ti, treba bo it.
In to na hitr!« Smo {li s takim pospe{enim
korakom, kolikor se je hitro dalo.
Ja, se je pa neko~ zgodilo, da mati~ar ni
poro~il `enina in neveste. Ta je bila dobra! Mi
smo ~akali, da pridemo na vrsto, ko
mladoporo~encev ni in ni bilo ven. Pa sem {el
pogledat, kaj se dogaja. In sem izvedel! V
delu, ko mati~ar vpra{a `enina, ali vzame
nevesto za `eno, je ta odgovoril, da ja, ~e bo

pridna, ~e pa ne, je pa ne bo vzel. In mati~ar ju
ni hotel poro~iti, kljub vsem pregovarjanjem.
Zanj je bila to resna zadeva in ne {ala, zato naj
`enin {e enkrat dobro premisli in dolo~i drugi
datum. Vendar so poroko vseeno imeli, sicer
brez civilne in cerkvene.
Se spomnim poroke iz hrva{kega Zagorja,
kjer sem igral in tam so imeli navado, da so
denar dajali muzikantu, in tisti, ki mi ga je
pritisnil, je lahko plesal z nevesto. Ravno v
tistem ~asu biv{e dr`ave je pri{el bankovec s
sliko Nikola Tesle. Denar so poslinili, pa pok
na moje ~elo. [e sre~a, da sem imel na glavi
velik plan{arski klobuk, da so mi denar za~eli
dajati pod klobuk, ker bi bil druga~e ves
poslinjen. Sem si mislil: »Vi kar dajte, jaz bom
`e {pilal, ~e ho~ete neprekinjeno do zore!« In
tako je tudi bilo. Takrat sem imel podlahtnici
ote~eni in o`uljeni od silnega igranja. Pa ne le
takrat, {e velikokrat.
Se mi je pa tudi zgodilo, da je na poroki moja
harmonika zatajila. Od takrat naprej sem
vedno dve s seboj jemal.
Kaj pa oglarji, ti so tudi znali kak{no
u{pi~iti?
Seveda, tudi tega ni manjkalo. Se spomnim iz
neke poroke, da so slamo polo`ili na streho
hi{e in jo nato zakurili, potem pa dvignili vse
doma~e na noge z vpitjem, da hi{a gori. Pa
stepsti so se znali med sabo, tudi nekaj krvi je
znalo biti zraven, vendar so bili proti jutru, ko
je pija~a svoje naredila, `e pravi kolegi.
Na poroki ima vsak svojo nalogo in
zadol`itev. Kak{na je bila va{a vloga kot
muzikanta?
5
Na poroki je bilo pomembno, da je muzikant
tako reko~ vodil kompleten obred glede
zabavanja svatov. On je bil tisti, ki je poskrbel,
da je dr`al svate pokonci ~im dlje in da so se
pri tem veselili, zabavali in dru`ili, saj se svatje
obi~ajno med seboj niso dobro poznali.
Dru`abne igre so odigrale klju~no vlogo.
Imajo tudi va{i otroci kaj glasbenega
talenta?
Seveda. S Sandijem sva na porokah kar
nekajkrat igrala skupaj, Stanko igra na
klarinet in bariton pri godbi v Kr{kem,
Karmen pa lepo poje.
In za konec. Kaj si v tem trenutku najbolj
`elite?
Da bilo vsaj tako kot je sedaj, vsaj kar se
mojega zdravja ti~e. Sem se `e bolje po~util,
slab{e pa tudi. Hodim na dializo, ki sem jo
sprejel kot slu`bo. Mi je pa v veliko veselje
spremljati vnuke, kako rastejo in se razvijajo.
Oni poskrbijo, da mi ni dolg~as.
Razumevanje v dru`ini mi tudi veliko
pomeni. Ni~ mi ne manjka. Imam vse, kar ta
trenutek potrebujem.
Stanetu se za pogovor lepo zahvaljujeva
Alojz Kerin in
Adelita Cimerman.

Jo`etov ded, Jo`ef Kr`an, se je izu~il za
lon~arja na Prekopi, kjer je spoznal bodo~o
`eno Ne`o Skubec. V Velikem Podlogu je
kupil hi{o, v kateri je imel tudi prostor za
opravljanje lon~arske obrti.
O~e Jo`e Kr`an neko~ in …
V zakonu z Ne`o je imel {tiri sinove in dve
h~eri. Pri lon~arskem delu mu je ves ~as
pomagala `ena, sinovi pa so se `e od
majhnega vklju~evali v razli~ne faze dela.
Ded Jo`ef je imel v svoji lon~arski delavnici
zaposlene tudi zelo sposobne in pridne
pomo~nike.
Ko je bil starej{i sin Polde star 20 let, je ded
Jo`ef, v starosti 40 let, umrl. Lon~arstvo je
nato prevzela vdova - odlo~na mati Ne`a in s
pomo~jo pomo~nikov, ki so `e prej delali pri
Kr`anovih, ohranila lon~arsko tradicijo. Tako
so se lon~arstva izu~ili trije sinovi, najstarej{i
Polde, Jo`etov - Pepijev o~e Alojz in Franci, ki
je kasneje ostal na domu in nadaljeval z
obrtjo. Tudi [tefan, eden izmed njunih sinov,
ga je kot zadnji v Velikem Podlogu nasledil z
lon~arstvom. Babica Ne`a iz Velikega
Podloga je bila zelo obremenjena z majhnimi
otroki in z delom v dedovi dejavnosti. Jo`etov
o~e Lojze je od 4. leta dalje veliko ~asa
pre`ivel pri Kr`anovi stari mami v @upelevcu.
Po zna~aju in sposobnostih se je zelo
razlikoval od ostalih bratov. Bil je zelo
`ivahen, zaupal je vase in v svoje
sposobnosti, kar je njegovo mamo Ne`o
v~asih motilo, zlasti takrat, ko se je u~il
lon~arstva v doma~i delavnici. Lojzeta pa je
vleklo na svoje, k samostojnosti. Od{el je na
Pristavo k Lajkovi~u. Za~el je s samostojnim
lon~arstvom. Ker sam ni imel pe~i za `ganje,
je vozil svoje izdelke `gat domov, v Veliki
Podlog. V tem ~asu je v Keramiki Novo mesto,
{e pred 2. svetovno vojno - 1939. leta, opravil
pri mojstru Klemen~i~u mojstrski izpit.
Lojze je v doma~i vasi pri Longovih spoznal
dekle Rozalijo Lek{e, ki je prihajala s svojim
dedom Francem Lek{etom iz Zalok k
Longovim ve~krat pomagat delat. Njen ded je
imel v Zalokah, za sedanjo lovsko ko~o,
posest, na njej pa ceglano - opekarno, kjer so
izdelovali tlakovce `e pred 1. svet. vojno pa
do leta 1952, ko je Jo`etov stari o~e umrl.
Lon~ar Lojze Kr`an z Velikega Podloga se je
1939. leta poro~il z Rozalijo Lek{e iz Zalok. V
Zalokah sta naredila hi{o z delavnico. Na 16ih
arih zemlje sta za~ela s skupnim `ivljenjem
in lon~arsko obrtjo, ki je `e tedaj pognala
tradicionalne dru`inske korenine.
Mladi lon~ar Lojze Kr`an je nekaj ~asa delal
tudi v ceglani v Zalokah, vendar svojega dela
ni zanemaril, saj je bilo takrat v ra{kem okolju
po njegovih izdelkih veliko povpra{evanje.
Med in po 2. vojni so se pri Kr`anovih rodili
{tirje otroci: Terezija, ki je umrla, stara 14 let,
Jo`e, lon~ar, ki ga opisujem, ter Franci in
Anica. Ceglana v Zalokah, kraj so imenovali
Grjenc, je nekaj ~asa delala {e pod vodstvom
Kme~ke zadruge (1953-1957), nato pa je, po
manj{em ~asovnem presledku, nekaj ~asa
vodstvo v njej prevzel Jo`etov brat, Franci
Kr`an. V tem majhnem opekarskem obratu je
bilo zaposlenih kar nekaj doma~inov. Ti so
imeli za potrebe doma~inov dovolj dela z
izdelovanjem opeke.
V lon~arski delavnici Lojzeta Kr`ana st. se je
zvrstilo kar nekaj vajencev, predvsem
doma~inov. Med njimi sta bila Alojz [inkovec
s Sel, Lisec s Kr`i{~ idr., celo fant iz Podsrede
in seveda doma~i sin Jo`e.
»Lon~arji nismo `lejht ljudje, prav
dobro imamo srce … «
(ljudska)
Jo`e, droben fanti~ek, je pomagal o~etu v
delavnici `e odkar se spomni. V obdobju
... sin Lojze danes.
zaklju~evanja osnovne {ole pa je bil v
delavnici `e pravi pomo~nik. Prav zaradi
zgodnjega dela in pridobljenih sposobnosti je
postal pri 17-ih letih, leta 1957, pomo~nik. V
Ljubljani je opravil tudi dvoletni te~aj.
Ko poslu{amo lon~arjevo pripoved o
njegovih za~etkih in o delu, ki ga je opravljal
o~e, skoraj ne moremo verjeti, koliko
mu~nega in te`kega dela je bilo potrebno
opraviti, preden je mojster prijel v roke kepo
pre~i{~ene gline in jo za~el oblikovati.
»Po loncu se pozna lon~ar.«
(slovenski pregovor)
V o~etovem in tudi {e v Jo`etovem ~asu
obratovanja so kopali glino na svoji zemlji, v
6
Krakovskem gozdu, ki je ogromno
nahajali{~e gline v bli`ini doma. Glina se je
nahajala tudi na njihovi posesti na Kr`i{~ah.
To delo je bilo izjemno naporno. Zanj so
najeli delavce. Kopali so po dva dni, jame pa
so bile velike 4x4 m in globoke 3 m. Te`ko in
lepljivo glino so iz jame metali z lopato.
Kasneje so glino kopali `e s stroji iz Kremena.
Te jame so v gozdu vidne {e danes. Po letu
1990 kupujejo glino iz Globokega. Glino so z
vozovi pripeljali domov, jo razsekali in ji
pripravljali trdoto. Nabili so jo na paleto v
obliki {toka, nato s posebnimi srpi rezali glino
na listi~e, da so jo postopoma o~i{~evali
kamenja. Postopek so ve~krat ponovili. Nato
so naredili manj{e kepice, jih namo~ili in
odlo`ili na desko. Z nogami so glino
pretla~ili, da je nastala oblika kola~a. Tudi ta
postopek so, zaradi bolj{e kvalitete gline, 5-
6x ponovili. Glini dodajajo {e kremen~ev
pesek z Malega Korena. Kasneje so to delali
stroji, vendar se gnetenju gline s stopali takrat
{e vedno niso mogli izogniti. Zadnjih 20 let je
pri pripravi gline prisoten le {e stroj. Vsak
izdelek, oblikovan v lon~arjevih rokah, se
mora su{iti, nato roma {e v pe~nico, kjer mora
biti prisotna ogromna temperatura za `ganje
izdelkov. @gan predmet je trd kot kamen.
Za pripravo pe~nice je potrebno ogromno
drv, ki so jih Kr`anovi kupovali. Cele
tovornjake je bilo potrebno nacepiti. Spet so
potrebovali pridne roke doma~inov, ki so to
delo vestno in hitro opravili.
»Tr~, tr~, tr~ Tr~, tr~, tr~,
poln je {e vr~! ob moj poln vr~!«
Pri njih oblikujejo vsemogo~e vrste posod, ki
se uporabljajo v gospodinjstvu, na domu in v
kme~kem `ivljenju. Velik dele` izdelkov so
predvsem pe~nice. Izdelke ves ~as prodajajo
tudi na domu. Med kupci je tudi veliko tujcev
in izdelki kot spominska darila romajo na vse
konce sveta.
O~e Alojz je redno prodajal na sejmih v
Bre`icah in Kr{kem ter na `egnanju na
Studencu. Pri prodaji sta mu ve~krat
pomagali `ena Rozalija in h~erka Anica.
Jo`e Kr`an na sejmu.

Najprej so vozili izdelke na prodajna mesta v kot izgnanec vrnil na Dolenjsko. Doma je bil
Posavju z najetimi vozovi, kasneje pa so imeli iz @egerja pri Slivnici. Za lon~arja se je izu~il v
pri hi{i tudi `e enega konja. V oddaljene kraje Slivnici in pridobil tudi vse pogoje za
so tako vozili z najetimi in kasneje `e s svojimi opravljanje obrtne dejavnosti.
vozili.
Doma si je pri ^rtalinovih takoj postavil
Najve~ so `e v o~etovem ~asu delali za delavnico in sam sezidal pe~nico za `ganje
trgovine Mercator - Steklo, Mladinsko knjigo,
Dom v Ljubljani pa tudi v Trbovlje in na
Jesenice je bilo potrebno odpeljati blago.
Naro~ilo pa je pri{lo tudi iz predsedni{kega
objekta, z Brda pri Kranju. Zanje je Pepi
naredil za pol kombija izdelkov. Med njimi so
bili peka~i s pokrovi, kme~ki lonci, sklede,
tudi z dvema ro~ajema, ter velike vaze, visoke
do 1,2 m.
Ob tej prilo`nosti si je ogledal park Brdo vse
do jezera, v delu gozda pa so mu pokazali
tudi njihovo zunanjo kru{no pe~. Kr`anove
izdelke `e dolgo kupujejo tudi razna podjetja
za poslovna darila.
1964. leta je na{lon~ar Jo`e Kr`an,
{e kot
posode.
o~etov pomo~nik, svoje izdelke razstavljal v
Kranju na razstavi, ki jo je pripravila ob~ina
Salobirjev stroj za gnetenje gline.
Bre`ice. Izdelki so bili ustvarjeni po Nedale~ stran od doma, ~isto ob robu gozda,
natan~nih navodilih profesorja likovne je dobila njegova `ena Ne`a za doto zemljo,
umetnosti Kuglerja iz Bre`ic.
na kateri sta za~ela zidati lasten dom, poleg
1973. leta je Jo`etov o~e Lojze umrl. Takrat je pa {e stavbo za opravljanje lon~arske obrti.
Jo`e prevzel o~etovo obrt. [e v ~asu Najbolj je bil ponosen na ogromno pe~nico,
o~etovega `ivljenja je imel urejena vsa ki jo je sam zgradil. Stene so bile debele pol
dovoljenja za opravljanje dejavnosti. metra, stroppa je bil velban. V novi dom in
Postopoma je raz{iril prostore in vanje delavnico so se s sinom Poldetom z Ne`inega
namestil kar nekaj strojev, ki so olaj{ali doma preselili 1954. leta, ko se jim je rodila {e
nadaljnje delo.
h~i Anka.
Naro~il je bilo vedno ve~, zato je imel Snaha Marica, Poldetova `ena, se spominja,
zaposlene tudi pomo~nike, v delavnici pa se da so kopali glino na [tritu v Ko{akovi hosti,
je, tako kot on sam v zgodnjem otro{tvu, doma na Gomili in po Krakovskem gozdu.
ve~krat zadr`eval Pepijev sin Lojze. Svoje 'Kamor si zakopal, je bila glina,' pravi.
oblikovalske sposobnosti je kazal `e v Pri kopanju gline so jim radi pomagali
osnovni {oli, ko je ve~krat ustvaril kak{en doma~ini, Toma`inovi, [terkovi, Kmetovi.
kipec, pisal posvetila na firklje, po svoje Lon~ar jim je za opravljeno delo pla~al.
ustvarjal in pomagal o~etu pri delu ter `e Za kurjavo v tako veliki pe~nici so morali drva
na~rtoval, kako bi soustvarjal in nadaljeval z kupovati. Za za~etek so pri kurjenju
dru`insko tradicijo. Prav gotovo je Jo`e ob uporabljali hrast, potem pa so naprej kurili z
pogledu na sinove sposobnosti, z velikim gabrovimi ali bukovimi metrskimi drvmi.
upanjem, tiho u`ival.
Drva so cele dneve cepili `e prej omenjeni
Kot predstavnik tretjega rodu Kr`anovih doma~ini. Ve~krat je kupil les starih hi{ali les
lon~arjev se je Jo`e 1996. leta upokojil. Od starih ostre{ij. To je dobro gorelo in ustvarjalo
leta 2000 je postopoma obrt prevzel mladi v pe~nici visoke temperature.
kemijski tehnolog, Jo`etov sin Lojze,
potomec ~etrte generacije. Pri delu je zavel
spet novi, sve`i veter, z novej{o tehnologijo,
saj je sedaj, v novej{ih elektri~nih in plinskih
pe~eh, `ganje izdelkov enostavnej{e. [e
vedno nadaljuje z izdelovanjem posod iz
preteklosti, le da sedaj izdelajo veliko ve~
pe~nic za kru{ne pe~i in kamine, kajti {e
vedno dr`i, da nobena centralna pe~ ne more
nadomestiti kru{ne pe~i. Tudi Lojze ima `e
dva nadebudne`a, ki gotovo v sebi nosita
sposobnosti svojih prednikov.
Doma~ini kot prve lon~arje v ra{ki okolici
omenjajo Gor{aka starej{ega, iz Blatnika, ter
Uneti~a,
prednika Toneta Hru{evarja z
Mikot.
Salobirjeva lon~arska delavnica
preden so jo podrli.
Na drugem koncu KS Raka, na zahodnem
robu vasi Gmajna, ob Krakovskem gozdu, je
ustvarjal, doma~inom dobro prepoznavne
izdelke iz gline, lon~ar Leopold Salobir.
Na Gmajno se je po 2. svetovni vojni pri`enil
k ^rtalinovim. Bil je s [tajerske. @eno Ne`o je
spoznal v izgnanstvu v Nem~iji in z njo se je
Pri delu je lon~arju Leopoldu ogromno
pomagala `ena Ne`a, kasneje pa nekaj let
tudi sin Polde. Tudi snaha Marica je na svoji
ko`i mnogokrat ~utila veliko breme te`kega
tastovega dela, kar ni bilo primerno niti za
Poldetovo mamo Ne`o. Naporno je bilo tla~iti
7
glino in to pretirano opravilo se je ve~krat
poznalo na njunem zdravju.
Preden so izdelke `gali, so jih po dan in pol
vlagali v pe~nico, da so v njej napolnili ves
prostor. Sledilo je nalaganje drv in previdno
kurjenje, s katerim so dosegli v pe~nici do 900
ºC.
Med Salobirjevimi izdelki so bili cvetli~ni
lon~ki, lonci za kuhanje, ki jih je zaradi dalj{e
`ivljenjske dobe tudi oplel z `ico, skodelice,
sklede, pinje za mast, mle~ni lonci, latvice,
modeli za {arkelj in potico, pa seveda firklji ali
pol~i, kot jih je mojster, nekdanji [tajerec,
imenoval. Tudi on je izdeloval ogromno
pe~nic za kru{ne pe~i.
V svojem rojstnem kraju pri Slivnici in v Celju
je imel znance in prijatelje, lon~arje, s
katerimi je obdr`al stike. Iz celjske Cinkarne
je dobival nekatere posebne sestavine za
glazuro, ki jo je uporabil za svojo posodo.
Doma~ini se spominjajo, da je bila njegova
posoda malenkost svetlej{a, ker je bila tudi
glina druga~ne barve.
Preden so se odpravili na sejem, so morali
posodo skrbno nalo`iti na voz in jo dobro
za{~ititi s slamo, ker bi se je lahko na
makadamskih cestah veliko razbilo. Najprej
jim je posodo vozil na sejme, z vozom in
konji, ^rtalinov Franc, Leopoldov tast z
Gmajne. Na pot so odhajali vsako soboto, ob
dveh zjutraj, vsaki~ v drug kraj. Metlika,
Sevnica, Planina nad Sevnico, Vesela Gora,
Mokronog so bili kraji, kjer sta bila Ne`a in
Leopold Salobir prepoznavna po njuni
posodi.
Kasneje je bilo s prevozom la`je in hitreje, ko
so imeli pri hi{i malega Tama, ki sta ga vozila
o~e ali sin.
Sin Polde in snaha Marica, ki sta vse dneve
delala na doma~iji in v lon~arski delavnici, se
nad delom nista toliko navdu{ila, da bi to
delala vse `ivljenje. Poldeta je bolj pritegnil
{oferski poklic, Marica pa se je zaposlila v
tovarni IMV in kasneje v Iskri. Tedaj se je malo
bolj lahko posvetila svojima sinovoma, Jo{ku
in Sandiju, ko so skupaj ve~krat ~akali na atija,
ki se je vra~al z dolgih vo`enj.
V mirnem okolju, v bli`ini gozda, sta
odra{~ala Salobirjeva vnuka. Pod njihovo
streho pa se je prikradla bolezen, ki jim je
najprej vzela babico, ~ez slabih deset let o~eta
Poldeta, ~ez nekaj let pa {e deda Leopolda,
znanega lon~arja z Gmajne. Vnuk Sandi, ki je
ostal doma, na Gmajni, in si tam ustvaril
dru`ino in dom, izstopa po na~inu urejanja
doma~e okolice. Sam pravi, da ima ogromno
idej po ohranitvi lon~arske tradicije njegova
`ena Tanja, ki zna vsakemu, iz gline
narejenemu izdelku, poiskati ~astno in
opazno mesto v njihovi okolici, kjer se
prepletajo cvetje, rastlinjaki, dedovi predmeti
iz lon~arske delavnice in lepi Sandijevi
otro{ki spomini.
»… ^e bomo sledili naravi, se ne bomo
zmotili.
Najvi{je vodilo bodi, da se ravnamo po
njej, v tem je prava umetnost `ivljenja.«
(Montagne)
Justina Molan

NA[ POGLED
Ansambel ORION z Rake
Za~etki njihovega skupnega delovanja segajo v leto 2006.
@enski del ansambla - Tatjana in Bernardka sta takrat {e igrali in
prepevali v ansamblu Kresni~ke, Matej in Martin pa sta po
razpadu ansambla Mak iskala svoje mesto v nekaterih drugih
sestavih, med drugim tudi pri ansamblu Sijaj. Takoj, ko je prvi~
padla ideja o zdru`itvi v nov ansambel, se je vse skupaj zdelo `e
skoraj neizbe`no. ^ez nekaj dni so bile `e prve vaje.
Ko so se odlo~ili, da bodo vso glasbo, tudi zabavno, igrali v
`ivo, brez posnetkov, so vedeli, da jih ~aka veliko dela. V nekaj
mesecih so uspeli na{tudirati osnovni repertoar in avgusta 2006
so `e prvi~ nastopili. Zastavljeni cilji in na~rti so bili
velikopotezni. Ustvariti lastno glasbo, jo predstaviti na
festivalih narodno-zabavne glasbe in biti tako ~imbolj
prepoznavni v {ir{em slovenskem prostoru.
Trud se je kmalu obrestoval, saj so se `e leta 2007 uspeli uvrstiti
na nekatere najve~je festivale narodno-zabavne glasbe v
Sloveniji. Leta 2007 so se uvrstili na Vurber{ki festival in prejeli
[ifrarjevo plaketo za najbolj{e {tiriglasno petje ter drugo
nagrado strokovne komisije. Leta 2008 so se s pesmijo Na va{ki veselici uvrstili na festival Slovenska polka in val~ek ter med
polkami prejeli najve~ glasov gledalcev.
Jeseni leta 2008 so do~akali izid svoje prve zgo{~enke. Na predstavitvi le-te, v telovadnici O[ Raka, so nastopili {tevilni znani
slovenski ansambli: ansambel Braneta Klav`arja, Franca Miheli~a, [tirje kova~i in Modrijani. Nastopil pa je tudi pihalni orkester
Glasbene {ole Kr{ko in vokalna skupina Lavrencij. Program je povezoval in vodil Vinko [imek, za zaklju~ek pa so vsi skupaj
zaigrali polko ansambla Orion z naslovom Po ~ebularski poti. V decembru 2008 je bila pesem Zadnja majska no~ izbrana za vi`o
meseca in se nato potegovala za vi`o leta 2009 na radiu Slovenija.
V lanskem letu so s pesmijo @enska stavka nastopili na festivalu Slovenska polka in val~ek, na Vurber{kem festivalu pa so bili zopet
nagrajeni s tretjo nagrado strokovne komisije. Konec leta 2010 ansambel Orion na~rtuje izid svoje druge zgo{~enke.
Ansambel Orion igra in nastopa po vsej Sloveniji in v tujini. V lanskem oktobru so od{li na {tirinajstdnevno turnejo po zahodni
Kanadi. Domov so se vrnili polni lepih spominov in vtisov.
^lanom skupine Orion `eli uspe{no delovanje tudi v prihodnje,
Upravni odbor TD Lovrenc Raka.