Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
O DELU DRUŠTEV<br />
34<br />
NAŠI PLANINCI NA POTI<br />
Društvo upokojencev <strong>Štore</strong> in planinsko društvo Železar <strong>Štore</strong> sta bili precej aktivni med poletjem<br />
in sta nam poslali nekaj utrinkov s svojih popotovanj.<br />
Vročo julijsko soboto smo se štorski<br />
upokojenci podali na Dolenjsko in v Belo<br />
krajino. Naš prvi cilj je bil planinski dom<br />
pri Gospodični na Gorjancih.<br />
Po ozki gozdni cesti smo se pripeljali v<br />
neposredno bližino doma, ki stoji malo<br />
nad čudežnim studencem. Pravijo, da<br />
pomlajuje, saj ga je kot takega v svojih<br />
bajkah ovekovečil Janez Trdina. Pred<br />
domom je bil že pravi vrvež, saj se je tam<br />
mudila »Zlatorogova parada ponosa«,<br />
namenjena osvajanju 12 vrhov, peš ali<br />
s kolesi. Del nje smo postali tudi mi, saj<br />
so nas vpisali v knjigo ter nam podelili<br />
knjižice za žigosanje osvojenih vrhov.<br />
Prvega smo osvojili kmalu po okusni malici<br />
v koči, saj se nas je večina odpravila proti<br />
Trdinovemu vrhu. Po slabih dveh urah<br />
smo tudi najpočasnejši ugledali obeležje<br />
za vrh ter se vpisali v knjigo pohodnikov.<br />
Kmalu smo se ugledali tudi ruševine<br />
Letošnja pomlad je s svojo toploto letos<br />
nekoliko prehitevala. Travniki v dolinah so<br />
bili že sredi maja vsi v cvetju. Marsikje so<br />
že kosili in seno spravili v bale ali kozolce.<br />
Sneg se je po karavanških vrhovih že<br />
večinoma stopil, zato je bilo malo upanja,<br />
da nas bodo sredi junija še počakale bele<br />
narcise, posebnost te naše 1835 m visoke<br />
gore.<br />
A so nas počakale do predvidenega<br />
dne. V vasi pod Golico jih je res nekoliko<br />
prekrila množica regratovih lučk, a takoj<br />
nad naseljem so bili travniki vsi beli od<br />
ključavnic, kot jim tukaj pravijo. Vmes pa<br />
so se ponekod pokazale rumene pogačice,<br />
GORJANCI IN BELA KRAJINA<br />
slovenske kapelice sv. Jere ter obnovljeno<br />
hrvaško cerkvico sv. Ilije. Pozvonili smo<br />
za izpolnitev želja, si malo odpočili, nato<br />
pa smo se vrnili k planinskemu domu.<br />
Tam so nas čakali tisti, ki niso šli na vrh.<br />
Razgledovali so se po nižini, okušali<br />
dobrote oskrbnika ter se hladili s hladno<br />
studenčnico. Sveži in pomlajeni so nas<br />
pospremili do avtobusa, da smo lahko<br />
skupaj nadaljevali pot po programu.<br />
Gospodar vinske kleti nas je prišel čakat<br />
v Metliko, da nam je kazal pot do svoje<br />
prečudovite zidanice, ki je skrivala<br />
nenavadne vinarske posebnosti. S svojim<br />
bogatim znanjem nam je predstavil<br />
svojo klet, pridelavo vina, polnilnico in<br />
vinsko banko, nato pa smo pod njegovo<br />
strokovno razlago okušali različna vina.<br />
Ob belokranjski pogači so bila vsa zelo<br />
dobra. Čas nas je priganjal, zato smo se<br />
po nakupu nekaj njegovih vin poslovili od<br />
prijazne družine.<br />
GOLICA<br />
ki so delale močno konkurenco običajnim<br />
zlaticam. Še več je bilo tega gorskega cvetja<br />
na višini 1500 m, kjer se neha gozd. Tu so<br />
imeli fotografi dovolj dela. Marsikdo je hotel<br />
v dolino odnesti dokaz, da je uspel priti do<br />
teh gorskih lepotic. Množica pohodnikov<br />
se je okrog planinskega doma nastavljala<br />
soncu, cele kolone obiskovalcev pa so se<br />
vile proti vrhu gore. Če se ne bi v triglavski<br />
smeri začelo oglašati zamolklo grmenje, bi<br />
se nikomur ne mudilo v dolino. Tako pa je<br />
bilo bolje upoštevati vremenarjeve nasvete<br />
in se vrniti do avtomobilov. Na poti domov<br />
so nas spremljali bliski, gromi, pljuski, a to<br />
nas ni več ganilo, saj smo bili pod varno<br />
ŠTORSKI OBČAN<br />
V bližnjih Draščih so nas že nestrpno<br />
čakali s kosilom. Družinska kmetija nam je<br />
ponudila svoje dobrote, nas razveseljevala<br />
z domačo glasbo, gospodar pa nam je v<br />
pristni belokrajinščini razložil pomen<br />
sosedske zidanice ter nam pokazal, kaj je<br />
rovaš in kakšno vlogo igra v vasi že več<br />
kot tristo let. V zidanico namreč vsaka<br />
hiša v vasi pripravi malo pred Martinovim<br />
petnajst litrov mošta, ki ga negujejo v<br />
skupni kleti. Čez leto, ko se družijo v<br />
zidanici, beležijo zapiske z zarezami na<br />
deščico s hišno številko. Če popijejo več kot<br />
deset litrov, morajo ob letu vrniti od viška<br />
petdeset odstotkov od preveč popitega. Kar<br />
visok davek!<br />
Pošteno ogreti od poletne vročine ter<br />
vseh dobrot smo se srečno vrnili domov,<br />
veseli, da smo spoznali še en lep del naše<br />
domovine ter prijazne rojake, ki živijo v<br />
neposredni soseščini Hrvatov.<br />
streho. Prijetno utrujeni smo se prepustili<br />
varni vožnji mladega voznika in še pred<br />
drugo pošiljko neurja prispeli pod domačo<br />
streho.<br />
Narcis je mnogo v Sloveniji še v drugih<br />
krajih, na okoliških grebenih Golice, Na<br />
Slavniku in Vremščici, v Prekmurju, a<br />
poseben sloves so znali ohraniti le na<br />
Golici, kjer vsako leto potekajo turistične<br />
prireditve in izberejo tudi miss narcis. Kljub<br />
temu, da so bile te prireditve že mimo, je<br />
bilo obiskovalcev Golice neverjetno veliko,<br />
kat da gre za kakšno romanje.<br />
OKTOBER <strong>2011</strong>
Change language