Opis projekta Prehrana je dejavnik tveganja pri nastanku številnih ...

Projekt: Zdrava prehrana in gibanje za varovanje in krepitev zdravja 

UNIVERZA V MARIBORU 

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE 

Žitna ulica 15 • SI-2000 Maribor • Slovenija 

Tel.: 02 / 300 47 00 • Fax.: 02 / 300 47 47 

E-pošta: fzv@uni-mb.si • http://www.fzv.uni-mb.si 

Opis projekta 

Prehrana je dejavnik tveganja pri nastanku številnih bolezni, pri nekaterih pa pomembno vpliva na 

potek in komplikacije (srčnožilne bolezni, rakave bolezni predvsem rak debelega črevesja, 

sladkorna bolezen in druge). Pojav raka debelega črevesja narašča v celotni Sloveniji. 

Zdravo prehranjevati se hoče danes vsakdo. Govor je o tem, da poznamo v zahodnih deželah lakoto 

le še iz zgodovinskih knjig, da pa ima zagotovljena prehrana tudi svoje slabe strani. Preveč 

sladkorja, preveč maščob, preveč mesa – vse to, kar je včasih bil znak blaginje, povzroča, da se naše 

mize šibijo, zdravje pa peša. Tudi dejstvo, da nas je industrijska revolucija rešila težkega fizičnega 

dela, značilnega za stare čase, slabo vpliva na naše zdravje. Grozi nam, da postanemo narod za 

prodajnimi pulti čepečih zapečkarjev, torej narod bolnih na hrbtenici, krvnih obtočilih in prebavilih. 

Poleg več gibanja je zdrava prehrana prvi korak k trdnemu zdravju. 

Nezdrave prehranske navade Slovencev 

S študijo prehranskih navad odraslih Slovencev smo dobili podatke o prehranskih navadah 

Slovencev, ki so slabe, celo slabše, kot prehranske navade Ljubljančanov iz leta 1991 (CINDI 

1990/91). Slovenci se nezdravo prehranjujemo. Naša prehrana ima po sestavi, načinu priprave hrane 

in ritmu prehranjevanja značilnosti nezdrave prehrane, ki pospešuje nastanek in razvoj kroničnih 

bolezni. Slovenci jemo kalorično prebogato hrano, zato je več kot polovica Slovencev prekomerno 

prehranjenih ali predebelih. Največ dnevne energije zaužijejo prebivalci novomeške regije (14213 

kJ/dan), najmanj v področju koprske regije (9997 kJ/dan). Debelost pomembno pospešuje vse 

kronične bolezni (srčno žilno, sladkorno bolezen, številne vrste raka in degenerativne bolezni kosti 

in sklepov). Pojemo preveč skupnih maščob (44,3% namesto priporočenih 30% dnevnega 

energijskega vnosa) in škodljivih nasičenih maščob (14,8% namesto priporočenih 10%), ki z 

zvišanjem holesterola v krvi najpomembneje vplivajo na pogostost sršno-žilne bolezni in nekaterih 

vrst raka (prebavil, dojke). Dva od treh Slovencev imata vrednost holesterola v krvi, ki je nad 

normalo. Po posnetem mleku posega le 20%, po pustem siru le 10% Slovencev in le polovica jih 

odstrani vidno maščobo. Kar polovica vprašanih tedensko uživa ocvrto meso. 

Pretirana je tudi poraba soli (dosoljevanje pri mizi 26,4%, suhomesnati izdelki). Z zmanjšano 

porabo soli bi lahko znižali srednji krvni tlak, ki pomembno zvišuje, posebej skupaj z drugimi 

Matična številka: 5089638016 • ID za DDV: SI 71674705 

Registrska številka: 5031206815 • TRR: SI56 0110 0609 0125 827

dejavniki tveganja, incidenco koronarne bolezni in predvsem možganske kapi. Dokazana je 

povezava med pretiranim pitjem alkohola in pogostostjo možganske kapi, zvišanim krvnim tlakom 

in poškodbo srčne mišice. Slovenci jemo premalo balastnih snovi, ki jih vsebujejo sadje, zelenjava 

in polnozrnati žitni izdelki in za katere je znano, da zanesljivo zmanjšujejo raka na debelem 

črevesu. Povprečna dnevna prehrana Slovenca ne dosega niti spodnje priporočene količine balastnih 

snovi (namesto priporočenih 27-40 g jih povprečno zaužijemo 20,1g dnevno). Sadje in zelenjava 

vsebujejo veliko vitaminov, mineralov in antioksidantov, ki pomembno znižujejo srčno-žilne 

bolezni in številne rake. Vsak dnevni obrok naj bi vseboval čim bolj pestro sestavo sadja in/ali 

zelenjave, vendar je realnost v Sloveniji drugačna. Povprečno poje Slovenec le en sadež dnevno, 

12% Slovencev nikoli ne uživa zelenjave. Sestavljenih ogljikovih hidratov (kruh, krompir, riž, 

polente, kaše...), ki ugodno vplivajo na presnovo in se zanje priporoča, da prevladujejo v dnevni 

prehrani, pojemo Slovenci bistveno premalo. Skupnih ogljikovih hidratov pojemo namesto 

priporočenih 55-75% dnevnega energijskega vnosa le 39,3%. 

Režim prehranjevanja ima tudi značilnosti nezdravih prehranskih navad. Najpogosteje zaužiti obrok 

je kosilo, sledi večerja in le 55% vprašanih redno zajtrkuje. Le 33% vprašanih pozna varovalna 

živila. Zaključimo lahko, da je prehrana Slovencev nezdrava glede sestave, priprave in tudi 

pogostosti dnevno zaužitih obrokov. Uživamo kalorično prebogato hrano, preveč skupnih in 

škodljivih nasičenih maščob, verjetno preveč alkohola in soli, premalo pa ogljikovih hidratov, 

posebno sestavljenih, sadja, zelenjave in balastnih snovi. 

TAKŠEN NAČIN PREHRANE SE PRENAŠA NA MLADE GENERACIJE, KAR IMA 

ŠTEVILNE NEGATIVNE POSLEDICE NA DRUŽBENA DOGAJANJA (razvojne, finančne, 

socialne, zdravstvene..) 

Ko preverjamo uresničevanje temeljnih človekovih pravic v vsakdanjem življenju v vrtcu in šoli, 

kot novem teoretičnem izhodišču, ki ga utemeljuje Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS 

(1995), je pomembno, da preverimo, kaj natančno se v vrtcih in šolah dogaja v t.i. dnevni rutini. 

Dnevna rutina zajema utečene postopke in prakse v okviru katerih odrasli organizirajo in izvajajo 

življenje in delo v vrtcu in šoli. Obega organizacijo časa in prostora v oddelku oz. učilnici, 

omogočanje oz. oviranje izbire, drugačnosti, zasebnosti, aktivne udeleženosti otroka oz. učenca, 

prisotnost oz. neprisotnost individualiziranega pristopa, skupinske rutine, ki se reflektirajo v tistih 

segmentih življenja in dela otrok v vrtcu in šoli, ki niso posebej načrtovani. Mednje sodi tudi 

kultura prehranjevanja in vsakodnevna skrb odraslih za zdravje otrok. 

STRAN 2 / 2 


Registrska številka: 5031206815 • TRR: 01100-6090125827

V obdobju med leti 1990 in 1995 je v vrtcih pri nas bilo dokaj intenzivno gibanje znano pod geslom 

Zdrav vrtec. V nekaterih vrtcih so se začeli strokovno ukvarjati s problematiko prehranjevanja s 

časovnega vidika in z vidika možnosti izbire (kdaj, kaj in koliko), predvsem pa z vprašanji kako 

omogočiti zadovoljevanje otrokovih prehranjevalnih potreb v vrtcu in s tem vplivati na razvoj 

kulture prehranjevanja. 

Ekološko in integrirana pridelava hrane 

O zdravi prehrani je javnosti na voljo že precej gradiva. Vedno več organizacij ozavešča javnost o 

pomenu zdrave hrane, a žal premalo o izvoru zdrave hrane. Čeprav se ekološko kmetijstvo in 

integrirana pridelava počasi uveljavljata tudi v Sloveniji, je poznavanje tega področja v javnosti 

zelo šibko. Pri ekološkem kmetovanju ni dovoljena uporaba sintetičnih mineralnih, gnojil in 

škropiv, pri integrirani pridelavi pa so škropiva in gnojila dovoljena, vendar iz izbora okolju 

prijaznih in razgradljivih snovi. 

Ekološki način kmetovanja je tisti, ki se približuje kmetijstvu, katero podpira okoljsko in 

ekonomično trajnostni agrikulturni sistem. Predstavlja ugoden in boljši način delovanja za naše 

okolje, živalski svet in seveda Nas, kot človeštvo. Maksimalno zaupanje v naravi prijazno 

kmetovanje se kaže v postavitvi samostojno obvladovanih eko-sistemov ter v podpiranju kmetijsko 

obnovljivih virov, kajti le takšen način kmetovanja se lahko kaže v bogati biološki raznovrstnosti 

ter maksimalno reducirani uporabi kemikalij. 

Integrirana (nem. integritete, angl. integrated) pridelava pomeni okolju in potrošniku prijaznejši 

pristop v kmetijski pridelavi, ki ima zelo različen položaj med različnimi državami, kjer se je 

integrirana pridelava pojavila. 

Glavna skrb v IP je posvečena celostnemu obravnavanju kmetije, uravnoteženemu kroženju snovi, 

ohranjanju in dvigovanju rodovitnosti tal, kolobarju, izboru odpornih kultivarjev in izboru okolju 

prijaznih načinov pridelave. Cilji IP so: 

STRAN 3 / 3 

• pridelati zdrave kmetijske pridelke, 

• varovanje okolja in 

• varčna uporaba surovin. 

Gibanje in zdravje 



Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je pomanjkanje gibanja je pogost vzrok za smrti, 

bolezni in druge prizadetosti. Približno dva milijona smrti letno v svetu pripisujemo ravno temu. 

Raziskave o dejavnikih tveganja kažejo, da je sedeči način življenja eden od desetih glavnih 

vzrokov za smrt in prizadetosti na svetu. Raziskave v Sloveniji so pokazale, da se pomemben delež 

odraslih in mladih premalo giblje in ukvarja s športom. 

Redno gibanje in ukvarjanje s športom prinaša mnoge koristi, saj: 

STRAN 4 / 4 

• zmanjšuje tveganje za prezgodnjo smrt; 

• zmanjšuje tveganje za smrt zaradi srčne bolezni ali kapi, ki so vzrok za tretjino vseh smrti; 

• zmanjšuje tveganje za razvoj srčne bolezni ali raka debelega črevesa za do 50%; 

• zmanjšuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa II za 50%; 

• pomaga preprečevati/zniževati povišan krvni tlak, ki muči tretjino odraslega svetovnega 

prebivalstva; 

• pri ženskah pomaga preprečevati osteoporozo in zmanjševati tveganje za zlom kolka do 

50%; 

• zmanjšuje tveganje za razvoj bolečin v spodnjem predelu hrbta; 

• spodbuja duševno blaginjo, zmanjšuje stres, občutja strahu, depresije in osamljenosti; 

• pomaga preprečevati ali nadzirati tvegano vedenje, kot so na primer uporaba tobaka, 

alkohola in preostalih snovi, nezdrava prehrana ali nasilje pri otrocih in mladostnikih; 

• pomaga nadzirati telesno težo in zmanjševati tveganje za debelost za 50% v primerjavi z 

ljudmi s sedečim načinom življenja; 

• pomaga zgraditi in ohraniti zdrave kosti, mišice, sklepe in poveča energijo ljudem s 

kroničnimi boleznimi; 

• ljudem lahko pomaga shajati z bolečinami, kot na primer z bolečinami v hrbtu ali v kolenih. 

Za odrasle osebe velja, naj se gibljejo in/ali ukvarjajo s športom vsaj 30 minut na dan vsak dan, 

otroci in mladostniki pa vsaj 1 uro na dan vsak dan. S povečevanjem ravni gibanja in športnega 

udejstvovanja bodo narasle tudi koristi. 

Gibanje in šport pomagata izboljšati tudi duševno zdravje, nadzor nad gibanjem in kognitivne 

funkcije. Ugotovili so, da je razširjenost duševnih bolezni med ljudmi, ki se redno gibljejo, manjša. 

Obseg gibanja in športnega udejstvovanja med mladimi upadata v državah po vsem svetu. Glavni 

krivec za to je vedno bolj razširjen sedeči način življenja. Vedno manj otrok hodi v šolo peš ali s 

kolesom. Preveč časa se porabi za gledanje televizije, igranje računalniških igric, za delo z 



ačunalnikom – prepogosto na račun časa in priložnosti za telesno dejavnost in šport. Redno gibanje 

in športno udejstvovanje mladim preprečujejo mnogi dejavniki: pomanjkanje časa in motivacije, 

premajhna podpora in vodenje odraslih, občutek zadrege ali nesposobnosti, pomanjkanje varnih 

prostorov za gibanje in šport in prepogosto nepoznavanje koristi gibanja in športa. 

Redno gibanje in športno udejstvovanje pomagata otrokom in mladim zgraditi in ohraniti zdrave 

kosti, mišice in sklepe, pomagata nadzirati telesno težo, razgrajevati maščobo ter pomagata k 

učinkovitemu delovanju srca in pljuč. Gibanje in šport prispevata k razvoju gibanja in koordinacije 

ter pomagata preprečevati in nadzirati občutje strahu in depresije. Mladim dajeta možnost za samoizraževanje, 

pomagata jim graditi samozavest, doživeti občutke uspešnosti, ustvarjati medsebojne 

odnose in se vključiti v družbo. Ti pozitivni učinki jim pomagajo, da se uprejo tveganjem in škodi, 

ki nastanejo zaradi zahtevnosti, tekmovalnosti, stresa in sedečega načina življenja, ki je zelo 

pogosto prisoten v življenju mladih. Ugotovili so tudi, da so otroci, ki so se več gibali in športno 

udejstvovali bolj telesno dejavni in v šoli uspešnejši. Gibanje in šport koristita pri osvajanju 

preostalih zdravih načinov obnašanja, kot na primer izogibanje tobaku, alkoholu, uporabi drog in 

nasilnemu vedenju. Lahko tudi pripomoreta k zdravi prehrani, zadostnemu počitku in varnejšemu 

obnašanju. 

Vzorci gibanja in športnega udejstvovanja, pridobljeni v otroštvu in adolescenci, se pogosteje 

ohranjajo vse življenje in zgradijo temelje za dejavno in zdravo življenje. Premalo gibanja in športa 

v otroštvu lahko botruje težavam z zdravjem v vsem življenju. 

Promocija in osveščanje 

Izobraževanje in ozaveščanje otrok ter mladostnikov – seveda pa najprej učiteljev in staršev – o 

pomenu zdrave in uravnotežene prehrane je eden bistvenih indikatorjev, ki so potrebni za 

spreminjanje našega obnašanja v smislu uresničevanja trajnostnega razvoja: zavedanje o pomenu 

varovanja okolja in ohranjanja zdravja ter povezanosti vseh področij (zdravo prehranjevanje & 

ekološko kmetijstvo in ekoživila ter integrirana pridelava & telesna aktivnost). 

S pomočjo različnih dejavnosti želimo učiteljem, staršem, otrokom in mladostnikom ponuditi 

informacije o načelih zdrave, uravnotežene prehrane, uveljavljanje zdravih prehranjevalnih navad z 

vidika pravilne izbire živil in biološke sestave hrane ter zagotavljanje možnosti in pogojev za to. 

Nadzor nad izpolnjevanjem zahtev standardov in pravilnikov o ekološki pridelavi in predelavi 

kmetijskih pridelkov oziroma živil ter nadzor nad integrirano pridelavo izvajajo slovenske 

kontrolne organizacije. Ena izmed teh je tudi Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in 

gozdarstvu. 

STRAN 5 / 5 



Kadar je kmetijski pridelek / živilo pridelano v skladu z zahtevami standardov in pravilnikov, 

kontrolna organizacija kmetu izda certifikat, ki potrjuje ekološko ali integrirano kakovost pridelkov 

oziroma živil. 

Izvirnost pristopa 

Izvirnost pristopa bo: 

STRAN 6 / 6 

• v samorefleksiji mladih, kjer bodo preko spoznavanja delovanja ekosistemov na poljuden in 

motivacijski sistem spoznali pomen naravne hrane. Raziskovalni pristop bomo uporabili pri 

organiziranju ekskurzij in modelnih predstavitvah po šolah, kjer bomo mladim pokazali 

delovanje narave in njenih ekosistemov ter škodljive posledice delovanja človeka s 

pretiranimi vnosi umetnih gnojil, škropiv in drugega, kar tudi slabo vpliva na hrano in na 

tak način vzpodbudili mlade, da se bodo odločali za zdravo hrano. Na terenskih ogledih 

bodo izvajali enostavne poskuse in meritve in se sami prepričali o pomenu sonaravno 

pridelane hrane. Na tak način bomo vključili mlade v celotno verigo zdrave hrane in ne le v 

končni produkt. 

• V uporabi najsodobnejše informacijske tehnologije kot so multimedijske predstavitve, 

virtualne učilnice, eUčenje, spletni portal ipd v katerih bomo predstavili prednosti 

integrirane in ekološke pridelave, vpliv gibanje na krepitev zdravja, kuharske tečaje za 

zdravo življenje 

• V uporabi inteligentnih sistemov za analizo in predstavitev zdravega načina življenja. 

Uporabili bomo predvsem odločitvena drevesa, ki bodo interaktivno na računalniku ali kar 

na papirju omogočala pomoč pri odločanju o zdravem načinu prehrane, zdravem gibanju 

ipd. 

• V uporabi sistemskega pristopa pri holističnem modeliranju zgornjih procesov in uporabi 

mehkih sistemskih pristopov pri reševanju konfliktov (npr. med prodajalci integrirano 

pridelane hrane in klasično pridelavo in pripravo hrane) 

POTREBE: 

1. osveščanje prebivalstva o zdravem načinu prehranjevanja, s poudarkom na določenih rizičnih 

skupinah (predebeli, nosečnice, športniki…) 

2. osveščanje ciljnih starostnih – ogroženih skupin (otroci, mladostniki, zaposleni, socialno 

ogroženi, ruralno prebivalstvo, starostniki…) o tveganjih za zdravje 



3. izobraževanje otrok in njihovih staršev ter odrasle populacije o načinih priprave uravnotežene 

prehrane 

4. možnost izbire zdravih jedi za otroke, mladostnike in odrasle 

5. obveščanje ciljnih skupin o notranji kakovosti kmetijskih pridelkov oz. živil (ekološka in 

integrirana pridelava) 

NAMEN IN CILJI: 

1. dvig nivoja osveščenosti prebivalstva s poudarkom na mladih 

2. spreminjanje nezdravih prehranskih navad 

3. svetovanje in strokovna pomoč ogroženih skupin prebivalstva in skupin ljudi s posebnimi 

potrebami prehranjevanja 

4. S projektom želimo povezati več področij, ki so vsebinsko med seboj neločljivo povezana: 

zdravo prehranjevanje & ekološko kmetijstvo in ekoživila ter integrirana pridelava 

& telesna aktivnost 

ter povezavo na čim bolj zanimiv način približati učiteljem, staršem, otrokom in mladostnikom. 

5. promocija zdrave in varne hrane ob vključevanju spoznavanja pomena ekološkega kmetijstva in 

ekoživil ter integrirane pridelave 

6. ciljnim skupinam predstaviti varno in zdravo hrano (ekološki in integrirani kmetijski pridelki / 

živila) 

7.ponuditi osnovna orodja za vključevanje ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov / živil v 

vsakodnevno prehrano 

8. oblikovati osnove za razvoj sodelovanja in partnerstva med šolami in lokalnimi ekološkimi in 

integriranimi kmetijami 

CILJNE SKUPINE: 

STRAN 7 / 7 

1. mladostniki 

2. predšolski in šolski otroci in starši 

3. rizične skupine oz. mladi s posebnimi prehranskimi potrebami 

4. učitelji, medicinske sestre, zdravniki, pedagogi 



OPERATIVNE AKTIVNOSTI: 

Priprava kratkih medijskih prispevkov z aktualno vsebino 

sodobnega in zdravega prehranjevanja - v sodelovanju z 

ZD na področju Slovenije 

Namestitev jumbo plakata ob vstopu v mesta z motivom z 

vizualno –grafično upodobitvijo informacije - korelacije 

med nezdravo prehrano in posledičnimi obolenji 

(srčnožilnimi, karcinomskimi). 

Izobraževalne aktivnosti: 

- izvedba delavnic za javnost (teme: GSH, obrazložitev 

seznama »E«, ekološko pridelana hrana). 

- izvedba delavnic za pripravljalce hrane na temo – 

sodobna in zdrava malica/kosilo (ciljna skupina: 

šolske kuhinje, vrtci, domovi za ostarele, restavracije, 

ki pripravljajo dnevno malice, …) 

STRAN 8 / 8 

1x mesečno oddaja na 

lokalnem radiu v Savinjski 

regiji z naslovom »Drobni 

nasveti za zdravo življenje« 

6 tiskovne konference (4 na 

lokalni, 2 na nacionalni ravni) 

5000 promocijskih zloženk o 

projektu, formata A5, color 

10 min. TV reportaže na 

lokalnih televizijah 

25 jumbo plakatov 

Izvedba 3 praktičnih delavnic/ 

za vsako ciljno skupino ena 

delavnica 



- delavnice, soočenja, okrogle mize in diskusijske 

večere o zdravi prehrani, pri čemer je cilj, zajeti čim 

širši krog ljudi, vključno z mlado generacijo 

- na šolah, vrtcih in v drugih zavodih bo IPVO izvajal 

krajša 

pomena 

informativna predavanja osveščevalskega 

- organizacija predavanj v okviru Slovensko društvo za 

celiakijo o prehrani bolnikov s celiakijo 

- organizacija predavanj o prehrani bolnikov s 

- 

fenilketonurijjo 

organizacija delavnic za zdravo prehrano v domovih 

starostnikov 

Prehranjevanje mladih – izvedba ankete v izbranih testnih 

šolah 

Prehranjevalne navade odraslih – vzorec staršev – izbrane 

ciljne OŠ, izvedba ankete 

Prehranjevalne navade starostnikov in oseb s posebnimi 

potrebami 

Statistična in inteligentna analiza dobljenih podatkov 

Pregled State of the Art. 

V osnovnih šolah in vrtcih izvedemo delavnico za starše s 

poudarkom na praktičnih aktivnostih: 

- sklop šol 1-osnovne šole, vrtci : praktična 

delavnica –predstavitev zdrave hrane 

- sklop šol 2 – osnovne šole, vrtci: praktična 

delavnica – biološki faktorji prehranjevanja 

- sklop šol 3 – srednje šole: praktična delavnica: 

Sodobna prehrana in zdravje 

STRAN 9 / 9 

- sklop 4 – priprava zdrave prehrane za potrebe 

Izdelana anketa, analiza 

respondentov, priporočila za 

metodologijo pristopa 

spreminjanje vzorca 

prehranjevanja 

Odločitvena drevesa za zdravo 

prehrano. 

Priročnik 

praks. 

primerov dobrih 

Izvedba 6 praktičnih delavnic 

glede na strokovno področje 



STRAN 10 / 10 

starostnikov 

- sklop 5 – priprava zdrave prehrane gibalno zelo 

aktivnih 

- sklop 6 – pomen gibanja za krepitev zdravja 

Promocija zdrave prehrane na javnih prireditvah v 

lokalnih skupnostih- aktivno sodelovanje z organizatorji 

prireditve 

Cilji: 

- promocija zdravega načina prehranjevanja celotne 

populacije, različnih skupin s posebnimi potrebami 

(starostniki, bolniki s celiakijo, bolniki, gibalno aktivni 

itd). 

- dvig nivoja osveščenosti prebivalstva na področju 

zdravega prehranjevanja 

- dvig nivoja osveščenosti prebivalstva na področju 

gibanja in pomena gibanja na krepitev zdravja 

- promocija pomena gibanja in zdrave prehrane na 

kvaliteto življenja na množičnih 

športnih/rekreacijskih prireditvah 

povečanje ponudbe zdravih jedi 

Cilji: 

- vzpodbujanje ponudnikov gostinskih uslug v lokalnih 

okoljih po izboljšanju ponudbe lokalov z zdravimi jedmi 

- promocija in ponudba cenovno dostopnejše zdrave 

malice za mladostnike 

- staršem ponuditi možnost, da jim zunanji ponudnik 

organizira npr. rojstno-dnevno zabavo za otroke, ki bo 

temeljila na priporočenih zdravih živilih 

- promocija in vzpodbujanje ponudbe zdrave prehrane v 

domovih za starostnike in starostnike na sploh 

- izdelava virtualnih kuharskih tečajev za različne ciljne 

skupine. 

Izvedba odmevnih javnih 

prireditev z zdravo prehrano in 

promocijo zdravega 

prehranjevanja 

6 medijskih poročanj o 

pripravi in izvedbi javne 

prireditve z zdravo hrano; pisni 

prispevki 1/4 strani za objavo v 

državnih in lokalnih medijih 



»Svetovalnica za zdravo prehranjevanje« za vse ciljne – 

zlasti za mlade z motnjami hranjenja in za mlade s 

posebnimi potrebami ter starejše in ogrožene skupine 

prebivalstva 

Cilji: 

- individualna pomoč posameznikom in skupinam s 

strokovnimi nasveti in svetovanji ter spremljanje stanja 

posameznika 

- zmanjševanje motenj hranjenja, ki bodo pomoč in 

zaupanje našli v lokalnem okolju 

- izdano bo multimedijsko gradivo za vzpodbujanje 

mladih in starostnikov , učiteljev, zdravstvenih delavcev, 

staršev za zdravo življenje, promocijo zdrave prehrane, 

več gibanja, 

- organizacija javnih razprav, okroglih miz, srečanj in 

prireditev 

izdelava multimedijskih materialov o zdravi prehrani, 

koristnosti gibanja, pridelovanje ekološke hrane, 

predelovanju zdrave hrane itd. za e-učenje 

materiali bodo prirejeni za težje dostopne kot npr. 

slabovidne, naglušne, 

- vključitev podiplomskega specialističnega študijskega 

programa Klinična dietetika (bodočega magistrskega 

študijskega programa) in priprava e - učnih materialov 

za študente 

- medijska podpora preko RTV in časopisov 

- izdelava portala Zdrava prehrana in gibanje za varovanje 

in krepitev zdravja 

STRAN 11 / 11 

»Svetovalnica za zdravo 

prehranjevanje«, pilotna 

pisarna v izbranem 

zdravstvenem domu 

Multimedijsko gradivo. 

6 okroglih miz in javnih 

razprav 

Platforma za e-učenje za 

zdravo prehrano in gibanje. 

Uporaba izdelanih gradiv, 

implementacija v kurikulum. 

Promocija. 

Portal, večja osveščenost 

populacije, zbiranje podatkov 

preko portala, predstavitev 

portala ciljnim skupinam. 



SODELUJOČI IZVAJALCI: 

STRAN 12 / 12 

• Zdravstveni domovi v Sloveniji, 

• domovi za ostarele, 

• druge zdravstvene institucije in zasebne prakse, 

• šole - osnovne, srednje, 

• vrtci , 

• aktivno sodelovanje z vodji prehrane, 

• interesne skupine staršev, 

• Slovensko društvo za celiakijo, 

• Turistične kmetije, 

• Interesne skupine pridelovalcev vključenih v integrirano pridelavo, 

• zainteresirane restavracije, 

• športna/rekreacijska društva, 

• organizatorji množičnih rekreacijskih prireditev (npr. Radenci), 

• letališča.

Opis projekta Prehrana je dejavnik tveganja pri nastanku številnih ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?