Ve?eri z evropskimi pisatelji: Literarne identitete ... - germanistika.NET

Foto: © Sigrid Hoffmann
SR, 18. februarja, ob 19. uri
VLADIMIR VERTLIB (Avstrija)
Vmesne postaje
Povezuje: Štefan Vevar
Vladimir Vertlib, avstrijski
pisatelj ruskojudovskega
rodu, se je rodil leta 1966
v Leningradu (Sankt
Peterburgu). Leta 1977 se
je s svojo družino izselil iz
Rusije in se po odisejadi,
ki jo popisuje v pričujočem
romanu, naselil na
Dunaju.
Leta 1995 je izdal svoj prvi
roman Izgon (Abschiebung),
v katerem opisuje
ponesrečeno prizadevanje
družine priseljencev v ZDA, da bi se ustalila in začela novo
življenje. Pričujočemu romanu, ki je z izvirnim naslovom
Zwischenstationen izšel leta 1999 pri založbi Deuticke, je v
letu 2001 sledil roman Nenavadni spomin Rose Masur (Das
besondere Gedächtnis von Rosa Masur), v katerem pripoveduje
življenjsko zgodbo več kot devetdesetletne ženske
od otroštva v judovskem štetlu prek obleganja Leningrada
in zatiranja sovjetske države do emigracije v Nemčijo.
Osrednja tema romana Zadnja želja (Letzter Wunsch,
2003) je vprašanje judovske identitete. Delo Moj prvi morilec
(Mein erster Mörder, 2006) pa je zbirka novel, ki izrisuje
usode pregnancev v času tretjega rajha.
Vladimir Vertlib je za svoje delo prejel več nagrad, med
njimi tudi Wildgansovo nagrado mesta Dunaj.
Vmesne postaje /o knjigi/
Vmesne postaje so evropski roman ne le po snovi in fabuli,
ne le po družbeni specifiki posameznih dežel, ki jo izrisujejo,
in ne le zaradi izostreno poantiranih dogodkov v njih,
ob katerih se lomijo kopja evropskosti in neevropejstva,
tako blizu naši bralski in življenjski izkušnji; evropsko razsežnost
ima ta roman še v mnogih subtilnejših pogledih,
ki se bodo kot drobna trčenja civilizacij ujeli v vrstice tega
zapisa, navsezadnje tudi po svojem literarnem dosegu,
in vendarle bolj kot marsikateri drug v tej ediciji po tem,
da pojma Evropa in evropejstvo v njem utelešata osrednji
problem, osrednji cilj in nedosanjani sen njegovih junakov.
Roman o trpkih življenjskih izkušnjah na poti skozi
blodnjak zapahnjenih vrat je avtor prepojil s svetlobo
nezlomljivega (za)upanja, v kateri se celo trenutki tesnobe
in turobnosti kažejo kot bežni in presegljivi. Beremo ga s
sočustvujočo privrženostjo, ki se sproti sprevrača v osvobajajoče
hahljanje. Ali – kot je hudomušno pribil neki kritik
– kdor ni prebral te knjige, si je sam kriv.
Klub Lili Novy, brezplačne vstopnice
V sodelovanju z založbo Modrijan,
Slovenskim društvom za primerjalno književnost, Društvom
slovenskih književnih prevajalcev in
Študentsko založbo
Večeri
z evropskimi pisatelji
www.cd-cc.si