(Р. Хрватска), За контролата на временските ритми

Rihtman Augu{tin Duwa
(Zagreb, Hrvatska)
ZA KONTROLATA NA VREMENSKITE RITMI
Apstrakt: Mojata sudbina e takva {to skoro celiot moj `ivot go imam minato
vo politi~ki pove}e ili pomalku totalitarni op{testva, vo koi dominantnata
ideologija na mo}ta se smeni dvapati (vo 1945 i vo 1990 godina). Zaedno so
moite sogra|ani jas se soo~iv so promenite vo vremenskite ritmi koi bea
predizvikani od promenata vo relaciite na mo}ta. Ova mi dade mo`nost da se
zapra{am koj e toj {to gi kontrolira vakvite ritmi ili, vo najmala raka, koj e
toj {to se obiduva da gi kontrolira?
Klu~ni zborovi: vremenski ritmi, cikli~en koncept na vremeto, folkloren i
crkoven kalendar, totalitarni op{testva, ideologija, socijalisti~ki praznici,
izmislena tradicija.
Na{ite prethodnici vo hrvatskata etnologija bea zainteresirani za
dvete vremenski dimenzii, poto~no za vremenskite ritmi obele`ani so
terminot narodni obi~ai i rituali i za kontinuitetot na narodnata kultura
vo vremeto. Milovan Gavaci, koj vo 1939 ja objavi negovata poznata "Godina dana
hrvatskih narodnih obi~aja", ne be{e anga`iran vo teoretiziraweto na konceptot
ili dimenzijata na vremeto, nitu vo objasnuvaweto na ulogata na
reprezentaciite na vremeto i sozdavaweto na kalendarot vo `ivotot na
~ove~kite zaednici. 1 Toj, vsu{nost, se zafati so pionerskata zada~a na
istra`uvawe i, istovremeno, na kanonizirawe na hrvatskite folklorni obi~ai
i rituali. Hrvatskata etnologija be{e zainteresirana za godi{niot tek na
ritualite, istovremeno imaj}i za cel da gi opredeli nivnite (drevni) potekla.
Ottamu Gavaci zapo~nal so ona {to bilo nesporen fakt za nego, a toa e deka
ritmite na folklornite rituali bile fiksirani od edna strana so
zemjodelskata godina i so nesporniot (rimokatoli~ki) crkoven kalendar, a od
druga strana so cikli~niot koncept na vremeto. Istra`uvaweto na
kontinuitetot 2 be{e izvedeno od konceptot na vremeto kako prostor vo koj
minatoto, sega{nosta i idninata sledat edna ista linija.
Nemam namera da go smetam za negativno toa {to na Gavaci (ili Kuret i
drugite ju`no-slovenski etnolozi) mu nedostasuvalo ne{to {to vo nivnoto
vreme ne bilo del od paradigmata na pogolemite i pozna~ajnite
centralnoevropski etnografii, nitu pak bi se osudila da prigovoram na
nivnata konstrukcija na kanonot na folklornata kultura vo ramkite na
cikli~nata koncepcija za vremeto. Ja naveduvam nivnata metodologija samo kako
fakt koj ne mo`am, nitu pak imam `elba da go zaobikolam vo diskusijata za
kontrolata na vremeto.
Koga zboruvam za prazni~niot kalendar, mi izgleda deka tuka povtorno
go sre}avame onoj fenomen koj, iako pretstavuva otstapuvawe od sekojdnevniot
`ivot, e implementiran vnatre nego. So ogled na nivnoto postojano godi{no
povtoruvawe, nastanite vrzani so kalendarot i kalendarskite praznici se
tolku o~ekuvani {to se vgradeni vnatre sekojdnevniot `ivot. Sepak, vakvite
1 Na ist na~in i upotrebuvaj}i mnogu sli~na metodologija, poznatiot slovene~ki
etnolog Niko Kuret triesetina godini podocna go objavi negovoto mnogu po{iroko i
istoriski mnogu posilno dokumentirano delo Prazni~no leto Slovencev. Istata
metodologija be{e upotrebena i vo drugi ju`noslovenski etnologii.
2 Vo sedumdesettite godini, jas ñ se priklu~iv na kritikata na paradigmata na
kontinuitetot, koja ja promovira{e centralnoevropskata Volkskunde.

kulturalni konstrukcii ~esto pati direktno gi determiniraat na{ite `ivoti
i gi determiniraat na{ite pogledi na svet. Nie go prifa}ame kalendarot i
ritmite na prazni~niot kalendar kako ne{to {to se podrazbira samoto po sebe,
a niv gi zabele`uvame samo dokolku ne{to vo vrska so niv ili vnatre niv se
menuva. Pietro Klemente veli deka antropolo{koto istra`uvawe na vremeto ja
vgraduva vo sebe iskusenata temporalnost kako i zna~eweto na vremeto vo
istorijata. Sored ovoj etno-atnropolog, konceptot na vremeto i negovoto
te~ewe kako proces koj se odviva vo prostorot, e navistina zna~ajna kreacija na
Zapadnata civilizacija. Sepak, trgnuvaj}i od Fuko i Burdje, toj zabele`uva
deka vremenskite re`imi se konstruirani na simboli~ko nivo ne samo spored
dispocizijata na odreden kulturalen red, no isto taka i vo zavisnost od
konkretnata artikulacija na mo}ta (Clemente 2000: 17).
Mojata sudbina e takva {to skoro celiot moj `ivot go imam minato vo
politi~ki pove}e ili pomalku totalitarni op{testva, vo koi dominantnata
ideologija na mo}ta se smeni dvapati (vo 1945 i vo 1990 godina). Zaedno so moite
sogra|ani jas se soo~iv so promenite vo vremenskite ritmi koi bea
predizvikani od promenata vo relaciite na mo}ta. Ova mi dade mo`nost da se
zapra{am koj e toj {to gi kontrolira vakvite ritmi ili, vo najmala raka, koj e
toj {to se obiduva da gi kontrolira? 3 Smetam deka tuka treba da se dodade u{te
edno pra{awe: kako i vo koja mera mo}ta i mo}nite uspevaat da go kontroliraat
op{testvenoto vreme i do koja mera i kako se vklopuva toa vo nivnite pove}e
ili pomalku nasilni aktivnosti?
Sepak, pred toa, jas bi sakala da potsetam na najsistemati~nata i, duri i
vo ramkite na individualnite vremenski periodi, najnasilno vodenata kontrola
na vremeto vo moderna Evropa, a toa e revolucionerniot kalendar na
Francuskata revolucija. Celta na ovoj kalendar be{e simboli~ki da go razdeli
vremeto pred Revolucijata od novoto vreme, od koe se o~ekuva{e da donese
prerodba i podobra idnina koja treba{e da zableska po Revolucijata. 4
Namerata be{e kalendarot da poslu`i kako edukativno orudie vo
implantiraweto na novite vrednosti na razum i republikanstvo; toj be{e
osobeno anticrkoven. Be{e konstruiran za simboli~ki da ja povrze esenskata
ramnodnevnica so denot na proglasuvawe na Republikata, a toj den be{e zemen
kako po~etok na novata godina. Kako {to e poznato, starite kalendarski ritmi
bea promeneti: sedmicite bea napu{teni, a namesto niv bea vospostaveni
dekadite. Bea izmeneti imiwata na nedelite i na mesecite, traeweto na
individualnite meseci be{e promeneto isto taka. 5
Revolucionerniot kalendar be{e primenet so pogolemo ili pomalo
nasilstvo, sledej}i go tekot na samata Revolucija i trae{e 12 godini, 2 meseca i
3 Interesno e da se setime na "Prinosi za hrvatski pravno-povijestni rje~nik", 1908 godina,
napi{ana od hrvatskiot avtor Vladimir Ma`urani}. So terminot blagdan (praznik) toj
ja poka`uva vrska pome|u denovite koi se nameneti za odr`uvawe na sudovite i na
praznicite. Vo hrvatskata istorija ova ne pomina bez politi~ki kontroverzi pome|u
hrvatskite i ungarskite parlamenti. Imeno, na po~etokot na 16 vek posledniov se obide
da se zame{a vo sferata na prethodniot, a Ma`urani} komentira: "O~igledno
ungarskiot Parlament, kreiraj}i ja ramkata za negovo pravno vlijanie vo Hrvatska
(odnosno specificiraweto na denovite za odr`uvawe sudovi - zabel. avtorot D.R.A.), gi
nadminal negovite ovlastuvawa samo za da gi poka`e negovite vo princip {iroki prava
i vlijanie..."
4 Na primer, kako del od generalnoto povtorno osnovawe na op{testvoto i na negovite
vrednosti, Revolucijata gi promenila edinicite merki i vospostavila nov
republikanski sistem.
5 Sozdava~ite na noviot kalendar se obidele da gi pomirat astronomskiot i godi{niot
kalendarski ciklus, no ne bile celosno uspe{ni vo toa.

27 dena. Vsu{nost, toj ja nad`ivea Republikata, bidej}i Napoleon povtorno go
o`ivea preku dekret vedna{ po povtornoto proglasuvawe na Imperijata. Vo
mnogubrojnite diskusii vo toa vreme protivnicite na Stariot re`im go
proglasija za teroristi~ki ~in i povtornoto vospostavuvawe ili ukinuvawe na
revolucionerniot kalendar, dodeka revolucionerite go smetaa negovoto
ukinuvawe za restavrirawe na mo}ta na aristokratite.
Prepleteno so simbolikata na novoto vreme, nametnuvaweto na novite
ritmi go obezbedi dnevnoto prisustvo na revolucionernite idei, kako {to go
naveduva toa Bronislav Ba{ko vo negoviot brilijanten esej vo vrska so
republikanskiot kalendar (Baczko 1984). Na primer, bilo zabraneto denot
nedela da se smeta kako den za odmor: bilo zabraneto da se slavat denovite na
razli~nite svetci i drugite pogolemi praznici povrzani so crkvata. Duri i
svadbite morale da go po~ituvaat ritamot na dekadite.
Seto ova }e mu zazvu~i poznato na onoj {to imal li~no iskustvo so
socijalisti~kiot sistem. Sepak, kalendarite na totalitarnite re`imi od 20
vek - koi imaat mnogu zaedni~ki ne{ta so kalendarot i simbolikata na
Francuskata revolucija - ne bea konstruirani na tolku sistematski i radikalen
na~in. Sporedeno so Francuskata revolucija, osven musolinieviot fa{izam,
koj go nametna praviloto deka godinata od fa{isti~kata era (Era fascista)
treba da bide naveduvana zaedno so sekoj datum, drugite totalitarni re`imi bea
pomalku organizirani vo nivnite intervecii vo odnos na kalendarskiot sistem.
Tie vlijaeja vrz vremenskiot ritam preku voveduvawe nivni, novi dr`avni
praznici i festivali i napu{tawe na starite, dodeka prazni~nite kalendari vo
poedine~nite komunisti~ki zemji otslikuvaa razli~ni stepeni na
antiklerikalizam i dehristijanizacija.
Ottamu, jas }e zbouvam za razli~ni aspekti na kalendarskite ritmi i
naporite da se kontroliraat takvite ritmi vo tekot na jugoslovenskiot
socijalizam.
1. Bo`ik i etni~kata granica
Hrvatskiot pisatel Miroslav Krle`a, brilijanten istra`uva~ na ona
{to toj go narekuva{e na{i mentaliteti, vo svojot dnevnik na 6 januari 1958
godina napi{a ne{to e {to osobeno interesno koga se raboti za vremenskite
ritmi:
Epifanija. "O sveti tri krala, o blagosloven neka vi e denot!. Od edna strana
Sveti tri krala, od druga strana Bo`ik. "Hristos se rodi, no na{iot ve}e odi".
"Hristos se rodi" e pravoslaven hristijanski pozdrav, a vo tekot na
nivniot Bo`ik rimokatolicite vo Hrvatska velat "sre}en Bo`ik" ili
"blagosloven Bo`ik". Poradi razli~niot kalendar koj se upotrebuva od strana
na ovie hristijanski denominacii, rimokatoli~kiot i pravoslavniot Bo`ik e
razdelen so dve sedmici. Foklornata anegdota, na koja potsetuva Krle`a, go
svrtuva vnimanieto na faktot deka rimokatoli~kiot Bo`ik pa|a ~etirinaeset
dena pred pravoslavniot, taka {to deteto koe se rodilo toga{ po istekot na tie
14 dena metafori~no bilo vo sostojba da odi...
Vsu{nost, crkovnite kalendari postojano i strogo ne samo {to gi
zapazuvale konfesionalnite tuku i etni~kite granici. Pravoslavnata crkva vo
Jugoslavija nikoga{ ne se oddeli od stariot, a toa e julijanskiot kalendar, nitu
pak go prifati gregorijanskiot. 6
6 Hrvatskiot folklorist N. Bonifa~i~-Ro`in nikoga{ ne uspeal da ja sovlada svojata
qubopitnost i da ja svede vo akademski ramki. Poradi toa, vo tekot na pedesettite
godini toj zabele`al informacii koi nikoga{ ne bile del od etnografskata paradigma
na toa vreme, a koi nie denes gi smetame za mnogu vredni. So drugi zborovi, vo sredinata
na 20 vek, selanite koi `iveele vo ovie etni~ki me{ani regioni vo Hrvatska ne se
delele spored nivnata nacionalna, tuku spored nivnata religiozna pripadnost.

Mo`ebi e popusto vo istorijata i vo antropologijata da se {pekulira za
toa {to bi bilo koga bi bilo...Pa sepak nie ne mo`eme a da ne se zapra{ame za
kakov vid nacionalni identiteti bi diskutirale denes, tuka na Balkanot,
dokolku kalendarot koj gi odr`uval ovie linii na razdvojuvawe ne bil tolku
aktiven ~initel vo za~uvuvaweto na na{ite bo`ikni ~uvstva, koi bea
radikalizirani na krajot na dvaesettiot vek, vo mojata zemja, kako simboli na
nacionalnoto...
2. Ne{to pove}e za ritamot na Bo`ik: granica pome|u politikata i
tradicijata
Vo dekemvri 1945 godina, sedum ili osum meseci po vospostavuvaweto na
revolucionernata vlada, koja na vremeto sé u{te ja krie{e sopstvenata
komunisti~ka politika zad demokratskata retorika na Nacionalniot front,
Bo`ik be{e nacionalen praznik vo Hrvatska. Jas toga{ rabotev vo sedi{teto
na republi~kata komunisti~ka mladinska organizacija i se se}avam deka na{ite
nadredeni ni dadoa izbor dali da rabotime ili ne na Bo`ik - a istoto se slu~i i
vo 1946 godina.
Vo sekoj slu~aj Bo`ik 1945 godina be{e tema na naslovnata stranica na
dnevniot vesnik "Vjesnik", koj vo toa vreme, a i podocna, be{e pod kontrola na
vladeja~kata Partija i na dr`avata.
No naskoro, vo ramkite na radikalnata implementacija na
razdeluvaweto na crkvata i na dr`avata, Bo`ik be{e degradiran vo raboten
den: lu|eto bea obvrzani da odat na rabota. Osven toa, se vodea spisoci za onie
koi bile otsutni toj den. Vesnikot dava{e detaqni izve{tai za toa deka, na
primer, vo Zagreb 11000 lu|e bile otsutni od rabota na Bo`ik vo 1947 godina.
Samiot Tito se osvrna na ovoj problem vo eden negov govor "zarazna
pretpazlivost i vnimatelen odnos kon nacionalnata sopstvenost" i "kritika 7
na otsustvata poradi razli~ni praznici" (vidi Sklevicky 1990:17). Vlastite se
obidoa da go frlat vo zaborav glavniot praznik od koj, vo se u{te agrarnata
Hrvatska od toa vreme, zavise{e godi{niot ritam na glavninata od
naselenieto: obi~ajot pretpostavuva{e zaokru`uvawe na site dogovori,
ritualno pomiruvawe i zavr{uvawe na site obvrski od Bo`ik do Bo`ik (vidi
Rihtman-Augustin 1997).
Vo periodot pome|u 1945 i 1990 godina Bo`ik be{e marginaliziran vo
Hrvatska i vo Jugoslavija vo celina. Vlastite ne se premisluvaa vo primenata
na nivnata dehristijanizira~ka politika. Postepeno be{e vospostaven sistem
na socijalisti~ki praznici, ~ija namera be{e da gi zameni onie so religiozen
karakter i da vospostavi nova istoriska memorija. Kako {to se obiduvav da
poka`am vo tekstot vo vrska so metamorfozata na socijalisti~kite praznici
(Rihtman-Augustin 1990), ona {to se pojavi be{e eden ambivalenten sistem: do
odreden stepen toj gi slede{e ritmite na folklorniot i crkovniot kalendar,
no se obide da gi prekr{i vo nivnite su{tinski to~ki. Prirodno, lu|eto
prodol`ija privatno da go slavat Bo`ik vo sopstvenite semejni krugovi.
Nekolku dena godi{en odmor bea ostavani nastrana za da se iskoristat za vreme
na Bo`ik, dodeka onie lu|e koi poradi razli~ni pri~ini bea obvrzani da odat
na rabota vo toj period se oblekuvaa posve~eno od obi~no i se ~estea na
rabotnoto mesto so hrana i pijalak. Sepak, vo prvite godini od socijalizmot
podgotovkite za semejnite proslavi na Bo`ik ne odea lesno. L. Sklevicki
Nacionalnoto bilo izrazuvano na neformalno nivo, vo vid na lokalni imiwa. Isto
taka e mo`no toa da ne bilo formalizirano kako nacionalno (sporedi gi vrskite
pome|u formalnoto i neformalnoto izrazuvawe na nacionalnoto kaj sovremenite
skandinavski nacii, onaka kako {to go pravi toa Jonas Frykman 1995).
7 Ba{ko go interpretira diskursot na mo}nite vo vrska so vremeto kako niven obid da
si poka`at sebesi kako i na drugite kolku e golemo nivnoto vlijanie (1984:71/72).

pronajde dokumenti, spored koi, pred Bo`ik bila zabranuvana proda`bata na
nekoi proizvodi, kako na primer, na bo`iknite drvja ili soleniot bakalar -
tradicionalno bo`ikno jadewe vo Hrvatska (Sklevicky 1990:21).
Za razlika od Bo`ik, Novata godina oficijalno be{e proslavuvana dva
ili ponekoga{, dokolku se spoe{e so vikendot, tri ili duri i ~etiri dena. I
pokraj oficijalnata promocija na novogodi{nata ideologija, koja ima{e
namera da go simbolizira socijalisti~kiot optimizam i progres - preku
skrieni, no "prirodni" sredstva, simbolite na Bo`ik zapo~naa da se
prenesuvaat na Novata godina. Lidija Sklevicki napi{a inspirativen
dokumentiran izve{taj za "resemantizacijata" na Novata godina, koja se slu~i
vo tekot na vtorata polovina na 20 vek, i zaklu~i:
"So vospostavuvaweto na (noviot) novogodi{en den, Bo`ik, kako
religiozen/civilizaciski praznik, pa duri i kako naroden obi~aj, ne izumre,
nitu pak be{e zaboraven, kako {to se nadeva{e na toa proektot na invencija na
tradicijata. Sepak, toj be{e premesten vo privatnata sfera, vo koja prodol`i
da postoi do denes kako simbol na (civlizaciski?, nacionalen?, religiozen?)
identitet. Vo javnata sfera, kako ritualnata taka i diskurzivnata, Novata
godina be{e apsorbirana kako neprijaten kompromis pome|u starite i
revolucionernite tradicii." (Sklevicky 1990:29).
3. Denot na `enata: izmislena tradicija i diverzija na
kontroliranite ritmi
Pri vospostavuvaweto na proslavata na 8 Mart, Denot na `enata, na
komunisti~kite vlasti situacijata, o~igledno, im bila celosno jasna. Toa bi
mo`elo, isto taka, da bide ednostavno za antropolo{ka interpretacija, no ne e.
Ova be{e primer za u{te edno naru{uvawe na godi{niot ritam na praznicite,
intervencija od strana na politi~kiot re`im vo vremenskiot ritam.
Proslavata na 8 Mart navistina e klasi~en primer na "izmislena tradicija" vo
naj~istata smisla na definicijata na Hobsbaum.
Sepak, prikaznata ne e tolku ednostavna. Ne mislev na ova dodeka
proslavata na 8 Mart be{e sé u{te op{ta praktika. Duri otkako izumre, 8 jas
po~nav da gi istra`uvam nejzinite kontradikcii (vidi Rihtman-Augustin 2000).
Od po~etokot proslavuvaweto na Denot na `enata be{e pridru`eno so
ambivalentnost. AF@ be{e organizacija formirana vo tekot na Vtorata
svetska vojna kako verna pridru`ni~ka na Komunisti~kata partija, izvr{uvaj}i
gi direktivite na Partijata, i taa go programira{e Denot na `enata, taka {to
toj da ostane simbol na borbata na `enata za socijalna ramnopravnost. Vo tekot
na voenite godini, 41-'45 i vo prvata decenija po vojnata, Denot na `enata be{e
slaven od partiskata nomenklatura so ceremonijalni sobiri vo elitni
auditoriumi. Bea ~itani govori na tema na `enskata borba za ednakvost vo
kombinacija so retorika direktno povrzana so politi~kata kampawa. Akterite
gi govorea voobi~aenite soodvetni recitali, pridru`eni od horovi koi peeja
revolucionerni pesni. Sepak, i pokraj toa {to bea deleni besplatni
pokani/bileti, kako {to minuva{e vremeto, ima{e sé pomalku i pomalku
u~esnici na ceremoniite. No toa ne zna~i deka lu|eto ne go prifa}aa Denot na
`enata. Toj se slave{e od sé srce, no na nevoobi~aen na~in. Dodeka ideologijata
8 Na samiot po~etok na devedesettite godini, prviot hrvatski pretsedatel dade li~en
pridones vo izumiraweto na revolucionernite praznici. Vo eden od negovite govori vo
tekot na vojnata, toj go izedna~i ritamot na praznicite so redot {to treba da postoi vo
site dr`avi. Pokraj novite praznici na mladata dr`ava, vo ~ie vospostavuvawe toj
be{e neumorno kreativen, toj na lu|eto im go ponudi Denot na majkite namesto 8 Mart,
Denot na `enata, ne zemaj}i ja predvid ulogata koja ovoj festival ja imal vo vremeto na
nacisti~kata indoktrinacija, za vreme na Tretiot rajh vo Germanija (vidi Weber-
Kellerman 1985:156-159).

i politikata na Partijata insistira{e od samiot po~etok deka 8 Mart treba da
bide "odbele`an", ma`ite, isto kako i `enite, sé pove}e go prifa}aa Denot na
`enata kako mo`nost za dobra zabava.
Za vreme na periodot koj go opi{uvam, na ovoj praznik ma`ite koi
rabotea vo pretprijatijata im nosea na `enite ne mnogu skapi buketi cve}e, a za
vozvrat dobivaa sendvi~i, kola~iwa i zadol`itelni pijalaci. So vreme, okolu
pladne na 8 Mart instituciite vo centarot na gradot e~ea od glasno peewe,
iako, nota bene, toa be{e raboten den. Vo tekot na {eesettite godini, brojot na
varijantite na proslavuvawe na ovoj praznik se zgolemi. Nekoi pretprijatija na
`enite im davaa sloboden den. Vo podocne`nite, poprosperitetni godini,
pretprijatijata organiziraa osmomartovski ekskurzii za vrabotenite od
`enskiot pol. Ekskurziite naj~esto bea vo bliskite bawi ili centri za
rekreacija, no dokolku pretprijatieto be{e od pobogatite, toa organizira{e
{oping - ekskurzii do Trst ili do Grac, duri i do London. Vo bawite i vo
hotelite vo turisti~kite mesta pokraj bregot, ubavo oble~eni `eni se
zabavuvaa, malku pieja i tancuvaa. Ma`ite, vo sekoj slu~aj, bea isklu~eni, vo
soglasnost so starite rituali na Weiberzechen, ednodnevniot sredovekoven
karneval so mnogu piewe namenet samo na `enite. Ingeborg Veber-Kelerman gi
tretira kako Rügebräuche. Vakvite `enski pijanki - reveni (revene), se pomnea
vo Vojvodina do krajot na poslednite decenii na 20 vek, koga bea zameneti od 8
Mart (vidi Malesevic 1996) i kaj etni~kite ^esi koi `iveeja vo Slavonija
(Heroldova 1971) 9 .
Kako pridru`en element na scenografijata na potro{uva~koto
op{testvo od sedumdesettite godini, kon koe se streme{e porane{na
Jugoslavija, so pomo{ na soodvetno dekoriranite izlozi na prodavnicite koi
prika`uvaa podaroci za "`enite" (da ne re~am "damite"), turisti~kite agencii
reklamiraa ednodnevni ekskurzii preku oglasi vo vesnicite, cve}arnicite bea
prepolni, a Osmi mart stana ednodnevna karnevalska inverzija na realnosta vo
koja ma{kata dominacija, i pokraj revolucionernite soni{ta, ne is~ezna. Toa
be{e tradicionalno otstapuvawe od sekojdnevniot `ivot i filter za `enskite
frustracii, koi prodol`uvaa sledniot den koga socijalnite relacii i ma{ko-
`enskite odnosi se vra}aa na "normala". Ottamu, strogo kritikuvanata
"proslava" na Denot na `enata pomogna vo funkcioniraweto na sistemot, no,
paradoksalno, pomogna u{te pove}e da se odr`i, pa duri bi rekla, i da se
humanizira, birokratsko glupaviot i zdodeven izmislen koncept na tradicija.
"Proslavata" na 8 Mart se vklopi vo socijalisti~kata modernizacija na
op{testvoto, pa duri i go pottikna postmodernoto razbirawe na `ivotot. No
nevidlivata intervencija na toj fenomen, koj na{ite prethodnici, etnolozi i
folkloristi, go narekuvaat tradicionalna kultura, izmislenata tradicija,
nezavisno od vremenskite ritmi kontrolirani od re`imot, se vklopi vo
sopstvenoto socijalno vreme.
Pogovor
Katerin Verderi na fokusira vrz fenomenot koj taa go nare~e
etatizacija na vremeto vo Romanija. Taa smeta deka vo tekot na
socijalisti~kata era postoela "borba pome|u etatizacijata i
nacionalizacijata, odnosno borba pome|u dr`avata i lu|eto i nivnite
pobaruvawa koga e vo pra{awe vremeto" (Verdery 1996:40). Ovaa avtorka
detaqno poka`a kako re`imot na ^au{esku, so pomo{ na ekonomijata na
9 Mo`e{e da ima i pove}e, no etnolozite na Jugoisto~na Evropa ne mu posvetija
vnimanie na nitu eden neobi~en Rugebrauche, taka {to sega ne znaeme ni{to pove}e za
niv.

nedostatok (Verdery 1996 : 42, 43), im ja odzema{e mo`nosta za slobodno
raspolagawe so sopstvenoto vreme na lu|eto. Na primer, poradi potrebata od
sekojdnevno i pove}e~asovno stoewe vo redici za da se kupat osnovnite
prehranbeni produkti, na lu|eto im ostana malku ili voop{to ne im ostana
slobodno vreme, {to vo golema mera ja naru{i nivnata individualnost.
Verderi pra{uva zo{to lu|eto ne uspeale da pru`at otpor na nametnuvaweto na
vremenskite ritmi od strana na avtoritarniot re`im. Sepak, taa ne uspeva, vo
su{tina, da odgovori na ova pra{awe.
Mo`ebi poradi toa {to dolgo vreme bev entuzijast vo odnos na tezata na
Bahtin vo vrska na oddeluvaweto i otporot kon elitata od strana na
sredovekovnata folklorna kultura, jas sum ubedena deka takviot otpor
pretstavuva postojana strategija na onie delovi od op{testvoto koi nemaat
nikakva mo}. Veruvam deka ovaa strategija ne e samo aspekt od sredovekovnoto
minato, tuku deka taa se primenuva i denes. Ova razdeluvawe, kako {to poka`a
Bahtin, se izrazuva vo vid na smea ili ismejuvawe. Vo sekoj slu~aj, neli
porakata na Bahtinovata posledna re~enica vo negovata kniga za svetot na
Fransoa Rable i folklornata kultura na sredovekovieto i na renesansata
glasi: "Sekoja epoha na svetskata istorija bila otslikana vo folklornata
kultura. Sekoga{, vo site eri na minatoto, postoel plo{tad kade {to lu|eto se
smeele, istiot plo{tad koj bil zazeman od onie nepokanetite...povtoruvam,
sekoj akt vo svetskata istorija bil pridru`en od smea na toj hor. No nasmeaniot
hor nemal korifej od tipot na Rable vo site eri. I iako toj bil korifej na
narodniot hor samo vo erata na renesansata, toj silno i celosno gi otkril
karakteristikite na siroviot jazik na lu|eto koi se smeat, pa taka negovoto
delo frla svetlina na humoristi~nata folklorna kultura i na drugite epohi
(Bahtin 1978 : 492, 493).
Ottamu, pra{aweto e za siroviot jazik na lu|eto koj ñ se potsmeva na
vlasta. Sabina Trebiwac, na bizarniot primer na edna zbirka na narodni pesni
od Kina, demonstrira{e kako instituciite na mo}ta od najnisko do najvisoko
nivo napravile mnogukratna intervencija vo sobraniot materijal i kako,
posledovatelno, muzi~arite pri nivnite izvedbi gi izbegnuvale rezultatite od
takvite intervencii. Avtorot ottamu poka`uva deka "muzi~kiot otpor" kon
pritisocite na re`imot ne mo`e da se smeta za ne{to {to se odviva kako
podma~kano ili ednostavno, ili bez inaet, pa duri i zloba. Avtorot veli deka vo
su{tina "ona {to se praktikuva se lagi i manipulacii so dvojni zna~ewa"
(Trebinjac 1994 : 67).
Vo sovremenata kulturna antropologija/etnologija mnogumina od na{ite
kolegi se oddelija od istra`uvawata na folklornata kultura. No, pritoa, dali,
mo`ebi, tie go isfrlija i bebeto zaedno so vodata? Razmisluvam vo vrska so
razli~nite strategii na "foklornata kultura" i za soodvetnoto povtorno
modelirawe na simbolite i na zna~ewata. Mislam na modalitetite na
izrazuvawe na odvojuvaweto i odbegnuvaweto na oficijalniot pritisok, iako
toj, vo odredena mera, ja obezbeduva socijalnata ramnote`a. Siroviot jazik na
lu|eto se pojavuva neo~ekuvano i ponekoga{ na mnogu suptilen na~in. Za
razlika od selskite otpori koi bea prili~no prou~uvani od strana na
istori~arite, ona {to go imam na um tuka se prili~no meki, na prv pogled
bezopasni, izrazi na kriticizam vo vid na smea ili ironija, odvojuvawe i
neprifa}awe na odredeni "novi" simboli ponudeni od strana na op{testvenata
elita i od strana na politikite nametnati od strana na vlasta. So drugi
zborovi, nie mo`eme da zboruvame za odvojuvawe od strukturite na mo}ta na
neformalno nivo, {to ne mora, no mo`e vo odredeni okolnosti da zavleze vo
sferata na politikata. Toga{, so malku sre}a, toa po~nuva da gi poddr`uva
demokratskite procesi, no dokolku nema sre}a, toa im slu`i na malite umni
glavi na itrite politi~ari za postignuvawe na nivnite celi.

Ottamu, toa se sekojdnevnite diverzii vo koi samite u~estvuvame. Tie
mo`at da ja predizvikaat kontrolata na vremeto vospostavena od strana na
jakite re`imi i da gi nad`iveat takvite re`imi. Golemata inspiracija na
Francuskata revolucija, nejziniot revolucioneren kalendar, kako {to e
dokumentirano toa od strana na Ba{ko, uspea, iako samo za kratko vreme, da ja
nad`ivee Revolucijata, iako nikoga{ ne be{e prifaten od strana na narodot.
Ona {to e iznenaduva~ko e faktot deka Jugendweihe, nasledstvo od Demokratska
Republika Germanija, be{e obnoveno 10 vo tekot na devedesetite. Girc,
o~igledno, be{e vo pravo koga vele{e deka ritualot, duri ili osobeno koga e
osporuvan, dobiva zna~ewe so toa {to nudi "metasocijalen komentar". Toa e ona
{to me privlekuva da go istra`uvam ona {to, vsu{nost, ne mo`e da se promeni.
Literatura:
Baczko 1984
Baczko, Bronislaw 1984. Le calendrier républicain. In: Les Lieux de mémoire, ed.
Pierre Nora. Paris, Gallimard.
Bahtin 1984
Bahtin, Mihail 1984. Stvaralaπtvo Fransoa Rablea i narodna kultura srednjega
veka i renesanse. Beograd. Nolit 1978.
Clemente 2000
Clemente, Pietro, E. de Simoni, A.Mancuso 2000. Le gouvernement du
temps.Notes sur l’arrivée du millénaire. Ethnologie Française 1:9-22.
Frykman 1995
Frykman, Jonas. 1995. The Informalization of National Identity.Ethnologia
Europaea, vol.25:5-15.
Gavazzi 1939
Gavazzi, Milovan 1939. Godina dana hrvatskih narodnih običaja. Zagreb. Matica
Hrvatska.
Krleza 1973
Krle`a, Miroslav 1973. Fragmenti iz Dnevnika1958. Forum, 1-2:5-46.
Kuret 1970
Kuret, Niko 1970. Praznično leto Slovencev. Starosvetne πege in navade. Celje.
Mohorjeva družba.
Mazuranic 1908
Mažuranić, Vladimir 1908. Prinosi za hrvatski pravno-povijestni rječnik. Zagreb.
Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti.
10 Kako {to toa go poka`a Barbara Vilber (1998), re`imot na Jugendweihe vo DDR vo
devedesetite postepeno se transformira{e vo golem semeen festiva, no taa ne nudi
dokazi kako se slu~ilo toa.

Rihtman-Augustin 1990
Rihtman-Augu{tin, Dunja 1990. The Metamorphosis of Festivals in a Socialist
Country, Ethnologia Europaea, 20:97-106. (= Metamorfoza socijalisti~kih
praznika. Narodna umjetnost 1990, 27:21-32).
Rihtman-Augustin 1992
Rihtman-Augu{tin, Dunja 1992. Knjiga o Božiču. Etnološki prikaz Božiča i
božičnih običaja u hrvatskoj narodnoj kulturi. Zagreb, August Cesarec-Institut za
etnologiju i folkloristiku (= 1997. Christmas in Croatia. Zagreb. Golden
Marketing).
Rihtman-Augustin 2000
Rihtman-Augu{tin, Dunja 2000. Kako je umro 8.mart. In : Ulice moga
grada:antropologija domačeg terena. Beograd, Biblioteka XXvek, p. 121-139.
Sklevicky 1988
Sklevicky, Lydia 1988. Nova Nova godina - od “Mladog ljeta” k političkom
ritualu. Etnološka tribina 11:59-72.
Trebinjac 1997
Trebinjac, Sabine 1997. Comprendre un état en écoutant les gens chanter. In:Marc
Abélès, Henry-Pierre Jeudy Anthropologie du politique. Paris. Armand Colin p.
59-66.
Verdery 1996
Verdery, Katherine 1996. What Was Socialism and What Comes Next. Princeton.
PrincetonUniversity Press.
Weber-Kellermann 1985
Weber-Kellermann, Ingeborg 1985. Saure Wochen Frohe Feste. Fest und Alltag in
der Sprache der Bräuche. Luzern-München. C. Bucher Verlag.
Wolbert 1998
Wolbert, Barabara 1998. Jugendweihe nach der Wende. Form und Transformation
einer sozialistischen Intiationszeremonie. Zeitschrift für Volkskunde, Vol.2:195-
207.