MIRO STERŽAJ - 80 LET.pdf - Kegljaška zveza Slovenije
MIRO STERŽAJ - 80 LET.pdf - Kegljaška zveza Slovenije
MIRO STERŽAJ - 80 LET.pdf - Kegljaška zveza Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
HAPPY BIRTHDAY<br />
<strong>MIRO</strong> STERŽAJ, 28.2.1933<br />
Zgodnje življenje in šolanje<br />
<strong>80</strong> <strong>LET</strong> LEGENDE MIRA STERŽAJA<br />
Miro Steržaj se je rodil v revni družini očetu Janezu, ki je bil po poklicu železničar, in materi Ivani,<br />
ki je bila gospodinja. Osnovno šolo je obiskoval na Rakeku, po tem pa se je vpisal v nižjo<br />
gimnazijo v Logatcu. Pri 14 letih se je vpisal na srednjo ekonomsko šolo v Ljubljani, ki jo je<br />
uspešno končal leta 1950. Kasneje se je vpisal na Višjo pravno šolo v Mariboru (1964-1968)...<br />
Miro je poročen z ženo Terezijo (roj. Krajnc), ki je bila višja medicinska sestra. Ima hčerko<br />
Jacqueline in sina Harryja, ki je prav tako vrhunski kegljač (nosilec petih medalj na svetovnih<br />
prvenstvih, večkratni državni prvak posamično in v parih ter z ekipo KK Konstruktor Maribor).<br />
Gospodarsko delovanje<br />
Leta 1950 se je kot 17 letni mladenič preselil v Ljutomer, kjer je delal na tajništvu za notranje<br />
zadeve kot finančni manipulant. To službo je opravljal do leta 1953, ko je moral nastopiti vojaški<br />
rok. Ko se je vrnil iz vojske je opravljal službo finančnega inšpektorja v Ljutomerskem okraju.<br />
Leta 1955 je začel delati pri Mlekoprometu v Ljutomeru, kjer je bil 12 let komercialni direktor.<br />
Leta 1967 je bil imenovan za direktorja, to funkcijo je opravljal vse do upokojitve leta 1993. V tem<br />
26 let trajajočem obdobju je mlekarno posodobil, uvedel pridelovanje ljutomerskega Ementalca,<br />
trdega sira Zbrinca in topljenega sira Slovenke, ki so pozneje postali zelo priljubljeni po vsej<br />
Sloveniji. V tem času je tudi Mlekopromet postal ena izmed glavnih sirarn v Sloveniji. Po<br />
upokojitvi v vlogi direktorja podjetja se je odločil, da bo ostal v mlekarstvu in je postal strokovni<br />
tajnik Gospodarskega interesnega združenja mlekarstva <strong>Slovenije</strong>, to funkcijo je opravljal do leta<br />
2003, ko je dokončno prenehal s službovanjem. Za gospodarske dosežke je prejel tudi Kraigherjevo<br />
nagrado.<br />
Politično delovanje<br />
Tik preden je vstopil v JLA, se je leta 1953 pridružil Komunistični partiji <strong>Slovenije</strong>, katere član je<br />
bil do leta 1990. V tem času je opravljal številne pomembne politične funkcije. Sprva je v postal<br />
predsednik občinskega komiteja v Ljutomeru z dveletnim mandatom. Sledila je njegova uspešna<br />
politična pot, osem let (dva mandata) je bil podpredsednik ljutomerske občine ter prav tako osem<br />
let podpredsednik zbora občin. Leta 1988 postal predsednik ljutomerske občine, to funkcijo je<br />
opravljal do slovenske osamosvojitve leta 1991. Takrat je postal član državnega sveta, to funkcijo<br />
je opravljal med letoma 1992 in 1997. Med letoma 1998 in 2002 je bil podžupan Ljutomera, ki mu
je takrat županoval Jožef Špindler. Leta 2003 je bil za vso svoj prispevek k delovanju občine<br />
imenovan za častnega občana občine Ljutomer.<br />
Kulturno delovanje<br />
Leta 1963 je bil soustanovitelj Ljutomerskega okteta, kjer je pel kot prvi tenor, sedaj pa poje kot<br />
drugi tenor. Steržaj je odličen solist in je bil zato vedno prva izbira za solistične nastope pri oktetu.<br />
Leta 2004 je bil izvoljen za predsednika Kulturnega društva Ivan Kaučič v Ljutomeru, pri katerem<br />
deluje tudi oktet.<br />
Športna kariera<br />
Miro je svojo športno pot začel že kot otrok, ko je postavljal keglje italijanskim vojakom med<br />
vojno. Med šolanjem na srednji šoli je kot postavljač kegljev kdaj pa kdaj zalučal tudi kakšno<br />
kroglo. Ko je prišel v Ljutomer, se je vpisal v nogometni in kegljaški klub, kjer je tekmoval do<br />
odhoda v vojsko leta 1953. Po odslužitvi vojaškega roka je začel redno trenirati in je leta 1955<br />
dosegal odlične rezultate ter se naposled uvrstil v jugoslovansko državno reprezentanco, v kateri se<br />
je obdržal rekordnih 30 let - do leta 1985. Leta 1962 je prestopil v enega izmed najboljših<br />
slovenskih klubov KK Branik iz Maribora, kjer je dosegel tudi največje osebne uspehe. Leta 1964<br />
je na evropskem prvenstvu osvojil naslov absolutnega evropskega prvaka, kar pomeni, da je<br />
zmagal v vseh kategorijah, posamično, v parih in ekipno. Čez štiri leta mu je uspel še en podvig,<br />
saj je z odličnim posameznim nastopom osvojil zlato medaljo na svetovnem posamičnem<br />
prvenstvu in s tem postal prvi Jugoslovan oziroma Slovenec z naslovom svetovnega prvaka v<br />
kegljanju. Kegljal je tudi za KK Čarda, ki se je kasneje združil s KK Radenska, kamor je prestopil<br />
leta 1977 in tam dosegel še kopico odličnih rezultatov, dokler se leta 2001 ni poslovil od<br />
tekmovalnega kegljanja. Z delom v klubu je nadaljeval kot tehnični vodja oziroma vodja<br />
tekmovalne komisije, kar opravlja še sedaj. Prav tako še tudi rekreativno keglja, je tudi kegljaški<br />
sodnik in učitelj svojih vnukov Janija in Mika. Bil je tudi podpredsednik Kegljaške zveze<br />
<strong>Slovenije</strong>, katere častni član je. Za odlične športne dosežke je med drugim prejel Bloudkovo<br />
nagrado. Leta 2012 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov.<br />
Največji tekmovalni dosežki Mira Steržaja v kegljanju<br />
Miro Steržaj je na svetovnih in evropskih prvenstvih osvojil 17 medalj (7-5-5), na slovenskih in<br />
jugoslovanskih posamičnih prvenstvih pa 37 medalj (25-8-4).<br />
SVETOVNA PRVENSTVA (4-3-5=12)<br />
ZLATO: ekipno 1957, ekipno 1959, ekipno 1976, posamično 1968<br />
SREBRO: pari 1968 (z Jožetom Turkom), pari 1974 (z Nikolo Dragašem), pari 1976(z Dragašem)<br />
BRON: ekipno 1966, ekipno 1972, ekipno 1974, ekipno 19<strong>80</strong>, ekipno 1984<br />
EVROPSKA PRVENSTVA (3-2-0=5)<br />
ZLATO: posamično 1964, pari 1964 (s Francem Mlakarjem), ekipno 1964<br />
SREBRO: ekipno 1958, ekipno 1960<br />
Miro Steržaj je bil kot član Branika, Čarde in Radenske na prvenstvih <strong>Slovenije</strong> 9 krat posamični<br />
prvak in enkrat podprvak ter tudi 3 krat prvak v parih; bil je tudi 7 krat prvak Jugoslavije, 7 krat<br />
podprvak in 2 krat tretji ter še 6 krat prvak v parih in 2 krat tretji (skupno 37 medalj na slovenskih<br />
in jugoslovanskih prvenstvih).
ROJENI 28.FEBRUARJA<br />
1901: Linus Carl Pauling, ameriški fizik in kemik, nobelovec<br />
1926: Svetlana Alilujeva, Stalinova hčerka<br />
1933: Miro Steržaj, slovenska kegljaška in športna legenda<br />
1940: Mario Andretti, italijanski avtomobilski dirkač v formuli 1<br />
1940: Joe South, ameriški soul in pop pevec (Games people play...)<br />
1942: Brian Jones, rocker, kitarist skupine Rolling Stones (u.1969)<br />
1942: Dino Zoff, italijanski nogometni golman (Udinese, Mantova, Napoli, Juventus...)<br />
1944: Sepp Maier, nogometni golman Bayerna (473 nastopov) in nemške reprezentance (95)<br />
1951: Gustavo Thoeni, italijanski alpski smučar, štirikratni skupni zmagovalec svetovnega pokala,<br />
olimpijski prvak v veleslalomu 1972...<br />
1973: Eric Lindros, kanadsko-ameriški hokejist (New York Rangers...)<br />
1979: Primož Peterka, slovenski smučarski skakalec<br />
1979: Ivo Karlović, hrvaški teniški igralec<br />
1985: Jelena Janković, srbska teniška igralka<br />
ROJENI <strong>LET</strong>A 1933<br />
Miro Steržaj 28.2. Vinko Mandl 30.6.<br />
Kim Novak 13.2. Jean Paul Belmondo 9.4<br />
Yoko Ono 18.2. Jayne Mansfield 19.4.<br />
Nina Simone 21.2. Joan Collins 23.5.<br />
Michael Caine 14.3. Roman Polanski 18.8.<br />
Quincy Jones 14.3. John Mayall 29.11.<br />
Polde Bibič 3.2. Montserrat Caballe 12.4.<br />
Dalida 17.1. Sacha Distel 29.1.<br />
May Britt 22.3. Tinto Brass 26.3.<br />
Jean Claude Brialy 30.3. Sergio Endrigo 15.6.<br />
Silva Koščina 22.8. Jevgenij Jevtušenko 18.7.<br />
Horst Bucholz 4.12. Gian Maria Volonte 9.4.<br />
ðorñe Kadijević 6.1. Velimir Bata Živojinović 5.6.<br />
Dragomir Gidra Bojanić 13.6. Živojin Pavlović 15.4.<br />
Mara Kristan-Mandl 2.2. Saša Vuga 8.2..<br />
Veno Taufer 19.2. Corazon Aquinho 23.8.<br />
Danilo Benedičič 16.11. Garrincha 28.10.<br />
Janez Gorišek 13.9.<br />
Rafko Irgolič<br />
Bora Ivkov 12.11.<br />
Matija Malešič<br />
Cveto Pavčič 15.4. Jure Robežnik 23.8.<br />
Vital Ahačič 16.4. Just Fontaine 18.8.<br />
Olga Šikovec Luncer 17.1. Gento 21.10.<br />
Larry King 19.11. Bobby Robson 18.2.<br />
Conway Twitty 1.9. Asim Ferhatović 24.1.<br />
Otto Barić 19.6. Latinka Perović 4.10.<br />
Akihito 23.12.
ZGODILO SE JE 28.FEBRUARJA<br />
1922: Velika Britanija je priznala neodvisnost Egipta<br />
1933: z nacističnim dekretom so bile odpravljene državljanske svoboščine v Nemčiji<br />
1936: Dr.W.H.Carothers je odkril tkanino najlon<br />
1943: sprejeta je bila skupna Dolomitska izjava KPS, Sokola in krščanskih socialistov<br />
1948: zadnje britanske čete so zapustile Indijo<br />
1986: v atentatu je bil ubit Olof Palme, švedski ministrski predsednik<br />
2000: znova je izbruhnil vulkan Etna na Siciliji...<br />
ZGODILO SE JE <strong>LET</strong>A 1933<br />
* Nemški predsednik Paul Von Hindenburg je mandat za sestavo vlade in kanclerski položaj poveril<br />
Adolfu Hitlerju ter tako formalno predal oblast nacistom.<br />
* V Avstriji so izvedli atentat na kanclerja Engelberta Dolfusa.<br />
* Nemški znanstvenik Albert Einstein je emigriral v ZDA.<br />
* Umrla je nemška revolucionarka Clara Zetkin.<br />
* Nemčija in Japonska sta izstopili iz Društva narodov.<br />
* V ZDA so odpravili prohibicijo.<br />
* Jacques Van Egmund je postal svetovni prvak v cestnem kolesarstvu.<br />
* Oskarje so prejeli: igralec Charles Laughton za vlogo v filmu Življenje Henryja VIII., Katharine<br />
Hepburn (Morning Glory), režiser Frank Lloyd (Cavalcade); veliko uspeha so poželi še filmi<br />
Gospa dneva (May Robson), 42.ulica (Warner Baxter), Male ženske (Katharine Hepburn), Rasputin<br />
in princesa (John, Lionel in Ethel Barrymore), Trije mali pujski (risanka Walta Disneya),<br />
Krivična do njega (Mae West, Cary Grant), V imenu križa (Claudette Colbert)…<br />
* Poročili so se Vernon in Gladys Presley, oče in mati leta 1935 rojenega Elvisa Presleya, Max<br />
Schmelling in Anny Ondra, Fred Astaire in Phyllis Livingston Potter, Hedy Lamarr in Fritz<br />
Mandl.<br />
* V Wimbledonu sta zmagala Avstralec Jack Crawford in Američanka Helen Wills Moody.<br />
* Franklin Delano Roosevelt je zaprisegel kot predsednik ZDA (nasledil je Herberta Hooverja).<br />
* Nobelove nagrade: Sir N.Angell (mir), L.Bunin (literatura), P.Dirac in E.Schrodinger (fizika),<br />
Th.Morgan (medicina)<br />
* V San Franciscu so zgradili most Golden Gate.<br />
* Jugoslovanski nogometni prvak je postal BSK iz Beograda, najboljši strelec prvenstva je bil z 21<br />
goli Vladimir Kragić (Hajduk).
TAKO JE BILO ČUDOVITEGA <strong>LET</strong>A 1933<br />
SKUPAJ PRAZNUJEMO & SODOBNIKI<br />
JOAN COLLINS KIM NOVAK YOKO ONO J.P.BELMONDO M.CABALLE<br />
R.POLANSKI POLDE BIBIČ BATA ŽIVOJINOVIĆ P.PETERKA RAFKO IRGOLIČ<br />
<strong>80</strong> <strong>LET</strong> – 960 MESECEV – 4171 TEDNOV – 29.200 DNI – 700.<strong>80</strong>0<br />
UR - 42.048.000 MINUT – 2.522.8<strong>80</strong>.000 SEKUND...<br />
Vse najboljše in še na mnoga zdrava leta, legenda Miro!
Change language