MIRO STERŽAJ - 80 LET.pdf - Kegljaška zveza Slovenije

HAPPY BIRTHDAY
MIRO STERŽAJ, 28.2.1933
Zgodnje življenje in šolanje
80 LET LEGENDE MIRA STERŽAJA
Miro Steržaj se je rodil v revni družini očetu Janezu, ki je bil po poklicu železničar, in materi Ivani,
ki je bila gospodinja. Osnovno šolo je obiskoval na Rakeku, po tem pa se je vpisal v nižjo
gimnazijo v Logatcu. Pri 14 letih se je vpisal na srednjo ekonomsko šolo v Ljubljani, ki jo je
uspešno končal leta 1950. Kasneje se je vpisal na Višjo pravno šolo v Mariboru (1964-1968)...
Miro je poročen z ženo Terezijo (roj. Krajnc), ki je bila višja medicinska sestra. Ima hčerko
Jacqueline in sina Harryja, ki je prav tako vrhunski kegljač (nosilec petih medalj na svetovnih
prvenstvih, večkratni državni prvak posamično in v parih ter z ekipo KK Konstruktor Maribor).
Gospodarsko delovanje
Leta 1950 se je kot 17 letni mladenič preselil v Ljutomer, kjer je delal na tajništvu za notranje
zadeve kot finančni manipulant. To službo je opravljal do leta 1953, ko je moral nastopiti vojaški
rok. Ko se je vrnil iz vojske je opravljal službo finančnega inšpektorja v Ljutomerskem okraju.
Leta 1955 je začel delati pri Mlekoprometu v Ljutomeru, kjer je bil 12 let komercialni direktor.
Leta 1967 je bil imenovan za direktorja, to funkcijo je opravljal vse do upokojitve leta 1993. V tem
26 let trajajočem obdobju je mlekarno posodobil, uvedel pridelovanje ljutomerskega Ementalca,
trdega sira Zbrinca in topljenega sira Slovenke, ki so pozneje postali zelo priljubljeni po vsej
Sloveniji. V tem času je tudi Mlekopromet postal ena izmed glavnih sirarn v Sloveniji. Po
upokojitvi v vlogi direktorja podjetja se je odločil, da bo ostal v mlekarstvu in je postal strokovni
tajnik Gospodarskega interesnega združenja mlekarstva Slovenije, to funkcijo je opravljal do leta
2003, ko je dokončno prenehal s službovanjem. Za gospodarske dosežke je prejel tudi Kraigherjevo
nagrado.
Politično delovanje
Tik preden je vstopil v JLA, se je leta 1953 pridružil Komunistični partiji Slovenije, katere član je
bil do leta 1990. V tem času je opravljal številne pomembne politične funkcije. Sprva je v postal
predsednik občinskega komiteja v Ljutomeru z dveletnim mandatom. Sledila je njegova uspešna
politična pot, osem let (dva mandata) je bil podpredsednik ljutomerske občine ter prav tako osem
let podpredsednik zbora občin. Leta 1988 postal predsednik ljutomerske občine, to funkcijo je
opravljal do slovenske osamosvojitve leta 1991. Takrat je postal član državnega sveta, to funkcijo
je opravljal med letoma 1992 in 1997. Med letoma 1998 in 2002 je bil podžupan Ljutomera, ki mu

je takrat županoval Jožef Špindler. Leta 2003 je bil za vso svoj prispevek k delovanju občine
imenovan za častnega občana občine Ljutomer.
Kulturno delovanje
Leta 1963 je bil soustanovitelj Ljutomerskega okteta, kjer je pel kot prvi tenor, sedaj pa poje kot
drugi tenor. Steržaj je odličen solist in je bil zato vedno prva izbira za solistične nastope pri oktetu.
Leta 2004 je bil izvoljen za predsednika Kulturnega društva Ivan Kaučič v Ljutomeru, pri katerem
deluje tudi oktet.
Športna kariera
Miro je svojo športno pot začel že kot otrok, ko je postavljal keglje italijanskim vojakom med
vojno. Med šolanjem na srednji šoli je kot postavljač kegljev kdaj pa kdaj zalučal tudi kakšno
kroglo. Ko je prišel v Ljutomer, se je vpisal v nogometni in kegljaški klub, kjer je tekmoval do
odhoda v vojsko leta 1953. Po odslužitvi vojaškega roka je začel redno trenirati in je leta 1955
dosegal odlične rezultate ter se naposled uvrstil v jugoslovansko državno reprezentanco, v kateri se
je obdržal rekordnih 30 let - do leta 1985. Leta 1962 je prestopil v enega izmed najboljših
slovenskih klubov KK Branik iz Maribora, kjer je dosegel tudi največje osebne uspehe. Leta 1964
je na evropskem prvenstvu osvojil naslov absolutnega evropskega prvaka, kar pomeni, da je
zmagal v vseh kategorijah, posamično, v parih in ekipno. Čez štiri leta mu je uspel še en podvig,
saj je z odličnim posameznim nastopom osvojil zlato medaljo na svetovnem posamičnem
prvenstvu in s tem postal prvi Jugoslovan oziroma Slovenec z naslovom svetovnega prvaka v
kegljanju. Kegljal je tudi za KK Čarda, ki se je kasneje združil s KK Radenska, kamor je prestopil
leta 1977 in tam dosegel še kopico odličnih rezultatov, dokler se leta 2001 ni poslovil od
tekmovalnega kegljanja. Z delom v klubu je nadaljeval kot tehnični vodja oziroma vodja
tekmovalne komisije, kar opravlja še sedaj. Prav tako še tudi rekreativno keglja, je tudi kegljaški
sodnik in učitelj svojih vnukov Janija in Mika. Bil je tudi podpredsednik Kegljaške zveze
Slovenije, katere častni član je. Za odlične športne dosežke je med drugim prejel Bloudkovo
nagrado. Leta 2012 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov.
Največji tekmovalni dosežki Mira Steržaja v kegljanju
Miro Steržaj je na svetovnih in evropskih prvenstvih osvojil 17 medalj (7-5-5), na slovenskih in
jugoslovanskih posamičnih prvenstvih pa 37 medalj (25-8-4).
SVETOVNA PRVENSTVA (4-3-5=12)
ZLATO: ekipno 1957, ekipno 1959, ekipno 1976, posamično 1968
SREBRO: pari 1968 (z Jožetom Turkom), pari 1974 (z Nikolo Dragašem), pari 1976(z Dragašem)
BRON: ekipno 1966, ekipno 1972, ekipno 1974, ekipno 1980, ekipno 1984
EVROPSKA PRVENSTVA (3-2-0=5)
ZLATO: posamično 1964, pari 1964 (s Francem Mlakarjem), ekipno 1964
SREBRO: ekipno 1958, ekipno 1960
Miro Steržaj je bil kot član Branika, Čarde in Radenske na prvenstvih Slovenije 9 krat posamični
prvak in enkrat podprvak ter tudi 3 krat prvak v parih; bil je tudi 7 krat prvak Jugoslavije, 7 krat
podprvak in 2 krat tretji ter še 6 krat prvak v parih in 2 krat tretji (skupno 37 medalj na slovenskih
in jugoslovanskih prvenstvih).

ROJENI 28.FEBRUARJA
1901: Linus Carl Pauling, ameriški fizik in kemik, nobelovec
1926: Svetlana Alilujeva, Stalinova hčerka
1933: Miro Steržaj, slovenska kegljaška in športna legenda
1940: Mario Andretti, italijanski avtomobilski dirkač v formuli 1
1940: Joe South, ameriški soul in pop pevec (Games people play...)
1942: Brian Jones, rocker, kitarist skupine Rolling Stones (u.1969)
1942: Dino Zoff, italijanski nogometni golman (Udinese, Mantova, Napoli, Juventus...)
1944: Sepp Maier, nogometni golman Bayerna (473 nastopov) in nemške reprezentance (95)
1951: Gustavo Thoeni, italijanski alpski smučar, štirikratni skupni zmagovalec svetovnega pokala,
olimpijski prvak v veleslalomu 1972...
1973: Eric Lindros, kanadsko-ameriški hokejist (New York Rangers...)
1979: Primož Peterka, slovenski smučarski skakalec
1979: Ivo Karlović, hrvaški teniški igralec
1985: Jelena Janković, srbska teniška igralka
ROJENI LETA 1933
Miro Steržaj 28.2. Vinko Mandl 30.6.
Kim Novak 13.2. Jean Paul Belmondo 9.4
Yoko Ono 18.2. Jayne Mansfield 19.4.
Nina Simone 21.2. Joan Collins 23.5.
Michael Caine 14.3. Roman Polanski 18.8.
Quincy Jones 14.3. John Mayall 29.11.
Polde Bibič 3.2. Montserrat Caballe 12.4.
Dalida 17.1. Sacha Distel 29.1.
May Britt 22.3. Tinto Brass 26.3.
Jean Claude Brialy 30.3. Sergio Endrigo 15.6.
Silva Koščina 22.8. Jevgenij Jevtušenko 18.7.
Horst Bucholz 4.12. Gian Maria Volonte 9.4.
ðorñe Kadijević 6.1. Velimir Bata Živojinović 5.6.
Dragomir Gidra Bojanić 13.6. Živojin Pavlović 15.4.
Mara Kristan-Mandl 2.2. Saša Vuga 8.2..
Veno Taufer 19.2. Corazon Aquinho 23.8.
Danilo Benedičič 16.11. Garrincha 28.10.
Janez Gorišek 13.9.
Rafko Irgolič
Bora Ivkov 12.11.
Matija Malešič
Cveto Pavčič 15.4. Jure Robežnik 23.8.
Vital Ahačič 16.4. Just Fontaine 18.8.
Olga Šikovec Luncer 17.1. Gento 21.10.
Larry King 19.11. Bobby Robson 18.2.
Conway Twitty 1.9. Asim Ferhatović 24.1.
Otto Barić 19.6. Latinka Perović 4.10.
Akihito 23.12.

ZGODILO SE JE 28.FEBRUARJA
1922: Velika Britanija je priznala neodvisnost Egipta
1933: z nacističnim dekretom so bile odpravljene državljanske svoboščine v Nemčiji
1936: Dr.W.H.Carothers je odkril tkanino najlon
1943: sprejeta je bila skupna Dolomitska izjava KPS, Sokola in krščanskih socialistov
1948: zadnje britanske čete so zapustile Indijo
1986: v atentatu je bil ubit Olof Palme, švedski ministrski predsednik
2000: znova je izbruhnil vulkan Etna na Siciliji...
ZGODILO SE JE LETA 1933
* Nemški predsednik Paul Von Hindenburg je mandat za sestavo vlade in kanclerski položaj poveril
Adolfu Hitlerju ter tako formalno predal oblast nacistom.
* V Avstriji so izvedli atentat na kanclerja Engelberta Dolfusa.
* Nemški znanstvenik Albert Einstein je emigriral v ZDA.
* Umrla je nemška revolucionarka Clara Zetkin.
* Nemčija in Japonska sta izstopili iz Društva narodov.
* V ZDA so odpravili prohibicijo.
* Jacques Van Egmund je postal svetovni prvak v cestnem kolesarstvu.
* Oskarje so prejeli: igralec Charles Laughton za vlogo v filmu Življenje Henryja VIII., Katharine
Hepburn (Morning Glory), režiser Frank Lloyd (Cavalcade); veliko uspeha so poželi še filmi
Gospa dneva (May Robson), 42.ulica (Warner Baxter), Male ženske (Katharine Hepburn), Rasputin
in princesa (John, Lionel in Ethel Barrymore), Trije mali pujski (risanka Walta Disneya),
Krivična do njega (Mae West, Cary Grant), V imenu križa (Claudette Colbert)…
* Poročili so se Vernon in Gladys Presley, oče in mati leta 1935 rojenega Elvisa Presleya, Max
Schmelling in Anny Ondra, Fred Astaire in Phyllis Livingston Potter, Hedy Lamarr in Fritz
Mandl.
* V Wimbledonu sta zmagala Avstralec Jack Crawford in Američanka Helen Wills Moody.
* Franklin Delano Roosevelt je zaprisegel kot predsednik ZDA (nasledil je Herberta Hooverja).
* Nobelove nagrade: Sir N.Angell (mir), L.Bunin (literatura), P.Dirac in E.Schrodinger (fizika),
Th.Morgan (medicina)
* V San Franciscu so zgradili most Golden Gate.
* Jugoslovanski nogometni prvak je postal BSK iz Beograda, najboljši strelec prvenstva je bil z 21
goli Vladimir Kragić (Hajduk).

TAKO JE BILO ČUDOVITEGA LETA 1933
SKUPAJ PRAZNUJEMO & SODOBNIKI
JOAN COLLINS KIM NOVAK YOKO ONO J.P.BELMONDO M.CABALLE
R.POLANSKI POLDE BIBIČ BATA ŽIVOJINOVIĆ P.PETERKA RAFKO IRGOLIČ
80 LET – 960 MESECEV – 4171 TEDNOV – 29.200 DNI – 700.800
UR - 42.048.000 MINUT – 2.522.880.000 SEKUND...
Vse najboljše in še na mnoga zdrava leta, legenda Miro!